leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 69. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hraail-nici v Ljubljani št. 11.9&S. IZhaia vsak torek .______ in petek Ljubljana, petek 25. avgusta 1944 Preis - Cena i 0*80 Spremembe določb o povečanem pridelovanju oljnih rastlin Prezident pokrajinske uprave div. giem. Rupnik je spremenil izvršne določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 4. aprila 1944. Po teh spremembah se med drugim določa: Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljni rastlini predpisujeta sončnica in ozimna repica. Povsod lam, kjer sončnic a ne uspe-va> to je v hladnih legah, pr/-d-ysem v krajih nad 500 m morske višine, se more namesto sončnice poleg ozimne repice saditi kakšna druga oljna rastlina, predvsem buče. V letu 1945. morajo pridelovalci °ddati najmanj polovico predpisane množine v semenu ozimne repice. V jeseni 1944 pa morajo najmanj polovico predpisane površine posiejati z ozimno repico. Z ozimno repico posejana površina se mora prijaviti občinskemu uradu do 20. septembra 1944, z drugimi vrstami oljnih rastlin posejana površina pa do 10. maja 1945. Industrijske rastline v Evropi Davčna potrdila v svrho odmere šolnine Davčni urad za mesto Ljubljana razglaša: Da se prepreči naval strank tik pred vpisom otrok v šolo in da bo vsakdo pravočasno mogel dobiti davčno potrdilo, naj starši fimprej vlože prošnje za izstavitev potrdil. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj prinesejo s seboj davčne knjižice ali blagajniška potrdila, iz katerih bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti številko konta v davčni glavni knjigi. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek po svojem službodavcu, morajo prošnji priložiti potrdilo službodavca glede celoletne višine uslužbenskega davka, ki ga plačuje nameščenec od svojih prejemkov. Navesti je čisti uslužbenski davek brez vsakršnih koli spored-nih davščin ali doklad. Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu štev. 5/II, soba 7. Pomanjkanje pšenice v Španiji Med državljansko vojno hudo Prizadeto gospodarstvo mora Španija Ovijati v težkih vojnih razmerah. Največ težav ji pri teni vzroča blokada, kajti španska zii-nanja trgovina se po veliki večini razvija po morski poti in ji je ta Pot potrebna celo za zvezo z nekakimi evropskimi deželami. Med državljansko vojno je hudo ■ pelo tudi špansko kmetijstvo, ki se težko obnavlja In izpolnjuje Pred državljansko vojno je imela Španija dovolj krušnega žita, po v°jni pa ga je pridelala samo’dva m*lijona ton, kar je komaj polo-Vlca povprečnega letnega pridelka ’>1!rne dobe. Napori za dosego nekdanjega pridelka nimajo zažele-nega uspeha zaradi pomanjkanja vPrežne živine, orodja in umetnih gnojil. V zadnjih letih se pridela l^jveč po 3 milijone ton pšenice ^ drugega krušnega žita ter je 1 ko za domačo preskrbo potreben ‘e uvoz enega milijona ton kruš-n®ga žita na leto. 2a napredek kmetijstva, zlasti I)a za povečanje žitnega pridelka Z britansko blokado je bila najprej Nieimčija, za njo pa kmalu vsa evropska celina odrezana od uvoza čezmorskih surovin. Zaradi tega so se vse evropske dežele zavzele, da bi potrebne surovine pridobivale doma. Pri tem so bile potrebne spremembe v gospodarstvu, ki so večje ali manjše po višini nekdanjega uvoza iz čez-morja. V prvi vrsti se je moralo v Evropi uvajati in obnavljati pridelovanje industrijskih rastlin. V tedniku >Das Reich« opisuje dr. Hugo Ahlfeld kultiviranje oljevi-tih rastlin, vlaknastih rastlin, sladkorne repe, cikorije in kavčukovih rastlin, ki so najvažnejše v industrijskem rastlinstvu. Do polovice prejšnjega stoletja se je Evropa z maščobami sama preskrbovala in so pri tej preskrbi imele oljne rastline važno vlogo. Ob vedno večjem uvozu cenejših rastlinskih maščob iz čez-morja pa je pridelovanje oljnih rastlin v večini evropskih dežel tako nazadovalo,, da je bila že pred prvo svetovno vojno preskrba Evrope z maščobami navezana na čezmorski uvoz. Pri tem je ostalo tudi po vojni in šele 1. 1933. so v Nemčiji začeli obnavljati kulture oljnih rastlin, ki so se od tedaj do 1. 1938. razširile od 10.000 ha na 123.240 ha. V mnogih evropskih deželah pa se do 1. 1939. niso dosti brigali za pridelovanje oljevitili rastlin, izjemo so bile samo v južnih deželah, kjer je oljka že od nekdaj glavni dobavitelj maščobe in v onih južnovzhodnih deželah, ki so v trgovini z Nemčijo spoznale vrednost oljevitih rastlin. V sili vojnih razmer se že od 1. 1940. v vsej Evropi pospešuje kultiviranje oljnih rastlin. V Nemčiji so se te kulture razširile letos že na okrog (500.000 ha (1. 1938. nad 123.000 ha), v Franciji pa od 44.240 ha 1. 1940. na okrog 400.000 ha letos. Brez pretiravanja se lahko govori o velikem preobratu v evropskem kultiviranju oljevitih rastlin, ki se bodo tudi po vojni gojile v evropskem gospodarstvu. Pri preskrbi s tekstilnimi rastlinami je bilo približno tako kakor pri preskrbi rastlinskih maščob, samo da so bile pri posameznih vlaknastih rastlinah razlike. Bombaž in juto so evropske dežele uvažale v vedno večjih količinah, uvoz konoplje je bil omiejen, lan pa so nekatere dežele celo izvažale. Pri vsem tem pa je bila odvisnost od uvoza tolika, da bi bila med vojno preskrba tekstilnih surovin nemogoča, če ne bi bilo izdatne proizvodnje umetnih vlaken. Pridelovanje tekstilnih rastlin se v Evropi že od začetka vojne močno pospešuje, kjer je to po naravnih pogojih sploh mogoče. Najstarejše in na j večje' so kulture bombaža v Grčiji, Španiji, Italiji in Bolgariji, v Romuniji pa uspešno kultivirajo bombaž šele v zadnjem desetletju. Samo v Grčiji se med vojno nasadi bombaža niso je vlada že marsikaj ukrenila. 1 ako skrbi za dobro semensko ži-to, ki ga kmetje dobivajo tudi po znižani ceni, lani pa so bile razpisane premije za oddajo žita, ki presega predpisane oddajne količine. Letos so bile te premije zvišane, precej pa so zvišane tudi odkupne cene za vse vrste krušnega žiita. razširili, ker so jih morali skrčiti, da so lahko pridelali več žita in sočivja. Lani so obsegali nasadi bombaža v Italiji 90.600 ha, v Bolgariji 62.000 ha, v Romuniji 27.500 ha, letos pa so povsod precej razširjeni. Največ lanu se je pridelovalo nekdaj v Belgiji, Nizozemski, Franciji, bivši Poljski in baltskih deželah, nemški nasadi lanu pa so se do 1. 1932. skrčili na 4516 ha, potem pa že 1. 1939. razširili na 58.000 ha. Nemški nasadi konoplje so 1. 1933. obsegali samo še 210 ha, 1. 1939. pa so bili razširjeni na 15.848 ha. Največja evropska pridelovalca konoplje sta Italija in Romunija. Nove kavčukove rastline iščejo že kakih 20 let, velike uspehe pa so pokazali poskusi, ki jih je začel profesor Eossč 1. 1930. delati v Ukrajini z rastlino kok-sargis, ki spada v vrsto regratov. To kavču- |kovo rastlino kultivirajo zdaj tudi v Nemčiji, Romuniji, Madžarski, Danski, Švedski, Finski in Švici, pomena teh nasadov in vseh prizadevanj pri preskrbi Evrope s kavčukom pa zdaj še ni mogoče oceniti. Vse to kaže novo gospodarsko življenje in udejstvovanje v evropskih deželah, ki so med vojno spoznale veliko vrednost lastne proizvodnje in vse nevarnosti, ki jih predstavlja odvisnost od tuje pomoči. Prav tako pa se kaže tudi zavest in hotenje evropske gospodarske skupnosti in vzajemnosti. Uspehi in napredki, ki so bili v tej zavesti doseženi, bodo trajne vrednosti ne samo zaradi tega, ker bi bila velika škoda, če bi se spet zanemarilo, kar je bilo z velikim trudom obnovljeno in pridobljeno, temveč tudi zato, ker se bo Evropa tudi po vojni gospodarsko osamosvojevala. Proizvodnja in potrošnja vina v Franciji Nekdaj je bila Francija med prvimi ,svetovnimi producenti vina, zdaj pa je nastala velika vrzel med vinsko proizvodnjo in potrošnjo. »Das Reich« meni, da je v Franciji vina premalo samo po francoskem pojmovanju, dočim ga je po nemškem pojmovanju še vedno dovolj. Predvojna letna potrošnja vina je bila namreč v Nemčiji okrog 3.5, v Franciji pa približno 70 milijonov hi in je prišlo letno na prebivalca v Nemčiji samo 5.3 litra, v Franciji pa 168 litrov. V Nemčiji je bilo vino neka vrsta razkošja, v Franciji pa smatra vse prebivalstvo vino za sestavni del vsakdanje hrane. Pred vojno so \ Franciji pridelali na leto po 37 do 74 milijonov lil vina in ker so od tega vsako leto nekaj milijonov hi porabili za vinsko žganje in za izvoz, je moral k domači potrošnji precej prispevati tudd vinski pridelek Severne Afrike. Leta 1933-je znašal ta prispevek 16 milijonov hi. Začetek francoskega vinogradništva v Severni Afriki je bil leta 1930. in leta 1938. so vinogradi obsegali že okrog 380.000 ha ter dali okrog 25 mil. hi dobrega vina. Ko se je vinogradništvo v Afriki tako naglo in močno razvijalo, se je pa doma v Franciji precej zanemarjalo. Mnogi vinogradi, ki jih je nekdaj opustošila trtna uš, niso bili obnovljeni in računa se, da! bi Francija poleg svojih obdelanih 1.5 milijona ha lahko obnovila še približno 1 milijon ha opuščenih vinogradov, ki so se spremenili v goljavo, ker se za obnovo ni nihče brigal. Ce se ne bi bila zanašala na vinski pridelek Afrike, bi bila Francija svoje vinograde lahko tako razširila, da bi bilo dovolj pridelka za veliko vinsko potrošnjo. Pomanjkanje vina so poleg preprečenega uvoza iz Severne Afrike povzročili še drugi vzroki. Najprej so se velike zaloge vina porabile za francosko vojsko, potem je postala veliik konsument vina nemška vojaška zasedba in naposled že ves čas vojne v francoskem vinogradništvu primanjkuje delovnih moči. Pridelki vina v zadnjih letih so bili naslednji: leta 1940. 44.8, leta 1941. 42.5, leta 1942. 33.7, leta 1942. pa 44 milijonov lil. Letos bo pridelek še manjši, ke ni dovolj sredstev za pobijanje trtnih škodljivcev in ker so ostali nekateri vinogradi zaradi pomanjkanja delovnih moči neobdelani. Vinogradnikom je ostalo lani 10 do 12 milijonov hi vina, za potrošnjo ostalega civilnega prebivalstva pa okrog 19 milijonov lil ali 48 1 na prebivalca, kar je ena četrtina od povprečne predvojne letne potrošnje. Letos se bo ta obrok še nekoliko zmanjšal, ker ni mogoče računati z uvozom iz Španije in Portugalske. Lesene hiše in pomanjkanje stanovanj Iz finskega vira je posnel >N. Wiener Tagblatt« naslednje poročilo o industriji lesenih hiš ter o važnosti njene proizvodnje: Gotovo je, da bo po vojni v Evropi veliko pomanjkanje stanovanj in da bodo velike stanovanjske akcije ravno tako važne in nujne kakor preskrba živil. Gotovo pa je’ tudi to, da bo po vojni industrija lesenih hiš prej omilila stanovanjsko stisko ko vse druge panoge stavbne industrije. To je brez vsakega dvoma zaradi tega, ker je pri ostali stavbni industriji potrebno razmeroma počasno ročno delo in ker se morajo zidane stavbe tudi precej č^sa sušiti. In- dustrija lesenih hiš pa producira v serijah in v tovarnah .se naglo izdelujejo lesene hiše tudi z manjšim številom delovnih moči. Pri vsem tem pa lesene hiše niso, kakor mnogi domnevajo, nekakšna začasna rešitev stanovanjskega problema, temveč trajne stavbe, ki ustrezajo vsem zahtevam tfpež-nosti in udobnosti. Veliko prednost pred zidanimi stavbami imajo tudi v tem, da so prijetno hladne v toplih krajih in da se z lahkoto ogrevajo v dolgih- in hudih zimah. Kakor zidane, tako se pač lahko tudi lesene hiše opremijo z vsem razkošjem in udobjem. V deželah, kjer je njalo lesa, so proti lesenim hišam predsodki, tam, kjer je dosti lesa, pa imajo lesene stavbe že od nekdaj prednost. Ne samo v severnih evropskih deželah, temveč tudi v USA prebiva več ko polovica prebivalstva v lesenih hišah. V tovarnah izdelane lesene hiše so v vsakem pogledu rezultat znanstvenega dela. Izdelane so precizno z modernimi stroji in vse od osnutka do zadnje podrobnosti je točno preračunano in dobro preizkušeno od strokovnjakov. Proizvodnja v masah ni omogočila samo prihranke denarja in delovnih moči, temveč tudi časa, ki se uporablja za rešitev vseh vprašanj znanost] in prakse. Potreba lesenih hiš po vojni bo odvisna od načina in smeri stanovanjske politike, ki jo bodo zavzela oblastva v posameznih deželah. V letih 1920. do 1930. je za delavstvo in tudi za tako zvani srednji sloj v velikih mestih pri stanovanjski akciji prevladovala velika stanovanjska »kasarna«, a že nekaj let pred sedanjo vojno se je ta stanovanjska oblika zavračala iz socialnih in zdravstvenih razlogov. Grajalo se je brezdušje velikih stanovanjskih hiš in blokov industrijskih mest, za idealno stanovanjsko obliko pa predstavljalo male hiše za eno ali dve družini. V deželah, ki so se zavzele za ta ideal, bo treba seveda mesta precej razširiti v okolico, potrebne pa bodo tudi revizije zastarelih gradbenih predpisov ter razširitve prometnega omrežja. Kjer se bodo v svoji .stanovanjski politiki in akciji zavzeli za male hiše, tam bodo gotovo potrebovali izdatno pomoč industrije lesenih hiš. V kolikem obsegu bodo v tovarnah izdelane lesene hiše po vojni lahko na licu mesta z zidanimi hišami tekmovale pri cenah, se bo videlo šele pozneje, v splošnem se pa lahko reče, da je pri proizvodnji lesenih hiš v serijah manj stroškov kakor pri graditvi zidanih hiš. Kar se tiče transporta, ki je bil zdaj med vojno za izvoz lesenih li/iš iz Finske zelo oviran in r mnogih primerih tudi onemogočen, pa lahko pričakujemo, da bo po vojni dovolj transportnih sredstev in prostorov za tovore ter da zaradi tega prevozni stroški ne bodo previsoki. Tovorni prostor lesenih hiš pa sploh ni tako velik, kakor se domneva. Tako na primer ima lesena hiša za eno družino s tremi sobami in kuhinjo prostor v enem tovornem vagonu. Finska industrija lesenih hiš se je v zadnjih letih razvila v veleindustrijo, ker je morala nadomeščati med vojno razdejana stanovanja. Njena kapaciteta se je tako povečala, da je velik del njene proizvodnje zdaj in tudi v poznejših letih na razpolago za izvoz. Ko bo- po vojiii na razpolago več delovnih moči in ko bodo omogočene tudi dobave novih strojev, bo njena proizvodnja že dosti večja. Madžarske kreditne zadruge Na Madžarskem deluje 1500 kreditnih zadrug, ki so imele ob koncu zadnjega poslovnega leta v 4467 občinah 810.250 (prejšnje leto 791.151) članov. Vloge vseh kreditnih zadrug. so se od 1. 1942. do lani zvišale od 166.5 na 214.8 milijona pengii, lani dovoljeni krediti pa. so znašali okrog 400 milijonov. ;V zvezi kreditnih zadrug je skupina zadrug, ki jemljejo v najem zemljišča. Takih zadrug je bilo lani v vsej deželi 187, prejšnje leto pa 145, najetih pa je bilo lani 90.300, prejšnje leto pa 68.000 kat. oralov. Stran 2. >TRQOVSKI LIST<, 25. avgusta 1944. Štev. 69. Praznik Gustla Kraigherja Ker je po svojem poklicnem in kulturnem delu znan in priljubljen po vsej domovini, lahko o uradniku Združenja trgovcev, bivšem trgovcu in trgovskem zastopniku Gustlu Krajgherju razodenemo samo še to skrivnost, da je danes 60 let star. To je res skrivnost, ker so njegova leta temeljito prikrita z izredno živahnostjo in či-1 ost jo, čeprav je opravil ogromno delo v težkem poklicu trgovskega zastopnika, v stanovskih, kulturnih in telovadnih organizacijah ter v sedanji svoji službi, ki jo že več let vzorno opravlja. Med drugim je bil Gustl Kraj-gher sedem let vzorni tajnik Združenja trgovcev v Ptuju, še prej in pozneje pa j© bil pri vsem svojem velikem poklicnem delu duša mnogih gledaliških odrov in prosvetnih društev. Kot trgovski potnik je jedel vsak dan z drugo žlico, a kjer koli se je še tako truden ustavil, povsod se je pobrigal tudi za kulturne potrebe kraja in ljudi. S takim delom in značajem, ki je težko najti lepšega, si jis Gusfl Krajgher pridobil mnogo prijateljev, ki so veseli, da mu lahko čestitajo ob življenjskem prazniku. Jugovzhod v slovaški zunanji trgovini Dežele evropskega 'jugovzhoda imajo od leta do- leta večji delež pri zunanji trgovini Slovaške. Razen v Bolgarijo pe je tud1; lotos slovaški izvoz v južno vzhodne dežele precej povečal. Od skupnega prometa v slovaškem izvozu v vrednosti okrog 882 milijonov, (pri dem er pa ni vračunan izvoz na Madžarsko. Najbolj se je (povečal blagovni promet z Romunijo. Slovaški azvoz v Romunijo je večja ko ipe uvoz iz Romunije. V primerjavi z letom 1941. se je promet v trgovini z ijužnovzhodnimd deželami povečal za 285.5%, povečal pa bi se še bolj, če ibi »e v južno-vzhodnih deželah ustalile cene. Osnova znatnega dela slovaške trgovine z jrr*»nw.i A - Otnit Mika ek. - Alte - vrt t Lublani Grški gozdni problem i Grčija je na gozdovih revna dežela. Samo 12 odstotkov njene površine je pokrita z gozdovi, vsa. gozdna površina pa meri 1.9 milijona hektarjev. Ta številka pa velja le za predvojno dobo. Po izbruhu vojne se je grška gozdna povr-zaradi pomanjkanja drv zmanjšala za približno eno tretjino. Zaradi velikega pomanjkanja drv se ji? moral les za kurjavo uvažati. Ker pa je sedaj med vojno uvoz lesa nemogoč, je začelo prebivalstvo neusmiljeno sekati les po državnih in zasebnih gozdovih. Tudi najbolj dragocen les so uporabljali za kurivo. Posebno v okolici velikih mest so sedaj že skoraj vsi gozdovi posekani. Ta gozdna katastrofa more tudi poslabšati klimo. Celi okraji so že čisto goli. Gozdna uprava se dobro zaveda nevarnosti, ki more nastati od prevelike sečnje, toda je brez moči. Edino, kar more storiti je to, da dela načrte, kako se bo po vojni začelo v Grčiji splošno pogozdovanje. Če takrat že ne bo prepozno Aleksander Železnikar Iz vrst delavcev in nameščencev v nemških tovarnah je prišlo od 1. 1941. pol milijona predlogov, kako bi se delo poenostavilo in zboljšalo. Od približno 300.000 predlogov v 1. 1943. je bilo skoraj 80 odstotkov uporabnih. "000 predlogov se je izkazalo kot dragocene iznajdbe, ki so omogočile znatno povečanje proizvodnje. / Hrvatski prosvetni minister je odobril ustanovitev nemške trgovinske akademije v Zemunu. Akademija bo imela prvo leto tri razrede, prihodnje leto pa štiri. Na Hrvatskem morajo vse v trgovinski register vpisane firme svoja tuja imena ali tuje okrajšave spremeniti v čisto hrvatske. Do konca tega leta se morajo vsa tuja imena in okrajšave kakor salon, špedicija in podobno spremeniti v čisto hrvaška. Hrvatska gospodarska policija je v zadnjem Času obsodila celo vrsto ljudi zaradi črnoborzijanstva in navijanja cen. Denarne kazni so znašale do 5 milijonov kun. Poleg tega so se izrekle tudi številne zaporne kazni. Hrvatski listi poročajo o zelo bogatem ribolovu v Dalmaciji. S tem se je prehrana ljudstva znatno zboljšala. V Splitu je bilo prodanih 18 stotov tunina po ceni 700 kun za kg. Madžarski minister za oskrbo je objavil, da se more nabaviti krompir v Budimpešti in priključenih občinskih komitatih proti predložitvi kuponov za oskrbo. Po odredbi madžarskega vladnega komisarja ia usnje morajo vsa podjetja na Madžarskem, katerih prostori so bili od bombnih napadov poškodovani, oddati svoje gonilne jermene. Deželna zveza izdelovalcev gonilnih jermenov bo poskrbela, da dobe gonilne jermene podjetja, kj jih potrebujejo. Direkcija madžarskih državnih železnic je bila zaradi izrednih vojnih razmer prisiljena, da je omejila potniški in tovorni promet. Prebivalstvo se je pozvalo, da omeji potovanja na najnujnejšo potrebo. Na Slovaškem so se podražili tobačni izdelki za 20 do 50 odstotkov. Cena najcenejših cigaret pa je ostala nespremenjena. Potniški promet se je na slovaških železnicah omejil. Direkcija državnih železnic utemeljuje to z izrednimi vojnimi razmerami. Romunski urad ia pristanišča in vodna pota bo začel v kratkem postavljati nove silose. V ta namen j« Hal« ministrstvo kredit 464 milijonov lejev. Romunsko vojno ministrstvo je dobilo pooblastilo, da svoj delež pri ladjedelnicah v Galacu poveča za 48.4 milijona lejev, t. j. za protivrednost v marcu t. 1. razlaščenih plinarn v Galacu, ki so bile izročene v izkoriščanje ladjedelnicam. Trgovinska direkcija romunskih državnih železnic bo uvedla s 1. septembrom posebne pristojbine na razne železniške tarife. Bolgarski ministrski svet je pozval vse sadilce tobaka, da zaradi zagotovitve domače potrošnje rezervirajo 6 odstotkov letošnjega tobačnega pridelka za domačo potrošnjo. španski špediterji in brodarji forsi-rajo načrt, po katerem naj bi postala Barcelona z napravo prostega pristanišča in povečanjem pristaniških naprav največje špansko pristanišče. Celotni načrt predvideva investicij za 550 milijonov pezet. Britanski zastopniki v Združenih državah Sev. Amerike so izjavili novinarjem, da Anglija ne bo mogla brez mednarodne pomoči ]>o vojni obnoviti svoje proizvodnje, da bi si zopet pridobila svoja izgubljena izvozna tržišča. Egiptska vlada je izdala s takojšnjo veljavnostjo razne ukrepo proti inflaciji. Med drugim je prepovedala vsak uvoz predmetov, ki se morejo pogrešati, ter vsako prodajo nepremičnin brez posebnega oblastvenega dovoljenja. Iz zadružnega registra Pri Ljudski posojilnici v Novem mestu so se izbrisali člani upravnega odbora Šonc Viktor, inž. Ab-sec Matija, Brulc Alojzij in Fran-kič Oskar, vsi iz Novega mesta, vpisali pa so se novoizvoljeni člani upravnega odbora: Štrukelj Alojzij, kanonik, Ilc Ivan, upravnik ženske bolnišnice, Hrovat Franc, občinski uradnik, in Jakše Anton, gostilničar, vsi iz Novega mesta. Pri Gostilničarski kreditni zadrugi se izbriše član upravnega odbora Žumer Ivan, vpdše pa član upravnega odbora Žumer Ivo, trgovec v Ljubljani. Ali ste že poromali naročnino?