Slovensko fôkselj (m.)9 gen. -na in sorodne besede
Helena Jazbec
Ker je v nemščini izpričano Faxe (f.) 'šala ', Faxer (m.), gen. -s 'cirkuški klovn', v švabski nemščini faxen 'uganjati norčije', v koroški nemščini pa fax (m.), gen. -es 'šaljivec ', se ugotavlja, da so slovenske besede fôkselj, fôksne, fôksler, fôksner izposojene iz bavarske nemščine. Ustreznih predlog za vse omenjene izposojenke v nemščini ni bilo mogoče najti, zato se izposoja dokazuje z nemškim besedotvor-jem in s priponsko enakimi izposojenkami v slovenščini, ki imajo ustrezne nemške predloge.
ABSTRACT; Fôkselj, fôksner, fôksler andfôksne are Bavarian German loanwords in Slovenian. The original forms of these loanwords could not be found. The German nouns die Faxe(n) 'a joke ', der Faxer 'a circus clown ', der Fax 'a joker ' and the verb faxen 'to joke ' are the closest relatives to the etyma that could not be found. In order to prove the German origin of these words the German word-formation principles were analyzed and similar examples of German loanwords in Slovenian were studied.
1. Sin. gradivo kot izhodišče za analizo
Besede fôkselj1 (m.), gen. -na 'šaljivec, burkež; šala, norčija, burka' ne najdemo ne v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ne v Besedišču slovenskega jezika (Šircelj-Žnidaršič, 1998). Zapisana pa je bila v listkovnem gradivu za SSKJ: »Takšna irealno spredena žabja preproga je tudi vsa resničnost, ki straši in fokslne poka okrog naju« (Kermauner 1977: 29). Vsi ostali viri v tem listkovnem gradivu so neknjižni in so jih zapisali sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kolikor je bilo mogoče, sem vse te zapise ponovno preverila in k obrav-
* Za pomoč pri zbiranju gradiva se najlepše zahvaljujem Poloni Kostanjevec, Mariji Dolenc, Zvonki Leder - Mancini, Nataši Dobrila, Domnu Smole, dr. Janezu Dularju, prof. dr. Varji Cvetko - Orešnik, izr. prof. dr. Veri Smole, Carmen Kenda - Jež, izr. prof. dr. Majdi Merše, prof. dr. Viktorju Majdiču, Mariji Janežič, Mileni Hajnšek - Holz, Joži Meze in Janezu Kebru.
1 Gradivo navajam z jakostnim naglasom, čeprav so bili informatorji tudi s tonemskega področja.
Helena Jazbec: O besedi foksar
navi pritegnila tudi nove primere, ki so mi jih posredovali delavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pa tudi informatorji od drugod.
1.1 Prof. dr. Viktor Majdič je v gradivu za SSKJ zapisal besedo fôkselj in jo umestil na mejno območje med savinjskimi in osrednještajerskimi narečji. Kot značilno besedno zvezo je navedel fôkseljnepokati 'šaliti se (v smislu situacijske komike)'. Marija Janežič je besedo fôkselj umestila na področje Ljubljane. Poznajo v pomenu 'grimasa, kretnja, ki zabava' v zvezi fôkseljne uganjati ali zganjati. Zveza fôkseljne zganjati 'zbijati šale, biti šaljiv z besedami, mimiko, govorico telesa' je znana tudi Nataši Dobrila, katere govorica vključuje elemente notranjščine ter vzhodne kraščine. Besedo fôkselj 'burka, šala' v zvezi fôkseljne zbijati pozna s področja Ljubljane tudi prof. dr. Varja Cvetko - Orešnik.
Zvonka Leder - Mancini iz Ljubljane pozna fôkselj 'kdor izrabi vsako situacijo za komično domislico, šalo in zabava navzoče' npr. v zvezah Miha je pravi fokselj; Temu fokseljnu nikoli ne zmanjka.
1.2 Milena Hajnšek - Holz pozna z osrednje Štajerske besedo fôksne (f. pl.), gen. fôksen 'šale' v zvezi fôksne pokati 'šaliti se'.
1.3 Dr. Janezu Dularju je iz Vavte vasi znana beseda fôkslar (m.), gen. -ja 'človek, ki razveseljuje družbo in je zato v njej zaželen; priložnostni zabavljač'. V gradivu za SSKJ najdemo tudi besedo fôksler (m.), gen. -ja 'tisti, ki zbija šale', ki jo je zapisala Joža Meze iz Ljubljane.
1.4 Janez Keber pozna z vzhodne Dolenjske besedo fôksnar (m.), gen. -ja 'šaljivec'. Izr. prof. dr. Vera Smole in Carmen Kenda - Jež poznata obliko fôksnar 'šaljivec' iz Šentruperta oziroma Dolenjskih Toplic. Izr. prof. dr. Majdi Merše je iz Vodic pri Ljubljani znano fôksner (m.), gen. -ja 'šaljivec', Mileni Hajnšek - Holz pa iz osrednje Štajerske fôksner 'šaljivec'.
Poizvedovanje je pokazalo, da se posamezni členi besedne družine fôkselj 'šala, šaljivec', fôksne 'šale', fôksler 'šaljivec', fôksner 'isto', fôkslar, fôksnar govorijo na Dolenjskem, Štajerskem, na Krasu in v Ljubljani z okolico.
2. Nem. gradivo kot izhodišče za analizo
Vse zgoraj prikazane slovenske pogovorne besede so prevzete iz nemščine, saj je v nemščini izpričana besedna družina, v katero spada Faxe (f.) 'šala',2 ki se
2 Nekateri viri pišejo tudi Fachse-Gx\mm( 1991:111, 1225) in Schmeller (1985: 1/1,686) - kar je v nemščini bolj pogosto kot zapisovanje istega soglasniškega sklopa [ks] z -x-. V nemških slovarjih je beseda predstavljena z naslednjimi pomenskimi odtenki: »1. possenhafte, spaßige Grimassen, Bewegungen, die belustigen sollen; 2. dumme, einsinnige Spaße, alberne Ideen; dummes Zeug, Unsinn« (Drosdowski (1993: 1048); »1. Grimasse, Verzehrung des Gesichts, possenhafte Bewegung, die belustigen soll; 2. Unsinn, dummer, alberner, unsinniger Spaß; 3. Ausflüchte, Umstände« (Wahrig 1981: 683); »Possen, Albernheiten; Umstände; Ausflüchte« (Küpper 1983: 822); »sich zieren, Schwierigkeiten, Umstände machen« za Faxen machen (Benedikt 1979: 170); »Narrheiten, Umschweife« (Wehle 1980: 119); »1. Grimasse; 2. Possen, Scherze, Narrheiten, dumme Spässe, in Worten und Geberden; 3. Mach' mir keine Faxen = Arbeite mir nicht entgegen!« Fischer
Helena Jazbec: O besedi foksar
običajno pogovorno uporablja v množini die Faxen in pogosto v zvezi z glagolom machen'. Faxen machen. V to besedno družino spadajo tudi Faxer (m.), gen. -s 'cirkuški klovn' (Küpper 1983: 822), koroško nemško fax (m.), gen. -es 'šaljivec' (Lexer, 1862: 87) ter švabsko nemški glagol faxen 'uganjati norčije' (Fischer 1908: 994). V nemščini je ta besedna družina mlada, saj je beseda Faxe izpričana šele v 17. stoletju (Kluge 1999: 253).3 Tudi zato so izposojenke fôkselj, fôksne, fôksler, fôksner, fôkslar, fôksnar mlade. Posrednik med nemščino in slovenščino je v teh primerih gotovo bavarska nemščina kot geografsko omejeni del visoke nemščine, v kateri se je nemški a od začetka 13. stoletja dalje labiliziral v o. Nemški a je v mnogih izposojenkah v slovenščino torej samo navidezno "zamenjan" s sin. o: montel <r- nem. Mantel,popir f- nem. Papier, saj so bile take izposojenke v slovenščino prevzete iz bavarskih fonetičnih predlog: mont-l, popwr (Striedter - Temps 1963: 2). Čeprav ustreznih nemških predlog za fôkselj, fôksne, fôksler, fôksner, fôkslar, fôksnar ni, je prav ta "navidezna" substitucij ska fonetika nemškega a s slovenskim o znak, daje bila ta slovenska besedna družina izposojena iz bavarske nemščine in daje vsaj bavarska nemščina imela besedotvorne in oblikotvorne variante *Foch-sel, *Fochsen, *Fochsler in *Fochsner.
3. Pomenska dvojnost sin. fôkselj
Sin. fôkselj pretežno pomeni 'šala', vendar tudi 'šaljivec'. Ker nem. Faxe pomeni samo 'šala', ne pa tudi 'šaljivec', se postavljata vprašanji, od kod sufîks -elj v besedi fôkselj, če ga nemško gradivo ne izpričuje, in od kod pomenska dvojnost sin. fôkselj, če je nemško gradivo tudi ne izpričuje. Poleg tega razvoj slovničnega pomena rezultata dejanja v vršilca dejanja v okviru iste besede, kot ga imamo v sin. fôkselj, ni potrjen. Pomeni, kijih izpričujeta sin. fôkselj in nem. Faxe, pa tudi niso taki, da bi besedi lahko označili kot imeni dejanja. Iz imena dejanja se namreč ime vršilca dejanja lahko razvije, npr. sin. knjižno samomor 'dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt' in narečno 'samomorilec' (Pleteršnik 1894-1895: II, 454). Prav zato se zdi verjetno, da sta fôkselj 'šala' in fôkselj 'šaljivec' dve različni besedi, ki sta bili prevzeti iz bavarsko nemških homonimnih predlog. Ti pa sta nastali po dveh različnih besedotvornih vzorcih, in sicer po izsamostalniški in po izglagolski izpeljavi.
3.1 Sin. fôkselj 'šala'
Čeprav bi bilo možno predpostaviti, daje sin. fôkselj 'šala' domača izpeljanka iz sicer neizpričane prevzete besede *foksa 'šala' po vzorcu možic —» možicelj,]^ bolj verjetno, daje bilo sin. fôkselj v celoti prevzeto iz bavarsko nemške labializira-
(1908: 994); »kurzweilige Possen« (Adelung 1808: 63); »spaßhafte Einfälle; Possen« (Schmeller 1985: 1/1, 686); »Possen, Spässe, Einfälle« (Grimm 1991: III, 1225); »Spass, Scherz in Worten, Handlungen oder Geberden; Posse (bair.)« (Lexer 1862: 87). 3 Etimologija nemške besede Faxe ni jasna. Kluge jo povezuje s Fickfack (m.), gen. -(e)s »izgovor, izmikanje, trik« (Kluge 1999: 253), Pfeifer pa s fatzen »norčevati se iz nekoga« (Pfeifer 1989: 416-417).
Helena Jazbec: O besedi foksar
ne predloge nemškega *Fachsel 'šala'. Obstoj take nemške oblike namreč potrjuje madž. množinska oblikafaxlik 'Faxen', ki jo Benko tako kot madž. sinonim fakszni izvaja iz nem. Faxe, Faxen, pri alternaciji -ni ~ -li pa meni, daje *faxli (sg.) iz fakszni nastalo po analogiji s cetli 'listek papirja' iz nem. Zettel (Benkö 1992: 352,
157, 164). Ker se 'alternacija' -n---/- pojavlja tako v slovenskih kot v madžarskih
prevzetih besedah, je bolj verjetno, daje bilo madž. *faxli - tako kot bicikli 'dvoko-lo' iz nem. bizykel 'isto' (Benkö 1992: 104), cetli 'listek papirja' iz nem. Zettel (m.), gen. -s 'isto' (Benkö 1992: 164) in vurstli 'zabaviščni park' iz nem. Wur-stel(prater) (m.), gen. -s 'zabaviščni park v dunajskem Pratru' (Benkö 1992: 1654) - prevzeto iz nem. *Fachsel 'šala'. Madž. faxlik torej kaže na obstoj nem. *Fach-sel, sin. fôkselj pa na obstoj bavnem. labializirane predloge te nemške besede. 3.1.1 Nem. Faxe 'šala' in *Fachsel 'isto'
Slovenščina in madžarščina kažeta, daje v nemščini verjetno obstajala beseda *Fachsel in da je sodeč po slovenskih in madžarskih izposojenkah pomenila 'šala'. Ker je rekonstruirano *Fachsel 'šala' gotovo v besedotvornem razmerju z nem. Faxe (f.) 'šala', se postavlja vprašanje, v kakšnem besedotvornem razmerju sta ti dve nemški besedi in zakaj imata kljub besedotvornemu razmerju Faxe : *Fachs-el enak pomen.
Ker ima nem. sufiks -el zelo pogosto manjšalni pomen, ki se lahko tudi de-gramatikalizira, tako da se prvotna pomenska razlika v besedotvornem paru izgubi, se v nem. paru Faxe 'šala' : * Fachs e l 'isto' verjetno kaže prav to besedotvorno razmerje. Podobno razmerje najdemo med nem. Krume (f.) 'drobtina' in Krümel (m.) 'isto', med nem. Bund(n.) 'šop, sveženj' in Bündel (n.) 'isto', prvotno razmerje nevtralna beseda : deminutiv pa se lepo ohranja npr. med Roß (n.) 'konj' in Rössel (n.) 'konjiček' (Erben 1993: 83-84).
Tudi večina drugih izposojenk z nemškim deminutivnim sufiksom -el v slovenščini nima pomena manjšalnice, vendar je pogosto težko ugotoviti, ali seje de-minutivni pomen izgubil že na nemški ali šele na slovenski strani.
Tako je npr. sin. tošelj (m.), gen. -na 'denarnica' (Domen Smole, ustno, Tacen) zaradi -o- iz bavarsko nemške predloge *(Geld-)toschel 'denarnica', deminu-tivne tvorbe k nem. Geldtasche 'isto', ki se ohranja v kornem. taschd 'torbica' (Lexer 1862: 52). Podobni primeri so še npr. gartelj, -na 'vrt' iz bavavstr. narečnega gart-1 'vrtiček' (Striedter - Temps 1963: 127), krâgelj, -na 'ovratnik' iz bavavstr. narečnega kragel 'ovratniček' (Striedter - Temps 1963: 156), lâdelj, -na 'predal' iz bavavstr. narečnega lad-l 'predalček' (Striedter - Temps 1963: 164), žakelj, -kija 'vreča' iz bavavstr. narečnega sack-l 'vrečka' (Striedter - Temps 1963: 248).
3.2 Sin. fôkselj 'šaljivec'
V nemščini obstajajo deverbativni vršilci dejanja na -el, npr. nvn. Büttel 'bi-rič', stvn. butil 'isto' iz glagola stvn. biotan (> nvn. bieten) 'ponujati'. Danes so redki, ker so jih izpodrinili vršilci dejanja na -er, npr. stvn. tregil 'nosilec', toda nvn. Träger 'isto', stvn. tribil 'gonjač', toda nvn. Treiber 'isto', srvn. kempel 'borec', toda nvn. Kämpfer 'isto' (Fleischer-Barz 1995: 150-151). Med starejše tovrstne vršilce dejanja spada tudi (Feld)webel 'narednik', srvn. weibel 'sodni kurir', stvn. weibil 'isto', ki je izpeljan iz stvn. weibön 'premikati se sem in tja' (Drosdow-
Helena Jazbec: O besedi foksar
ski 1989:495; Kluge 1999:257,880) in izposojen v ûn.feldvébel 'narednik' (Striedter-Temps 1963: 116).
Tudi nem. Trottel (m.) 'bedak', ki se je v prvi polovici 19. stoletja v bavarski avstrijščini uporabljal v pomenu 'kreten (medicinsko)' in je kot trôtelj (m.), gen. -na 'omejen, neumen človek' (SSKJ 1991: V., 191) izposojen v slovenščino, je verjetno vršilec dejanja na -el iz glagola trotten 'neokretno, štorasto, nerodno, lahko tudi zibajoč se, opotekajoč se hoditi' (Grimm 1991: XXII, 1076-77). Zakreteni-zem je namreč hoja, ki jo izraža ta glagol, značilna. Glagol trotteln 'počasi in neokretno, štorasto, nerodno hoditi' je zaradi pomena bolj verjetno izglagolski deminutiv iz trotten tipa hüsteln 'pokašljevati' iz husten 'kašljati' (Krahe-Meid 1967: III, 263), kot pa denominativ iz Trottel 'bedak, kreten'.
4. Sin. fôksne (f. pl.) 'šale'
Beseda fôksne (f. pl.) 'šale' je bila prevzeta iz bavnem. labializirane predloge * F ochsen za nem. Faxen, množine k Faxe (f.) 'šala'. Nemški ženski spol se v slovenščini lepo ohranja, prim. gen. pl. fôksen. V pluralni obliki je bilo nem. Faxe 'šala' prevzeto tudi v gemersko slovaško narečje kot faksne (f. pl.), gen. -/ 'nesmisli, neumnosti, bedarije' (Orlovsky 1982: 79), v pogovorno hrvaščino kot fàksni (m. pl.), gen. fäksnä 'norčije' in faksne ali fâksnï (f. pl.), gen. fâksna 'isto' (Jurančič 1986: 234) in kot je bilo že omenjeno, v madžarščino kot fakszni 'šala' (Benkö 1992: 352).
Oblikotvorno enaka izposojenka je sin. narečno zôkne (f. pl.), gen. zôken 'nogavice' (Domen Smole, ustno, Tacen), v popisu slovenskega besedišča pa najdemo tudi edninsko obliko zôken (m.), gen. -kna.4 Množinski samostalnik zôkne (f. pl.) je bil prevzet iz nvn. množinske oblike Socken k Socke (f.) 'kratka nogavica'.
5. Sin. foksnarZ-er 'šaljivec' in fokslerZ-ar 'isto'
V koroški nemščini je znan vršilec dejanja fax (m.), gen. -es 'šaljivec' (Lexer, 1862: 87), v pogovorni nemščini paFaxer (m.), gen. -s 'cirkuški klovn' (Küpper 1983: 822). Nemških besedotvornih variant vršilcev dejanja, na katere kažejo sin. fôksnar/-er 'šaljivec' in fôksler/-ar 'isto', mi ni uspelo najti.
Nemška imena vršilca dejanja se najpogosteje tvorijo z -er, -1er ali -ner: Fahr-er 'voznik', Liebhab-er 'ljubimec', Nachfolg-er 'naslednik'; Tisch-ler 'mi-
4 V listkovnem gradivu za SSKJ je naveden vir: »Dokler ne bomo imeli prikladnih domačih izrazov, bodo naši ljudje pač uporabljali tujke in spačenke, to velja tako za stare kakor za nove besede. Dokler nimamo primerne besede za kratke nogavice, bodo ljudje pač govorili 'zokni', ipd.« (Gradišnik 1967: 47). Oblika zôken (m. sg.), gen. -kna, pl. zôkni (naglas po Šircelj - Žnidaršič 1998: 983) je lahko izposojena iz nvn. predloge Socken (m. sg.), gen. -s, kije sinonimna z nvn. Socke (f. sg.) 'kratka nogavica', govori pa se le v južni Nemčiji, Avstriji in Švici (Drosdowski 1989: 1412).
Helena Jazbec: O besedi foksar
zar', Bett-ler 'berač', Sport-ler 'športnik'; Biihnenbild-ner 'scenograf, Wag-ner 'kolar', Red-ner 'govornik'. Sufiksa -1er in -ner sta nastala tako, da seje sufiks -er pripel na nominalne osnove na -/ oziroma na -n, npr srvn. betel-er 'berač' iz betel 'prosjačenje' oz. wagen-er 'kolar' iz wagen 'voz'. Po onemitvi srvn. nepoudarje-nega -e- v srednjem zlogu in premiku zlogovne meje se je iz srvn. betel-er oz. wagen-er razvilo nvn. Bett-ler, Wag-ner (Stepanowa-Fleischer 1985: 119). Podobno kot Bettler je nastalo tudi nvn. Einsiedler 'puščavnik, samotar', le daje bil ta izpeljan iz imena vršilca dejanja na -el Einsiedel 'isto'.
Slovenski različici z -e- fôksner in fôksler kažeta na obstoj bavarsko nemških vršilcev dejanja *Fochsner in *Fochsler, od katerih je prvi lahko nastal s sufik-som -ner iz Faxe po vzorcu Bühnenbild 'scena' —» Bühnenbild-ner 'scenograf: Faxe 'šala' —> bavnem. *Fochs-ner 'šaljivec', pri drugem pa obstaja več možnosti. Predpostavljeno bavnem. *Fochsler jes sufiksom -1er lahko nastalo iz Faxe po vzorcu Tisch —» Tisch-ler: Faxe 'šala' —> bavnem. *Fochs-ler 'šaljivec'. Lahko pa je nastalo tudi s sufiksom -er ali iz predpostavljenega bavnem. *Fochsel 'Šala' po vzorcu Bettel 'prosjačenje' —> Bettl-er 'berač': bavnem. *Fochsel 'šala' —> *Fochsl-er 'šaljivec', ali pa iz predpostavljenega bavnem. *Fochsel 'šaljivec' po vzorcu Einsiedel 'puščavnik, samotar' —» Einsiedl-er 'isto': bavnem.*Fochsel 'šaljivec' —» *Fochsl-er 'isto'.
Ker so to v slovenščini mlade izposojenke, so različice z -a- fôksnar in fôkslar gotovo nastale v slovenščini iz izposojenk fôksner oz. fôksler po ljudski standardizaciji pod vplivom slovenskega sufiksa za imena vršilcev dejanja na -ar <— stvn. -ari} Po podobni ljudski standardizaciji je gotovo nastalo tudi sin. tišlar (m.) 'mizar' iz tišler 'isto', izposojenke iz nem. Tischler.
Viri in literatura
Adelung, J. C, 1808, Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeutschen Mundart, Wien.
Bajec, A., 1950, Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov, Ljubljana.
Benedikt, E., Hornung, M., Pacolt, E., 1979, Österreichisches Wörterbuch, Wien. Benkö, L., 1992, Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen, Budimpešta. Bezlaj, F., 1964, Nemške izposojenke v slovenščini, Dopisniklll/ 10, 5. Debenjak, D., 1993, Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana.
Nemški sufiks -er seje fonetično razvil iz stvn -äri (ta pa je iz latinskega -ärius): stvn. zol(l)anäri > nvn. Zöllner, stvn. learüri > nvn. Lehrer, stvn. iagäri > nvn. Jäger (Bajec 1950: 25; Erben 1993: 136-137). Besede, ki so bile iz nemščine v slovenščino prevzete še v času stare visoke nemščine, so prevzele različico na -ar. Torej so jih naši predniki prevzemali, preden seje -ä- v stvn. -är(i) začel razvijati v smeri proti prednjemu samoglasniku. Tuje obrazilo -ar(i) so sprejeli hkrati s tujo besedo (hlevar), toda kmalu gaje začel jezik pripenjati na domače korene (drvar, glavar, klobučar, rudar, vratar, zobar). (Striedter - Temps 1963: 73-74; Bajec 1950: 25).
Helena Jazbec: O besedi foksar
Drews, G., 1991, Das Bayerische Schimpfwörterbuch, Nidderau.
Drosdowski, G., 1993, Duden, Das große Wörterbuch der deutschen Sprache in 8 Bänden (2., völlig neu bearbeitete Auflage), Mannheim-Leipzig-Wien-Zürich.
Drosdowski, G., 1989, Duden, Deutsches Universalwörterbuch (2., völlig neu bearbeitete und stark erweiterte Auflage), Mannheim-Leipzig-Wien-Zürich.
Erben, J., 1993, Einführung in die deutsche Wortbildungslehre, 3., neubearbeitete Auflage, Berlin.
Fischer, H., 1908, Schwäbisches Wörterbuch, Tübingen.
Fleischer, W., Barz, I., 1995, Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen.
Gradišnik, J., 1967, Slovenščina za Slovence, Maribor.
Grimm, J. und W., 1991, Deutsches Wörterbuch I-XXXIII, Nachdruck der Erstausgabe 1854-1984, München.
Jurančič, J., 1986, Srbskohrvatsko-slovenski slovar, tretja, znatno razširjena izdaja, Ljubljana.
Kermauner, T., Družbena razveza, Problemi - Literatura XV (1977), št. 8, 29-37.
Kluge, F., 1999, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. 23., erweiterte Auflage, bearbeitet von Elmar Seebold, Berlin.
Krähe, H., Meid, W., 1967, Germanische Sprachwissenschaft. III. Wortbildungslehre, Berlin.
Küpper, H., 1983, Illustriertes Lexikon der deutschen Umgangssprache, Stuttgart. Lexer, M., 1862, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig. Orlovsky, J., 1982, Gemersky narecovy slovnik, Rimavska Sobota. Pfeifer, W., 1989, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, Berlin. Pleteršnik, M., 1894-1895, Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana. Ramovš, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II. Konsonantizem. Ljubljana.
Schmeller, J. A., 1985, Bayerisches Wörterbuch, Sonderausgabe der von G. Karl Frommann bearbeiteten 2. Ausgabe, München 1872-1877, München.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991, Ljubljana.
Stepanowa, M. D., Fleischer, W., 1985, Grundzüge der deutschen Wortbildung, Leipzig.
Striedter - Temps, H., 1963, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Berlin. Šircelj - Znidaršič, I., 1998, Besedišče slovenskega jezika z obliko slovnimi podatki, Ljubljana.
Wahrig, G., Krämer, H., Zimmermann, H., 1981, Brockhaus Wahrig-Deutsches
Wörterbuch in 6 Bänden, Wiesbaden. Wehle, P., 1980, Sprechen Sie Wienerisch?, Wien - Heidelberg.
Seznam okrajšav
bavavstr. = bavarsko avstrijsko bavnem. = bavarsko nemško f. = femininum (ženski spol) gen. = genitiv (rodilnik)
Helena Jazbec: O besedi foksar
kornem. = koroško nemško
m. = masculinum (moški spol)
n. = neutrum (srednji spol)
nem. = nemško
nvn. = novovisokonemško
pl. = plural (množina)
prim. = primerjaj
sg. = singular (ednina)
sin. = slovensko
srvn. = srednjevisokonemŠko
str. = stran
stvn. = starovisokonemško
Slowenisch fôkselj (m.), Gen. -na und verwandte Wörter (Zusammenfassung)
Fôkselj, fôksner, fôksler und fôksne sind bayerisch-deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Die echten Vorlagen dieser Lehnwörter im Deutschen wurden leider nicht gefunden. Die deutschen Substantiven die Faxe(n), der Faxer, der Fax und das Verb faxen sind den nicht gefundenen Etyma am nächsten verwandt. Um diese zwei Wortfamilien, nämlich die slowenische und die deutsche, in eine Entlehnungsbeziehung zu bringen, wurden die vorhandenen deutschen Wortbildungsmuster in Betracht gezogen. Dazu kommen ähnliche Entlehnungsbeispiele aus dem Deutschen ins Slowenische.