Glas Zaveznikov Leto I - Št. 7 Dnevnik P. W. jB. Cena 2 Liri TRST, sreda 27. junija 1945 UREDNIŠTVO m UPRAVA: Vin Silvio P*Uloo n. S, — Telefon št 98864, 7868, 98861. OGLASI: Cone sa milimeter v ine (Kirokost one kolone)! trgovski L. 7. Mrtvaški L. 18 (Zalovalna obvestila L. 88). Poročila L. 9. Finance, pravni oglasi I* 12. V vsebini časopisa 1* 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Uniona PubbUoltk Ital lan«. S. A. Trst, vla Silvio Pellloo št 4. — Telefon it 94044, Cena vsake številke L. 2 (sestanki L. 4). mutlCEK V SZN FRANCISCU Soglasni sprejem ustanovne listine - Stettiniusov govor San Francisco, 27. junija Delegati 50 narodov, ki tvorijo vodilni odbor konference, so danes objavili Izjavo o pohvali aa delo, ^ ga je vršil predsednik konference Stettinlus. Besedilo izjave, ki 80 ga sprejeli v soboto z navduče-ojetn, Je sledeči: «Stett!ntusu izražamo naše visoko občudovanje »a njegovo »možno vodstvo našega odbora in »a to, ker Je tako mo-jjro in energično vodil dela vae konference. Naj gre njemu naš* hvaležnost za prijaznost in trud. hi ga je izkazal vsakemu Izmed bas v času dela konference. Prepričani urno, da Je njegovo Izredno sodelovanje pri ustvaritvi organizacije Združenih narodov doprineslo pomemben napredek k atvari Svetovne varnosti ln miru». Pri zeključnelh zasedanju konference Združenih narodov, ki se bo vršilo danes popoldne v poslopju opore v San Frančišku, bodo govorili predsednik Truman, Stettinlus, predsednik ameriške delegacije, Welllngton-Koo, podpredsednik kitajske delegacije, Gromyko, podpredsednik sovjetske delegacije, Hallfax, predsednik delegacije Velike Britanije, Paul Bonoour, podpredsednik francoske delegacije, Velloso, predsednik brazilske dele-gcelje, Jan Masaryk, predsednik češke delegacije, E*equel Padllla, predsednik mekslkanske delegacije, ^alsal Abn Abdul Oszls, predsednik arabske delegacije, maršal Jean Christian Smuta, predsednik južnoafriške delegacije, Predsednik Truman je prispel včeraj od 14 url v San Francisco, Predvideva se, da bo govor, ki ga bo držal predsednik Trijmen danes na seji konferenoe, ena od najvažnejših Izjav, ki se tlčojo zunanje politike Združenih držav. Govor bo premašan po radiu, na konferenci združenih narodov, aunanjl minister Stettlniua, je danes govoril na zaključni seji konference in zatrdil, da »je konferenca rešila svojo nalogo s tem, da je lidelala listino, v katero polagamo sdaj svoja upanje za pravičen in trajen m!r», Stettinlus je dejal: »Ginjem aem, ko prisostvujem tej aadnjl plenarni seji konferenoe Združenih narodov za mednarodno organizacijo. Dva meseca sta potekla, odkar so se prvič zbrali delegati, Prišli smo iz mnogih celin, preko mnogih morij prišli smo kot predstavniki 50 različnih na-rodov, toda tudi kot predstavniki vsoga človeštva ln poverjena nam Je bila skupna nalpga: Izdelati listino svetovne organizacije, ki naj zagotovi mir med vsemi narodi In naj pripelje do blaginje vsega člo-veštva*. »Vsak narod, ki je tukaj zasto-pan, je prispeval svoj delek k dovršttvi listina. Dovršili smo jo tukaj okrog konferenčne mize, stavek sa atavkom, člen sa členom. Kazgovarjali smo se selo odkritosrčno. Pogosto se naša mlšlenja niso skladala. Kadarkoli se ja pa to zgodilo, smo spet ln »pst poskušali, dokler nismo spravili v sklad ras-llčnih stališč*. «To Je pot prijateljstva in miru, To Je edini način, da morejo narodi svobodnih ljudi izdelati listino za ljena. Danes se vidimo zadnjikrat na tejkonferencl. Jutri sa bomo ločili ln vsak se bo vrnil v domovino. To listino bomo predloklll •vetu, ki je še pretresen od vojne in njenih posledic*. «Pred nekaj dnevi sem Imel priliko govoriti z ameriškimi mladeniči, ki so se vrnili » bojišča. Ležali so ranjeni v vojni bolnici. Ko sem govoril z njimi, sem se spomnil mnogih mlljonov mladeničev, ki so tvegali vse. in žrtvovali bodočnost In pogosto celo življenje, da bi narodom omogočili zgraditi nov svet. Spomnil aem se tudi vseh mož, žena ln otrok narodov, ki so zastopani na tej konferenci in ki so jih bombe, bajoneti, glad, ogenj ln mučenje često zdrobile, nikoli pa upognile. Mislil sem na vso razrušena mesta ln na vso od bojnih viher preorano zemljo. Strašna preizkušnja še ni končana. Boj se nadaljuje. Obnova se Je šele pričela*. «Ta listina predstavlja sporazum, ki ata ga narekovala trpljenje in vojna. V to listino smo pološtli vse svoj« upa za pravičen in trajen mir*. »Besede, ki so napisan« na pergamentu, nam kažejo pot za obnovo razrušenega sveta, aa Izgradnjo miru in zavarovanje svobode, ln pravice človeka. Mislim, da Je označena pot v skladu s voljo ln možnostmi narodov v tem obdobju sve-tovne zgodovine. Listino bodo sedaj ratificirane vlade 50 narodov, ka- Molnost dolgotrajna japonsko obramba Manila, 27. junija Garald Thorp, dopisnik «Dally New».a» is Chicaga piše, da ima Japonska še veliko število ljudi ln ogromne zaloge materijala. S tem bo lahko nadaljevala za dolgo časa svojo ogorčeno obrambno vojno. Thorp navaja podrobnosti o Japonski vojni sili, ki Jih Je objavila revija «Map Talk», ki izhaja pod okriljem glavnega stana ameriške vojske na Paciflcu-Thorp pravi med drugim: »Japonska vojska Ima Se 4 milijone borcev, več oklopnlh divizij, 100 pehotnih divizij okrog 300.000 mož letalstva In kopnih sil ter 200.000 mornariških strelcev. Glavna Japonska vojaka obet oj 1 ls orožja majhnega kalibra, oklopnlh vozil srednjle kakovosti ln lahkega ter srednjega topništva dobre kakovosti, Čeprav nima dosti pilotov, poseduje jakon. sko letalstvo 3000 borbenih letal, s katerimi lahko napada. Japonki so še vedno v stanju, da proizvajajo 1000 letal na mesec kljub te. mu, da Je njihova letalska ln-diusfcija zelo trpela zarodi zavezniških letalskih napadov. Japonska mornarica Je bila odločno poražena na .filipinskih vodah ln pred otokom Okinava in zdaj nima ved kot eno formacijo za velik napad. Vseeno Japonska poseduje vojni material, ki Je velikega pomeno in ki Je v skladiščih ali stoji na razpolago na matičnem ozemlju. mir in živeti v medsebojnem miru. j terih predstavniki so se Zbrali »Konferenca v S. Franciscu je tukaj. Naj nam Vsemogočni pema-iapoinila svojo nalogo. Listina ga danes In v prihodnjih letih, da združenih narodov je bila sestav-1 bomo držali dano obljubo*. Izjave predsedoika Trumana Portland (Oregon), 27. junija Na potu v San Frsnclsoo, kjer bo držal svoj govor na zaključni seji Združenih narodov; je predsednik Truman v svojem govoru, ki ga je naslovil veteranom tukajšnje velike bolnišnic« izjavil, da bo v bodoči generaciji vodstvo dežel« prešlo v roke bojenlkov v tej vojni. Pred poldnevom je predsednik Truman odpotoval v San Frančiško'. Novi predsednik Irske je prevzel svoie posle Dublin, 27. junij« Novi predsednik Irske Seam T. O. Kelly je danes prevzel svoje posle ob karakterističnih eerimo-ntjah, ki se vrše oh priliki Imenovanja irskih predsednikov. VOJNA NA DALJNEM VZHODU Uspešni skupni napadi na sovražnika na Borneu Kandy Ceylon, 27 junija Poročilo Jugovzhodnega azijskega poveljstva javlja, da so britanski težki bombniki uničili tri loke glavnega železniškega mostu pri Kachanatourl, ki ve,le Burmo s Siamom, 128 km. od Bangkoka. Na-nad Je povzročil razpad srednjega dela mostu. Dnigl bombniki so o-perirali zalivom Martabar. v srednji Burmi. Kopne silo so Istočasno napadle sovražne položaje 84 km južno od Prow v južni Burmi. Zadnje vesti o bombardiranju »vrženem v soboto pravijo, da so težki bombniki uničili dve manjši ladji ob vzhodni obali pri ustju reke Kra na polotoku Malesljo. Bil Je tudi poškodovan zavezniški most pri Ilnlnpalu preko reke Bl-lln, Zadeta sta tudi bila dva mostova v Duynzelt severno od Moul. meln v Južni Burmi. Kitajsko poročilo obveččn: kitajske čete ki zasledujejo Japonske trupe ob vzhodni kitajski obali, so prišle do Hnnghlensa v zalivu Ta-chnwa 88 km severno od pristaniška Penehow, ki Je bilo pred kratkim zasedeno. Medtem ko se je sovražnik umikal ob obali proti severu, so kitajske •medatrnže napadale japonske zažčitntce. Mnogo severneje se vršijo velike borbe za Lluchmv, bivše ameriško zrakoplovno ororišče tava-žno zeleznlžko krlžtčče. Operacije na Pscfikii Poročilo, ki ga Je danes Izdal general Mac Arthur javlja, da so oddelki ameriške pehote, ki operirajo na Luzonu po napredovanju v •meri proti severu po dolini Caga-yan, da bi pomagala filipinskim rodoljubom, ki delujejo v Tuguega-raou, sedaj prispeli do kraja, ki je 6 km odda|jen od mesta. Predstavnik glavnega štaba jo izjavil, da »Je posest mesta še dvomljiva*. Bo. 1J na severu so drugi oddelki, med katerimi so tudi padalci, ki so se •pustili v soboto na področju Ap-parrl, ne da bi naleteli na kakšen odpor, napredovali po dolini proti Jugu. Na Mlndanao oddelki ameriške pehote ln filipinski rodoljubi vršijo energično čiščenje osamljenih sovražnih skupin. Čete 10. ameriške armade nadaljujejo svoje operacije čiščenja na Okinawi ln so včeraj zajele 794 Japoncev. Na Borneu so kopne sile skupno z zračnimi ln pomorskimi nadaljeval« z napadi na sovražnika Avstralske kopne sile ao med čiščenjem Bougalnvlllske garnizije na Nbvi Gulneji ln na Novi Britaniji, pobile 1128 sovražnikov ln zajele 38. Admiral Nlmttz je naznani], da ■o od pričaka, zračnih operacij na Japonskem področju, letala prve skupin« mornariške pehote potopi, le za 122.845 ton sovražnega bro-dovja ln pnr-žkodovale za 128.890 ton. V istem <’nau J« bilo 86 sovražnih letal uničenih ln 24 poškodovanih. Letala, ki ao zletela z oporišč na fl|ipln*kth otokih, ko tekom o-peraotj proti Formoal ln vzdolž azijske obale potopile več kot 11 ladij. Neki ameriški bombnik Je u-ntčil 4 sovražne ladje majhne to-neže na področju Pontiahaka v zahodnem delu Bornea. Zavezniška letala so napadla luko Ballk-papan v Jugovzhodnem delu Bornea. Napsdali so tudi z bombami ristltniee alkohola na Fomoal ln zaloge pogonskih sredstev v Nan-ehtnu pri Kantonu. Tudi letala 1*. ameriške skupine so sodelovala pri zračni ofghzivi In napadla kopne ln rečne prometne zveze v Južni in srednji Kitajski. V tesnem sodelovanju s kitajskimi kopnimi silami,so napadla »ovrafc- PotlovUn« slovesnost v Vidmu Govor generala McCteetg-* partizanom Vidam, 27 junij« »odsljo je tukaj na vojaški svečanosti govoril 12 tisočim parna nom Garibaldijeve ln Osoppo w gade poveljnik 8. armade gene-‘ R’ k c. Oeery ln .njihovi po-^•Jnikl. Armadnega poveljnika spremljala šef Štaba, generalmajor Sle H. K. Floyd ln vl»j| ofj. olr za civilne zadeve, letalski kj-modor o, a. Benzen. Pregledali so polke na trgu i. maja v Udlnah. General Je segel v roko mnogim: Poveljnikom polkov in jim žeisi vso srečo. Z visokega odra Je ko-m*«idnnt Grossi, skupni poveljnik partizanskih skupin v udln-8*i provinci, predstavil armadne-Poveljnika, podal kratek prš-?, Prisotnih edinic in pozdravil »Natlsone*. k. s« je prat-r vrnila ta Jugoslavije. General- lajtnant *»__ M.oCreery IZtuT Pa*‘-nov V ™ - imen je pohvalil teku sever-fe- zarsdi »trdožlvo- ao oenl i.letno 11 v , zal rt8 .Hm bodo te velike lastno- sti oei im’ .? :l,tm>*tl In uspehov, ki »c uje, lzr*ml Je tipa- ulkov..«' V de*!'‘8«nlw‘o»ji dovra* uie * Ea,»dJ8». Izrazil Je ujumhro tudi z V elvilnem čivlje-utagai#"'" 00 n-,lhl,va hrabroet po-ne it,:,.. ot>novi nove defflokratlč-I v ,OoV0'-' *l j« Ml preditan vriihl2W,,RnM‘"‘i 1» Wl Jf pCn^r^nitm‘ *!hvain c* i"’aC° •ves.^_ **u«ralu, da-.M j« udeležil povedal nok*i >~ komandant sprejet Bolkov-vseh pet* na področju Venete, ae je 'meralu. da jm i« hm« noatl ln je drobnostl o delih, ki ao jih partizani dovršili n* tem področju. Beke) je, d« so partizani prizadejali umikajočim se Nemeem 180:000 ifgub všteval mrtve lh ranjene, sami pa so Imeli samo 4000 Izgub. Predno se je armadni poveljnik povzpel na pozdravno tribuno, je pregledal častno stražo, ki so jo tvorili »Itough Rlders* 11. lahke ga protiletalskega regiment«. N« Čelu z Garibaldijevo brigado to partizani korakali mimo armadnega poveljnika. Vsak polk j« nosil svojo narodno zastavo, — ene-od polkov «o tvorile izključno Partizanke. Igrala je godba Londonskih irskih atreloov. Fodpol-*”',nlk Brlght, upravnik Udlhrit« province m general Armellnl, po-■udinske posadke, sta bila Pozdravni tribuni. Gledalci se navdušeno pozdravljali partizanske čete Geperal M^iy se je potem odpeljal k spr«.ieniUi ki je bil prirejen v hiši pokrajin*^* upravnika, tam se je sestal z udlnSk.im nadškofom ln nekaterimi višjimi partizanskimi poveljniki. veljnik tudi na lavttnliKa komisija ta premog v tssanu New York, 27. Junij« «Wall Street Journal« podaja danes poročilo svojega dopisnika Gharleilft Harrrove-a, ki pravi, da »e Je v Ssaenu na grfldil Krupps *"v krvi *a fahjenee z zahodna-ga bojišča. Kri šo zbirali v bolnici 8allsburya, kjer lo J® pretakati v hladilnike, ter jo kasneje pošiljali zračnim potom ha kontinent. Zaveznlslm poročevalska sltičb« z« Nemčijo javlja, da podjetja za proizvodnjo avtomobilov »Dalmlet Bena* v Mannhelmu proizvajajo dnevno 80 tovornih avtomobilov s« zaveznike. London, junija 1045 Pomorako aodiife obravnava te dni najveijo pomorsko ntart-čo sedanje vojne. Potopila se j« krUarka Ouracao, katero je prekooceanski parnik *Queen Marj/*, obložen s četami in namenjen v Evropo, razklal na dvoje. V usodnem trenutku je parnik plul po tajnem plovnem načinu, ki odgovarja obliki tosmlce* osnuce, to se previ v vijugasti črti, da se izogne morebitnim napadom podmornic. Na križarki »e je rorlila po* sadka 101 mol, č9V mornarjev in I častnika j, med njimi tudi poveljnik John Wilfred BnUt-mod. Križarka se je razklala na dvoje (n potopila v petih minutah na Atlantiku ob Done-galski obali. Poveljnik Boutmood je v svoji izjavi zatrjeval sodniku Pllcherju, da ni bil obvelčen o načinu plovbe parnika *Queen Mary», ker ni prejel od njega nobenega poročila in da m najmanjšega dvoma, da bi mu bilo o tem kaj znanega, Vijugasti način plovbe je tajen načrt, katerega se poslužuje angleSka mornarica, da se Izogne napadom sovražnih podmornio v Atlantiku. V vseh nevarnih vodah se je vojna mornaric a posluževala različnih svojstvenih načinov plovbe v vijugasti črti, ki je bita po načrtu določena i» nadvse tajna. Na ta način je tudi *Queen Mary» kot vse drU- Moskva pozdravlja srečanje zavezniških vojsk Vre lita množina raket m strelov J« pozdravila srečanje angl« umeri šlilh iti sovjetskih ret v Siru Nrmčiis prt ToHtati-u ob r-kl Julk. Pozneje so ae zavezniške bete rrfruBle Ae nn mnogih drugih mestih, posebno po zavzetju Berlina dne 2. maja 1946. Ugoden odmev Baruchovlh predlogov New Tora, 27. junija Nedavni predlog Bsnioha, naj sc ustanovi v Združenih državah glavni stan aa mir, je ugodno — ----- ■ sprejel vojaški kritik mejor Oeor . i ge Fielding Bllott v članku, ki ga ge ladje, ki se poslužujejo tajne- jtrinaša današnji «N«% Tork He-ga plovnega načina skuSalo raid Tribune*. Pametni Bsruohov nasvet, k, g* je dal senator komisiji Za vojaške zr de ve, zasluži naj večjo pozornost. Menim, da je najvažnejši predlog, ki ga je dal Martich oni, naj se ustanovi v ZdrtlženlH državah glavni stan za mir a nalogo, da postavi predlog m načrt aa obširen mirovni načrt, tako ,1* bo izpostavi ti svoj prednji del ne pa boke, sovražnim podtnomi-Skim izstrelkom, ki tako verjetneje zgrešijo svoj cilj. Po isjavi kapetana Bouturoo-da je imela e^ueen Mary» na krovu 15000 ameriških vojakov. Zavedat se je, da je bito oblastem mnogo na tem, da se pre koooeanski parnik točno drli do- Amerika vršila funkcijo, kt ji pri- 1 pada. Z drugimi besedami ustvarimo učinkovit glavni »t«n, ki bo točenega časa. Vreme je bilo ugodno in Hadoma se je *Queen Mary* ki je nadaljevala svoj vijugasti Prdvec, prvič masla sporedno » križarko, je bila od nje oddaljena več kot eno miljo, je dejal poveljnik Boutmood. Skupno z ostalimi častniki je opazovat parnik, vendar ni mogel uganiti njegove prihodnje smeri. Nenadoma, se je *Queen Mary» brez vsakega znamenja nenavadno močno približala križarki, ki je v naglici hotela izvrSit! isto kretnjo. Toda rasdalja med obema ladjama se je s silovito naglico manjfala. »Zal mi je, da se n« morem vei točno spomniti vseh ukazov ki sem jih izdal od takrat pa do trenotka ko se je zgodila nasreča», je dejal Boutusood, tprepričan sem, da sem storil vse, kar je bilo v mojih močeh, da preprečim udar», Z nepopisnim trnSčem sta zadeli ladji druga ob drugo. Poveljnik se je nahajal na poveljniškem moštu. *Ladja je Sla preko nas — je pripoved ni-ni __ ln dobesedno preklala na dvoje krilarko Curacao e svojim orjaškim prom-cem. Ves sprednji del ladje se je navpično veravnal in posrečilo se mi je »kupno z nekim častni-kom poprijeti se nekega dela in tako sva se reSila*. Sprva je le vedno upal, da bo lahko reSil križarko, kmalu pa je uvidel, da ni vef pomoči. Tako je izgubil Sf častnikov in SIS mol posadke. Razpravo je zahteval admi-ralitet proti pomorski družbi *Cunara White B tare Lines/ Nesrečno naj bi bit zakrivil poveljnik ladje *Queen Mary». Paroplovna družba pa je predložila dokumente in dokazuje, da je vsa odgovornost na strani križarke Curacao. Po izjavah poveljnika RouUvnoda je bila obravnava preložena na prihodnji dan. real urediti našo minanjo ln vojaško politiko v interesu naroda ln bo etslno obveščal ameriško ljudet vo o tern, kar ae godi ln el s tem pridobil zaupanje Ijudatva, 8« nikdar nismo imeli v evoji državi podobne ustanove. Kllott j« dodat, da j« Baruohov predlog neposredne zvezan a drugimi predlogi, ki ao bili stavljeni pred ln v teku vojne, kot ti. pr. predlog o sestavu vojn« vlade ali predlog o sestavu odbora za zunanjo politiko. Vse te ideje »e porajajo iz late potrebe in imajo isti cilj. Treba nam j« ameriške »u nanje politike ln še bolj nam je treba dobro urejene vojalks ln gospoda rake politike, kt bo odgovarjata velikim etljem ki smo st jih postavili in vodilnim funkcijam, ki jin bomo morali vršiti po vojni. Bllott aakljušuj« takole: »Trdno smo prepričam da zevi« važnost naše domovine ih blaginja dtove štva od tog«, kako bo ameriško ljudstvo radostilo ebvennoatl, ki Jih Imajo Združene države na vodilnem me atu, ki ga zavzemajo. KRATKI VIST! N. T. B. javlja, da je znam nor-velkl pisatelj Knut Hamaun, ki je bil ob procesu v Oehi obtežen zo delovanj« z gulsllnžko etranko, priznal, da Je S svojimi članki posivel Norvežane k« pokornosti. nacističnim trupa m, vendar p« js tajil sodelovanje a gutellnško stranko. (toapo Cankajžokov« je v poslanici Lsdy Crlpps-ovi izrazila preko posvetovalnega odbora v Chung-klngu svojo Iskreno zahvalo vsem organizatorjem aa danar, ki so ga Angleži zbrali sa pomoč Kitajski. V Veliki Britaniji bodo kmalu odprli 11 predilnic a« bombaž, ki bodo Imel« preko pol milijona vreten. To bo zmanjšalo poman- karrje tkanin. na odporna središča na področju Liuehow. V pokrajini Rumene reke so uničili a]l poškodovali 34 železniških vosov ln 8 etrojev. Na reki Tang Tre je bilo poškodovanih 4 parniki ln 80 ladij raznih tipov, Poveljstvo 20. zračne skupine je v nekem poročilu naznanilo, da zo mogočne skupine letal t* Marianov napadi« ob >orl voja-Ske ln Industrijske objekte v štirih Industrijskih središča Japonzke na otoku Honeu. T« središča so Negova, Oeakt, Akasbi, pri Kobe, ln Glfu severno od Navogy». General Bonner Fellers, 8ef poročevalskega urada Je dane lajavi], da so na podlagi mnogih pogovorov ki Jih je imel s japonskimi ujetniki, .Taponol alti vojn« na Filipinih. Fellers J« nekemu dopisniku isja-vlt, da se na Novi Gulneji n« vsakih sto mrtvih samo 1 Japonec preda, medtem ko se je na Filipinih na vsakih 100 mrtvih predalo 12 •Tnponcsv. Pretekli teden se Je na Filipinih predalo preko 1400 Japoncev. Delovaje bombnikov General Arr.old j« lajavi], da je moč ameriškega letalstva tako velika, da ne bo nikoli dovolj letalskih oporišč na Tihem Oceanu, d« bi mogle uporabiti v*e sil« proti Japonski, Izjavil js tudi, da bo višek letalskih operacij proti Japonski doegften prihodnjo jesen: Potrdil jz, da bi se morala Amerika posluževati teh oporišč tudi po vojni. Rekel je dobesedno: »Inšpekcijsko potovanje me je prepričalo, da »o strategičnl otoki Mar. ehalll, Pallau, Volkanoa, Boni n ln Ryukyu življenekz valnoetl aa o-hrambo Bdrutenlh držav. Otoki katere smo tako visoko cenili, so crio važni za našo bodočo varnost.7/dru. žene držav* morajo imeti moŽnoel uporabljati otoke Wak», Cen ton, Palmyre, Božične otoke ln ameriški otok Ram na. Ker razpolagamo • tako ogromnimi eredatvl, moramo paziti n« t«, da bo naša letalatvo vedno v etanju napasti središča našega eventualnega bodočega sovražnika. Ne moremo računati aamo na pasivno obrambo in na letalska oporišča v domovini, Sovražnik, ki poseduje e. nako letalo, kakor je naša leteča trdnjava nam lahko un'čl naše mesta. Hočem reči, da bt na« katerikoli bori oči sovražnik lahko stri, razen če bi posedovali oporišč« v Tihem oceanu. Vrnil sem s« prepričan, da moramo Imeti most če* Pacifik, Bodoči mir v svatu J« o-dvisen od uresničenja tega načrta. Dobave vojnega materiala Sovjetski zvezi Washtngon, 27. Junija Leo T. Crovrley, ravnatelj urada z« gospodarske stike s inozemstvom j* v sporočilu, katerega je danes objavil odbor zbornice zc določitev obseg« fondov, izjavil, da se bodo amerlšk« dobave na podlagi zakon« o »Poeojl ln zakupu* nadaljevale 1 n bodo po iiljke šel« v Sibirijo. Pri razlaganju načrt« o dobavah z« Sovjetsko zvezo je Cro»-l»y dejal: »Čeprav Sovjetska zveza ni napovedala vojne Japonski, vendar ee bo pomoč po zakonu o »Poeojl In zakupu* pošiljala do dneva in v obsegu, dokl«r ln v kolikor bodo predsednik In njegovi svetovalol imeli z« potrebno in ugodno za koristi Združenih držav. Možnost vstopa Sovjetake sveže v vojno na strani Združenih narodov veže velik dri Japonskih čet v severni Mandžuriji, ki bi v nasprotnem primeru tab-ko bil« vržen« n« boljšč«, kjer Se borijo ameriške, britanske, kitajske ln drug« zavezniške sile. Vstop Sovjetske zveze v vojni bi brezdvomno pripomogel k skrajšanju vojne in s tem rešil n* tisoče ameriških in zavezniških llvjljenl,* Leo Crowley je izjavil d* bodo vae dobave aa Sibirijo odposlane skoraj lekjučno Is pristanišč na zahodni obali. Obvestil je odbor senata, da bodo pošiljke vsebovale letalski bencin, merilna sredstva za motorje, živel in voj m material, posebne takšne vret«, ki ustreza jo vojaškim Zahtevam Dalj. nega Vzhoda in sevrnlh pokrajin, Or«radey je dajal, da Združene države m bodo obnovile pogodbe o »Posoji to zakppu* s Sovjetsko zvezo v finančnem letu, ki se potrebe dne 1. julija 1946. »Voalke potreb* Sovjetske sveae, j« dejal, bodo stalno predmet proučevanje v luči sprememb vojaškega položaja to poitiJatv« se bodo vršile na podlagi zahtev, M ao bile odobrene dozdaj.* Kar se tiče pomoči drugim st-vsanifkom, J* Crovr1ey d»jog, da v letu 194« ne bo potrebno dobavljati blaga po zakonu o »Posojt ln zakupu* državam latinske Amerike, Severni Afriki in narodom v vzhodni Bvropi to na Balkanu, ♦pomoč po zakonu 0 »»Posoji to zakupu*, Je dpjal, katero prejemajo Francija, Belgija to Nizozemska bo ustavljena M. 12. 1948». Dodal je, da urad za gospodarske stike t Inozemstvom ieM, da »Ban. k« za izvoz ln uvoz* nudi kredit za obnovo v inozemstvu, kor srad-•tva Iz fonda za »Posojo to Zakup* ne morejo služiti v ta namen, Ministerski predsednik Soong polaga prisego Ohimgltlng. 17. junija Novi ministrski predsednik T. V. Soon*. ki ao je v sredo vrnil iz Amerike Je danes skupno « novim ministrskim podpredsednikom \pn$ Vsng Haom položil prisego. r Hlinili ]jZ-VJeACLSV£tCL titiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiditiiiiiliiiii milili M 4 V • "• ^ >£•• • ■ f'% Af - 4^*4ta,.-««-'Vi-rešr-'- #•' "u- '*■ v ^ f , P 4 AB*» mm i#>jiLiiiiip"1 is®- Isv-jji' V i. v prvi MM vtdMe mrvi naprav«, katero j« pred nedavnim odobrilo ameriško letalsko poveljstvo, In kl bo uiito«oi ka posadkam Mol s kok z višino 18.000 metenr. Sledi moderni kuhalnik »a ftv spodlnjstvo v povojni Ameriki, na katerem ho mogla gospodinja hitro skuhat«, speri ali ogreti zajtrk. MB pm kaže odda tek mmskik vojnih ujetnikov kl kofHkB po* BfandcnburAkiml vreli, kl so vtrtota telflm »vtikih Ih slavnih porast nemške vojska Brako 70.080 nstodMh vojakov je potešilo orožja I. mg)«, ko ja padel Berlin. DANAŠNJE PORENJE 'pMolviet v. v&ajAju. phe&iuaisti/a. - Odstranitev, hiueuln - y\jxdtootostvo nad. OajACnimi podi - 'poi mOifona ose& po JiaAadniA to&ohOik Ena izmed posledic osvojitve Nemčije je bil preokret v gospodarskem poteku to je, povratek delavstva is mest zopet na deželo. Hudo Razdejanje Omembe vreden primer je industrijsko mesto Nenss ob Benu. Zaradi hudega razdejanja, ki ga je povzročilo zavezniško letalstvo, je znatno Število ljudi, katero cenijo na 12.000 do 16.000 oseb, dnevno prihajalo z cestno železnico na delo v tovarne mesta Nenss. Danes pa se množice meščanov podajajo iz ostankov mesta Nenss na deželo, na delo po kmetijah. Ne uporabljajo tramvaja, ker še ne vozi. Pešačijo, srečnejSi pa, ki Se imajo kolo, se vozijo. Nekateri taborijo po Šotorih v bližini kmetij, drugi se pa vračajo vsak večer v svoja podpritlična stanovanja ali kleti. Industrijska Nemčija je kakor blnik, ki je trpel zaradi udarca z zakasnelim učinkom. Irjudje izglodajo čisto otopeli; vedo, da se je nekaj zgodilo, toda na vedo točno, koliko se je zgodilo. V Nenssu zaenkrat Se ne čutijo lakote, akoravno je zelo malo plačanega dela, z izjemo nekaterih pazniSkih služb po tovarnah in pri mestni občini. V letih, ko je Nemčija imela vojačke uspehe, si je večji del prebivalstva, ki je znal zelo dobro gospodariti, spravil lepe prihranke, od katerih danes živi. Kar se tiče služb, morajo Nemci delati po kmetijah, ker je namen vojačke uprave pritegniti Simvečje Število ljudi na delo po poljih, da pridelajo živila za prihodnjo zimo. V mestu samem pa je glavna naloga odstraniti ruševine. Neuss je kup razvalin. Pod nadzorstvom vojaške uprave sme občina zaposliti vsakogar po štiri ure dnevno pri izgradnji mesta. To delo ni plačano. Približno 200 meščanov izvršuje svoje štiri urno delo na dan. Mesto preskrbi tudi kakšno plačano delo delavcem, hi delajo osem ur dnevno za mezdo 55 pfenngov na uro. To odgovarja trenotnim življenskim zahtevam, ker se računa, da štiričlanska družina lahko živi z 80 markami na mesec, to se tiče samo prehrane. Črna borza Vojaška uprava v Nenssu je dosegla znaten uspeh z uvedbo predpisanih cen za živila. Pravijo, da trenotno črna borza ni resno vprašanje. Drugi faktor, ki prispeva k pobijanju črne borze, je nadzorstvo vojške uprave nad vsemi bančnimi posli. V Nenssu na primer, šo bile pooblaščene samo tri banke za sprejemanje vlog, toda so pod strogim nadzor-stvon za vse vsote, ki bi bile dvignjene. Trenotno ne sme dvigniti noben zasebnik več kot 300 mark na mesec iz enega bančnega računa, dvigi tvrdk se ravnajo po Števila uradništva. Te omejitve držijo denarni obtok v strogih mejah. Kar pa ljudje izdajo iz lastnih prihrankov, gre iz trgovin v banke, tako se bančne vloge pod nadzorstvom vojaške uprave redno zopet zvišajo. V področju Porenja patroli-rajo neprestano motorni čolni, ki ustavljajo osebe, med katerimi je mnogo tujih beguncev, želnih od/preti si pat iz Nemčije proti zahodu. Nekateri skušajo celo preplavati reko. Hrepenenje teh ljudi po domu, po večletnem bivanju v kakšnem nemškem taborišču za prisilna dela je človeško razumljivo, je pa tudi vzrok skrajnih težkoč za častnike vojaške uprave, ki si prizadevajo urediti jim čim boljšo vrnitev v domovino. Ne morejo torej dovoliti posameznim osebam ali majhnim skupinam ker morajo ob reki strogo izvajati «zdravstvena Zapora », da preprečijo širjenje bolezni iz Nemčije proti zahodni Evropi, predvsem pa preprečiti beg kakšnega nacista iz Nemčije pod krinko begunca. Problem raztresenih ljudi je še vedno ena izmed najtežjih nalog vojaške uprave. V Porenju se nahaja še približno 138.000 oseb po taboriščih zahodno od Rena in na področju Pororja približno četrt milijona. Vzdrževanje reda pri tej ogromni množici ljudi je skrajno težavno. Večina teh ljudi se dobro obnaša in razume, da je najboljši način za skorajšnjo vrnistev v domovino potrpeti še nekaj časa; ampak med njimi so tudi taki, ki tega ne uvidijo. Klice pod drobnogledom Tehničarka opazuje klice poti drobnogledom, ki je opremljen % najmočnejšimi merilnimi napra varmi, ki omogočajo meriti debe lino klic. Alkoholno zaztrupljenje Nedavno je skupina približno sto ljudi vdrla v žganjarno in so pili likerje kar iz destilacijskih aparatov. To plenjenje je imelo zelo tragične posledice, ker je gotovo število njih umrlo na posledicah zastrupitve z alkoholom, drugi pa so nevarno oboleli. V drugem taborišču je skupina ljudi dobila nekje alkohol, se napila in razbila mi- kroskop in druge kirurgične inštrumente nemškega zdravnika, ki je zdravil v tam taborišču. To je bil zelo žalosten primer, ker zdravnik brez inštrumentov ni mogel pomagati bolnikom. Tatvina alkoholnih pijač je težek problem pri teh ljudeh, ki so ga dolga leta pogrešali,, a še niso pozabili na čudovite učinke pijače. Tisti, ki so uničili mikroskop, se gotovo niso zavedali svojega početja. Dejstvo je, da se ljudje, s katerimi so dolga leta živalsko postopali, še sedaj včasih ponašajo kot živali. To je samo eden izmed zločinov nacističnih režimov nad človeštvom. Ustanovno listina stetovne organizacije ^Nadaljevanje ki konec) XIV. Voglavje — Mednarodno sodišče. Vel dlani organizacije bodo automationo sodelovali pri statutu sodišča, ki je del uradne listine, ki določa funkcije in postopke sodišča samega. Dirjava, ki ne pripada Združenim narodom, lahko pripada sodišču pod pogoji, ki jih določi skupščina ali predlaga svet varnosti. Vseka čan organizacije se zaveže, da ae bo ravnal po odločitvah -sodišča v primeru nesporazuma, v katerem je prizadeta stranka. V primere neizvršttve lahko oškodovana stranka predloži zadevo svetu varnosti, ki podvzame primerne ukrepe. Skupščina fn svdt varnosti bosta lahko zahtevali strokovno mnenje od sodiača in tudi drugi organi organizacije se bodo mogli s pooblastilom skupščine obrniti na sodišče. XV. Poglavje — Tajništvo. Uprav, ne posle organizacije bo vršilo taj-nštvo, ki ne bo narodnostno vezano in mu bo načeloval glavni tajnik, ki ga bo izvolila na predlog sveta varnosti skupščina. Tajnik bo izbiral osohje tajništva po določilih skupščine. Skup ščind bo predložil letno poročilo o delovanju organizacije. Ena izmed njegovih glavnih nalog bo, da opozori Svet varnosti na kateri koli položaj, ki bi lahko po njegovem ogrožal mir in svetovno varnost. XVT. Poglavje — Razne odlo čltve.. Vse pogodbe, ki bodo sklenjene, ko bo stopila listina v veljavo, morajo države, ki so članice organizacije, prijaviti pri tajništvu, ki jih mora objaviti. Na pogodbe, ki ne bodo tako prijavljene, ae nasprotni stranki pred katerimkoli organom Združenih narodov, ne bodo mogle sklicevati. V primeru, da bi bile medna rodne obveznosti, ki bi Jih sprejeli OČIVIDEC PRIPOVEDUJE Poslednje Hitlerjeve ure u razrušenem Berlinu Klavrna konferenca Vrhovnega poveljstva Je končala brez prave odložitve - Toda FUhrer Je venomer ponavljal: ffPadel bom pred predsednliko palačo" Berita, 27. junija V Berchteegademu je Gerhard Herrgcseli, stenografiat Vrhovnega nemškega poveljstva podal dopisniku ameriškega Usta »Times* vesti o poslednjih konferencah, ki JSb ja Vrhovno nemško poveljstvo imelo v nekem majhnem: zaklonišču pod predsedniško palačo v Berlinu. Odločilna seja Potek konference je bil stenograf iran. HergeseH je pripovedoval; cVačma seja, W Je odločila usodo nas vseh se je pričela 22. aprila ob treh popoldne in je trajala do osme ure zvečer. Pri tej seji je Hitler izjavil, da hoče umreti v Berlinu. To svojo izjavo je v različnih stavkih ponovil najmanj dvajsetkrat ati tridesetkrat. Dejal je: »Tu hočem pasti*, ali* pasti hočem pred predsedniško palačo* p. še dalje: umreti moram tu v Berlinu.* MSslH je, da je položaj obupen, čeprav je malo poprej trdih »(Borili se bomo do zadnjega kota nemškega Reicha.* »Nihče ne ve iz kakšnega razloga je spremenil svoje mnenje. De Jal Je le, da ne zaupa več v Wehr-rnacht In je ponavljal, da sl je predstavljal vso zadevo povsem drugačno kot je v resnici, da so mu marsikaj zatajili in tako naprej. Priznal je, da mu celo oddelki «SS» več ne zaupajo. Dejstvo, da čete «SS» niso mogle zadržati Rusov severno od Berlina, ga je navdalo s prepričanjem, da so uničene tn propadle*. »Tekom razburljive konference se je Hitler zadrževal še precej mimo. Sprva je "bil vznemirjen, nato pa se je obvladal. Njegov Obraz je Izražal razburjenost. V presledkih je hodil po sohi gor ta dol in živno stiskal z desnico zapestje leve roke. Priznati pa moram, da se je Izmed vseh, ki so prisostvovali seji, Hitler še najbolj mirno zadrževal. Odločilni razgovor se je vršil pozno popoldan in je trajal le 16 minut. Razgovoru so prisostvovali: Hitler, Martin Bormann, sodelavec Hessa, osebnega Hitlerjevega svetovalca, maršal Keitel in general Alfred Jodl. Vsi drugi so morali zapustiti prostor razen dveh stenografistov, to je razen mene ta mojega tovariša. Ugovarjajo mu Hitler je znova Izrazil svojo odločitev, da ostane v Berlinu ta da hoče tu umreti, Menil je namreč, da je to naj-veeja žrtev, ki jo lahko doprinese narodu. Toda njegovo željo so mu vsi navzoči najostreje oporekali. Maršal Keitel mu je v ostrem tonu očital, da njegova poslednja odločitev nasprotuje načrtom, ki so jih pred njo določili, Jodl, ki je bil sicer miren mož in je le malo govoril, je z jasnimi in odločnimi besedami dejal Hitlerju, da on sam nikakor ne bi ostal v Berlinu. Zatrjeval je, da je Berita le past in da je njegova poglavitna dolžnost voditi ete, ne pa braniti mesta ta končno končati pod ruševinami.* «Ko pa sla uvidela, da Hitler ne bo opustil svoje poslednje odločitve, sta Keitel in Bormann izjavila, da bosta proti njegovi volji tudi onadva ostala v Berlinu. Hitler je vztrajal na tem, da bi odšla. «V desetih minutah — je dejal — so lahko Rusi pred predsedniško palačo. Keitel je odvrnil: »Ce bi odšli, bi se morali sramovati pred našimi ženami ta otroci,* Hitler pa se je upiral; trdil je, da bo v dveh ali treh dineh, naj-dalje v enem tednu predsedniška palača zasedena; dejal je tudi, da st dobro zaveda vsega, kar se bo Zgodilo po njegovi smrti. Končno je dejal, pri čemer ni bilo jasno, dc koga se je hotel prav za prav obrniti ali če je nameraval ukazati eni sami določeni osebi: »Pojdite v južno Nemčijo in tam sestavite novo vlado. Goering naj bo moj naslednik. Goering wlrd venhan-deln — Goering se bo pogajal.* »Nihče ne more vedeti, ali naj bi bila ta poslednja izjava prerokovanje ali povelje. Morda se je hotel s temi besedami potolažiti, misleč, da bi morda Goering kot njegov naslednik začel a pogajanji. Lahko pa je tudi nameraval za povedati, naj prično po njegovi smrti s pogajanji. »Tedaj je bil Jodl mnenja, da Nemčija še vedno razpolaga z dovolj močno armado, ki tri mogla do konca izvesti vačne vojaške akcije, ta je pri tem omenil glavno vojaško skupino, ki se je pod poveljstvom Maršala Schoernerja u-maknila južno od Berlina proti Dresdenu ln dvanajsto armado generala Wenoka, glavno skupino nove formacije, ki je imela nalogo, da se zoperstavi Američanom na Labi. M«orda bi te armade lahko spremenile potek dogodkov okoli Berlina*, je pripomnil Jodl. Hitler g&L cl kazal zanimanja za te trditve. »Storite, kar hočete" Zmajal je z ramnrri ta dejal: »Storite, kar hočete!* Kar se tiče Hitlerjeve smrti — je pripomnil stenografist Hergeaell —■ sem mnenja, da ne bo mogoče odkriti nobene priče. Nikakor ne verjamem, da bi Hitler ostal v podzemlju. Mislim, da je zapustil prostore ln na vse načine iskal »mirti, s ka tero se je že bil sprijaznil. Vemo le to: da rri bil zadnja oseba, ki Jc živa ostala v zaklonišču predsedniške palače. Kajti v resnici smo še po njegovi smrti prejeli nekaj radijskih poročil iz zaklonišča.* Ob tej priliki Je Timesov dopisnik Knauth rekel Hergesellu, kako je po poročilih ameriških policijskih častnikov, Hitlerja umoril njegov osebni pomočnik Guensche, poveljnik udarnih čet «SS». Herge aell je odgovoril: »Guensche je bil orjak. Gotovo bi bil zmožen storiti kaj takšnega, če bi dobil ukaz ali pa če bi bil mnenja, da je prišel trenutek, ko je treba spraviti Fuebrerja s poti, še preden tl sam izvršil samomor. Ne verjamen pa. da bi kaj takega storil osebno. Moje osebno mnenje je, da je šel Hitler prostovoljno v smrt. Prepričan je Ml, da je vse neizogibno Izgubljeno, da ne more nikomur več zaupati in da je p riška njegova ura.* Dalje je pripovedoval Hergešell: »Medtem je postal topovski ogenj proti predsedniški palači vedno hujši in sunld eksplozij so »e čutila tudi v zaklonišču. Konferenca je Mia prekinjena, n« da bi končala s kakšno jasno odločitvijo. Zapovedali bo mi, naj zapustim Berlin in naj vzamen s seboj vse stenograme. Mojemu tovarišu pa s-, zapovedali, naj ostane. Izgovarjal se je, da ne bo mogel nihče prevesti njegovih stenogramov, če bi ostal ln da so moji nepopolni. Bormann je končno ukazal obema zapustiti Berlin še Isti večer r. letalom. Odpotovali smo z zadnjim letalom. Za nami ni nihče več zapustil Berlina.* člani sveta na podlagi listine, v nasprotju z drugimi obveznostmi prevzetimi izven te 1 letine, imajo prvo prednost. Organizacije in njeni funkcijo- nari bodo na ozemlju vsaka države, ki je članica organizacije uži vali predpravico ta nedotakljivost, k. je potrebna za izvrševanje njihovih funkcij. XVII. Poglavje — Začasni ukrepi za varnost. Dokler listina ne vstopi v veljavo in dokler misli svet varnosti, da še ni pripravljen za uspešno poslovanje, se bodo na rodi, ki so določeni, da postanejo stalni članj sveta, sami posvetovali med seboj in če bo potrebno z drugimi podpisniki o ukrepih, jih je treba podvzeti za vzdrževanje miru in varnosti. XVIII. Poglavje —- Dostavki,. Dostavki listine bodo vstopili v veljavo, ko jih bo sprejela skupščina z dvetrejnsko večino in jih bosta potrdili dve tretjini članov organizacije med katerimi morajo biti vsi stalni člani sveta varnosti. Na -podlagi sklepa, za katerega bi glasovale dve tretjini, skupščine in sedem članov sveta varnosti, bo sklicana splošna konferenca, ds ponovno prouči listino. Ta konferenca bo mogla predlagati na podlagi glasovanja dveh tretjin dostavke ln ti dostavki bodo stopili v veljavo, če jih bosta potrdili dve tretjini članov organizacije, vštevši vse stalne člane sve ta varnosti. Ce v desetih letih ne ho sklicana konferenca za ponoven pregled listine, preide vprašanje, ki se tiče ponovne konference automatlčno v program skupščine. Ketfferenca bo sklicana na podlagi glasovanja večine skupščine, 9 sodelovanjem katerih koli sedmih članov sveta varnosti. XIX. Poglavje — Ratifikacija ln podpis. Listina bo vstopila v veljavo potem, ko jc bo ratificiralo' pet stalnih članov sveta varnosti, na podlagi njihovega ustavnega postopka, ln večina vlad drugih vlad dingih držav »— podpisnic. Uradna besedila v kitajščini, francoščini, angleščini, ruščini in španščini bodo imela enako pravno vrednost in bodo ostala v arhivu ameriške vlade. Overovljeni predpisi bodo poslani vladam drugih drča v podpisnic. -PR VI VOT STALINGRAD Po načrtu nacistične vlade bi moral postati Stalingrad izhodna točka ogromnega ob-kroževalnega manevra. Začel naj bi se ob nižinah reke Volge in privedel nemške armade iz južnih predelov za hrbet prestolnice. To bi bila nekakšna vrsta klešč, ki bi uničila sovjetsko armado, ki se je postavila v obrambo Moskve po svojem umiku iz Bele Rusije, Krima in Ukrajine. Težko je dognati, kaj bi se bilo zgodilo, če bi Stalingrad ne vztrajal v borbi, to je, če bi se bili uresničili nemški nač Prav tako je vprašanje, kaj se bilo zgodilo, če bi se izjalovili načrti na kakšnem drugem mestu obrambnega bojišča. Res, da Stalingrad ni padel. V tej trdnjavi je dosegel pogum sovjetskega vojaka največji vrhunec junaštva. Tukaj je začel pohod v novembra 19If3, ki je za vedno pognal hitlerjansko armado proti zahodu. Tako so nastopili Nemci pot proti srcu Nemčije, ki ni poznala vrnitve; leto pozneje so biU stisnjeni pod valjem anglo-ameriških čet, utrjenih na Labi in sovjetskim kladivom, ki jim je zadajalo smrtne udarce z Odre. Primer Stalingrada je eden izmed odločilnih mejnikov druge svetovne vojne in bo gotovo imel svoje mesto v književnosti, ki ga bo pravilno ocenila kot največjo epopejo sovjetske vojske. Zaenkrat smo dobili filmski prikaz, ki je zbirka doživljajev, polnih drznih podvigov, tako da čutimo neposredno prisotnost vojnega dogajanja. Snemanje se ni vršilo na topovskih položajih, ampak neposredno pred cevmi pušk, pri čemer so v zelo majhni meri uporabljali daljnogled. Filmski reporterji niso bili manj pogumni kot vojaki. Filmski prikaz je mogoče preveč razdrobljen, ker mu nedostaja potrebna enotnost prikazovanja. Življenje mu daje človekoljubni duh, ko se združijo armade, ki so krenile iz nasprotnih strani, da se združijo pred osvobojenim mestom. Dobro so podane izve-stne protivnosti kot n. 56, nadutost nemškega vojaka na Tržaška kronika PREHRANA Delitev olja m mosfi Prehranjevalni zavod Se pral javlja, da bo začel deliti dne 28. t. m. vsem potrošnikom v tržaški obetal olje in mast. Vsaka oseba prejme pol decilitra olja proti odvzemu tretjine odrezka za maščobe ,t. lfi za tretji teden meseca junija in 50 gramov masti proti odvzemu odrezka št. 16 za Četrti igdeo meseca junija. Cena ostane nespremenjena: olje po lir 56 ta mast po Ur 50. ? ot se Vzpostavitev “Sasasi prometa in spremembi pohodu in njegova bedna izčrpa-v ujetniško tabo- nost na rišče. poti prometa In spremembe v voznem redu Od danes 27. t. m. bo naprej po-stavljep osebni promet samo III razred med Trstom ta fervtajanom z naslednjim voznim redom: Odhod iz Trsta ob 5.35 ta 17.50. Prihod: v Cervinjan ob 6.50 in 1640. Odhod iz Cervinjan« ob 6.30 in 18.7. Prihod v Trst ob 7.49 in 20.10. Odhod i® Tržiča ob 625. ta prihod v Trst ob 7.10 (samo za delavce). Odpade vlak ki odhaja iz Pierlsa ob 17.38 ta ki prispe v Trst ob 18.44. Vozni red na progi Videm-červi-njan bo od danes naprej tako spre menjen: Odhodi iz Vidma ob 5.15 ta K37. Prihod v Cervinjan ob 6.13 ta 1835. Odhodi iz Cervinjana ob 7.15 ta 18.17. Prihod v Videm oh 8.13 ta 20.15. Vandalizem Neznani zlikovci so razdejali prostore, ki sta jih svojčaa uredila UNPA in Rdeči Križ v predorih Sandrinelli in San Vito. Ko se je nekdo od mitaoidočlh zgražal nad takim početjem, so mu grozili, ga zasmehovali ter ga zmerjati a «fa-Sistom* in nadaljevali svoje del > vetnajstih bolnicah Združenih držav. Dr. Francis B- Irving, profesor porodiske klinike pri medicinski fakulteti vseučilišča v Syrakuzah, ki je imel priliko precej dolgo preizkušati novi postopek, je Izjavil: «Ni dvoma, da je ta način poroda brez bolečin, ki ni nevaren ne m porodnico ne za novorojenca!* Drugo zelo važno izjavo je dal dr. Morris W. Varne, profesor za | porodništvo na Jeffersonov! zdravstveni ustanovi v Filadelfiji: »Nase izkušnje, ki smo jih imeli z lokalno anestezijo pri porodih v bolnišnicah, so v veliki meri za-dovoljive. Anestezija v predela spodnjega dela hrbteničnega mozga je bila. v vseh primerih uspešna in ni nevarna, če se upoštevajo navodila, ki sta jih dala dr. Hing-Bon in dr. Edwards. Zahteva sar mo, da nadzoruje potek poroda oseba, ki je dobro izvežbana v uporabi novega postopka.* Nekateri zdravniki, ki so uprab-ija 11 novi postopek, poročajo, da so uspeli doseči porod brez vseh bolečin le 10 do 16 odstotkih primerov, ali še celo v manjšem številu porodov. Vendar so Mie v vseh primerih porodne bolečine znatno olajšane. Toda ena stvar je gotova: porod brez bolečin so dosegli na podlagi novega postopka ln to v nekaj 100 primerih. Ta postopek pa je danes »e v stanju, katero Imenujejo znanstveniki prvo poizkusno obdobje. Trenotno ga morejo upo. rahljati le v bolnišnicah, ki razpolagajo • strokovno izvežbanim osebjem ta potrebnimi pripravami za lokalno anestezijo- Ako postopajo točno po predpisih, Je novi postopek poroda brez bolečin gotovo največji napredek v novodobni zdravniški vadi.