III. leto. Štev. 37.
1916. Szeptember 10.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  .  .6 K.
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinog* lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Marija, za Bogom vse naše si ti.
Dva Marijiniva goda te dneve obhajala., Na Malomešo svetimo rojstvo Marijino, na Imemarije pa, kak že sam naslov goda naznani, svetek Marijinoga imeea, to je tisti dogodek, ka je jedina hčerka sv. Ioahima i sv. Ane zvana za Marijo. Oba svetke sta radost za bogoljübno düšo. Kak ne bi, ve düša pobožna Boga išče. To iskanje je tak dužna lastnost pobožnosti, ka té ne ga tam, kje se Bog po njej ne išče. Bog je pa najčistejši i najlepši i najponiz-nejši -i najkrotkejSi *• düša pubožntrtogar Boga išče. Stopi na pot, po šteroj grata den od dnéva čistejša, lepša, po-niznejša i krotkejša. To je iskanje Boga. Ali ne pozabimo, ka je v Bogi vse neskončno, to je nema konca; milijon let, stotrilijon kilometrov je proti božoj neskončnosti menjše, kak najdrobnejši prašek na rožnom listki. Zato je pa potrebno düši Boga iskajočoj meti toti najpopolnejši vzor (minto), ali itak sebi spodobnoga, končnoga, po šterom se ravnati more, naj Boga najde. Te zgléd je Marija. Na Malomešo i Imemarije stopi té zgléd pred svet. Narodi se tisto človeče bitje, štero pripela vsako do-brovolo imajoče človeče stvorjenje k neskončnim Bogi i tomi bitje je ime: Marija. To je zdajšnjega dvojega s velka pomen.
Po Mariji k Jezuši, ki je večni Bog. Drüge poti nega. Moj Bog, kak je svet slepi. Od Radgone do Sobote je tista pot, Štera od Sobote do Radgone. To nači ne more biti. Vsaka razmi to i da valati. Pri zveličanji düše pa ne verjejo ljüdje po zapelávanji hüdoga düha spodobne pravice. To spoznajo, ka je Jezus k Mariji prišo, to pa že ne, ka bi ona k njemi tüdi Šla. Ka je z Sobote mogoče v Radgone priti spoznajo, z Radgone v Soboto pa nej; to je vera onih, ki Mariji nešče vo-
ščili te moči, ka bi ona vlekla düše k Jezuši.
Slepe düše! Toga nájvékšega, naj-svetejšega je mogla k sebi potégnoti, ka je postao njeni sin, njeni podložnik, nas slabe, grešnike bi pa nej mogla k sebi vleči i po sebi k Jezuši ? Pred-ramimo se vendar i spoznajmo moč Marijino, štera je zmožna vse düše k sebi pripelali, kajti si je vseh düš pastíra i gospoda Zveličitela osvojila za vekomaj..
Tidva svetka stopi Marija pred svet. Gda se narodi je svetejša, kak visine-~8tetf nmijtJnr vsèn aeveltirm angelske korov; greh izviren se je nej dotekno njene düše, šatan je dèla nej meo v njej, morje svetosti obda to malo dete; zato pa dobi ime: Marija, kaj pomeni gospo. Gospa, zapovednica je ona, kralica vsega ostvarstva ar je živlenje dala krali vsega vstvornjenjá! O’ fundament našega trdnoga vüpa njé. Nébe i zemljé gospa je Marija, najvekše kravice rojstni i imenden obhajala«) zdaj, bi dvojili, ka ne bi prišli po njej k Jezuši, koga iščemo ? O po-slühnite, poslühnite dvoji!ve düše navuk Materecérkvi, šteroga dovoli vervati: niedna düša se ne zveliča zvün po njej. V imeni vseh očakov Materecérkvi nam naznanja od njé sv. Bernard: „Koga
ščeš, zveličaš; od koga pa svoj obraz obrneš, se pogübi u (Ps. Virg.) Zveličara po njej mamo, zato zveličanje tüdi samo po njej moremo dobiti, zato ka zveličanje zveličar deli, kak stüdenec vodo. Če je stüdenec njeni z vretinov vred, je sama vretina jeli tüdi njena ? Kak dugo te se zato še protipostávljali o posvetiti ljüdje i Marijo zametavalí, preklinjali ? Obrnite se, povrnite se, pokleknite dol pred malo dete Marijo, i jo pozdravite kak začetek svojega zveličanja, kak tisto pot, štera se tidva svétka odpira i po šteroj jedino je mogoče k Bogi priti.
Bojna.
Poročali smo dnes tjeden, da nam je Romanija boj napovedala. Za zrok pravi to, ka smo mi kre njénih mej dosta vojske držali j ka je Vogrska vláda nikši pravic ne dala Romanom domačim. Oboje je laž. Mi smo vojsko mogli meti kre mej, ar se je ona vsikdar pripravlao na boj proti nam za volo obrambe; domači Romani pa ka so vse meli svedoči dr. Siegescu Jožef profesor na vseučelišči, rojen Roman, v Budapešti, šteri trdi, ka Romanom vogrskim ne trebe odsloboditve od jarma vogrskoga, ar so v te jarem ne bili vpreženi, meli so naime 4 lastne püšpeke 1600 fár, 1900 podrüžnic i 1900 dühovnikov. To katoličanci. Pravoslavni Romani so pa meli 3 püšpekije, 1900 fár, 760 podrüžnic i 2300 dühovnikov. Oboje so se sami ravnali se ve, da v romanskom jeziki. — Semenišč majo 6, učiteljišč 4, 4 višje glmnazije, 1 pod-gimnazijo, 1 podrealko, 1 višjo trgo-vinsko šolo, 9 ínternatov za dečke, 4 meščanske šole za dekle z zavodom, 1 šolo za poduk domačega gospodarska. V vseh teh šolah je podučni jezik romanski. Ljüdskih šol z romanskim podučnim jezikom majo 3200, vučitelov 3140. — Skoro vsaka ves ma romansko pevske drüžbo, do 70 drügih drüžb za izob-ražbo lüdstva; majo 170 posojilnic, več kak v celoj Romaniji, 53 zdruge, 2 gospodarskivi drtižbi, 17 obrtnib i trgovinskih, 27 za sprevode itd. Je to ne zadosta jasno posvedočo, da so meli Romani na Vogrskom vse pravice? Mi vogrski Slovenci smo že pred sv. Štefanom kralom tű prebivali, nikdar ne proti domovini zagrešili, kak Vnogi 100 jezeri Romani od 1848-ga leta naprej, čeravno dnes dén niti niedne Slovenske šole nemamo, niti drűgih pravic kak Romani. Pa li smo verni ostali i tüdi ostanemo. Na fundamenti
2.
NOVINE
1916. szeptember 10.
vernosti bomo pa po dokončanom boji prosili pomoč za naš materni jezik, pa ostanemo vsikdar zvesti podaniki naše države kak smo bili i kak biti vsikdar tüdi Želemo i mo se borili proti novomi sovražniki ze vse moči. Ljübi Slovenci, zdrüžite se v molitvi, vsaki den naj kipi vaša mila prošnja pred Svetoga našega krala Štefana, ár je njegov i naš dom v velikoj nevarnosti.
Poročila z bojišč so sledeča:
Romansko bojišče. Romansko bojno napoved je že v prečnjeki stolnom zaprlo meo poslanik romanski, kda je našima vladama zmirom obetao, ka ne de proti nam Šla Romanija, nego z nami. To isto je povedao sam kráo Ferdinand našemi i nemškomi poslanih v Bukaresti. Pa vendar je vse sleparija bila. Čas je samo ščeo vleči. Zato je z bojnov napovedjov, štero je večer ob 11 vüri naznano, včasi tüdi začeo napadati Krdély na 600 kilometrov dugoj bojuoj črti. Naši se ve, da tak duge linije ne morejo držati, zato so si kračišo napravili i ob meji prece veliki del spraznili. Tak je prišlo več mest Romanom v roke, kak Csiksze-reda, Kézdivásárhelg, Brassó, Petrozséng, v šterom zadnjem mesti mamo rűde za kopanje premoga ali kamenoga vogelje. Celo Háromszék županijo smo spráznili. — Romanska vojska ma dobro topničarstvo, stoji približno iz 1 milijon Ijüdi, ali za naskoke (šturm, roham) so premehki Romani. Trdnjave ma samo 4, velikih vojnih ladj nikaj, samo ništerne menjše za Donava. — Ruska vojska ide skoz Romanije proti Bolgariji. Radi bi prišli do pristanišča Butiuka. — Kda so Romani prišli v Petrozsény, so rüdnarje rojeni naši Romani bili ti prvi, ki so napadnoli sovražnika iz Romanije. 'Vnogi Romani so pa odbežali iz pred njih. Vse to veselo svedoči, da so mnogi Romani naši dobri državlani, čeravno so ništerni nezvesti pobegnoli z Vogrskoga v Romanijo i hujskali na boj proti nam. — Bolgarije i Türčija sta Roma-niji boj napovedale. — Naggszebtnc i Sepsiszenigyörgy smo püstili Romanom, pri Herkuleskih toplicah je odbili, pri Oršovi kre Donave se pa malo nazaj potegnoli.
Rusko bojišče. Pri Korgtnici v Voli niji smo Ruse premágali. 2000 jih je mrtvih, 1100 pa vlovlenih. — Kre Galicije so se Rusi približali v nikih 3 — 4 kilometrov dužini vogrskoj meji.
Türsko bojišče. V Kaukazi so Rusi premagani. 5000 jih je vlovlenih i mnogo strliva zaplenjenoga.
Na drügih boiiščah ne bilo posebne spremembe.
Dom i svet.
Grčko. Kralj je svojo čast prekdao svojemi sini. — Dusmanis, dozdajšnji vrhovni poveljnik grčke vojske je od-pravljen. On je z nami držao i za mir bio. Jasno kaže te dogodek, da se Grčija tüdi na boj nagiba proti nam. Uspehi Bolgarov, ki so na grčka tla stopili, odtirali vojsko sovražno z Macedonije daleč, je nevoščenost porodila v Ro-maniji i kak se vidi tüdi v Grčiji. Bojijo se velike Bolgarije.
Nemčija. Za vrhovnoga poveljnika cele nemške vojske je imenüvan Hindenburg general. Dozdajšnji Falken-hayn je sam rad odstopo, i njega pri-poročo na to čast.
Odrédba naše vlade. Grah, grašček i lečo, kaj što odviš ma, sme do decembra 15-ga toga leta oddati v svojoj občini; v drügo mesto ne; če ne oda, more občinskom! poglavarstvi naznaniti, keliko njemi hodi više od domače potrebe. K leti do aüg. 15-ga si sme vsaki teliko obdržati, keliko de potrebüvao.
Bolgarija. Mro je bolgarske vojske vrhovni zapovednik Jostoff.
Anglija. 161 novih tovarn za nare-jüvanje strliva so gorpostavili. Tak zdaj 2212 fabrik dela strlivo na Angležkom. — Više dvamilijona Ijüdih je podpisalo prošnjo, naj se Opojne pijače prepovej© za časa boja i ešče šest mescov po boji.
Naš alkohol zaplenjeni. Naš fínančni minister je odrédo, da se v vseh žga-njarijah, štere dačo od žganja Plačüjejo, zapleni ves alkohol, šteri se mesca septembra nažge.
Kak je nevaren alkohol. Iz nagy-váradskoga sejnja je Šo domo kmet Kodó Pavel iz Várad Alpári-)a. Med potjov je šo v krčmo, v šteroj se zišo z Mudura imenüvanim mladina člove-kom; te ga je dražo, ka ne more na edno düško pollitra žganice spiti. Stavila sta se i Kodó je spic naednok pollitra žganice, zatém si pa nažgao. Ali v tom hipi je mrtev spadno dol z stolca. Čemér žganice ga je moro. — Vidite, zato se vojskttjemo proti žganici, ka dosta čemera ma v sebi, šteri morl düšo i telo.
Iz pisem naših vojakov.
Tužno hrepenenjo po slovenskom čtenji. Prečistiti Gospod i dühovni Oča! Lepo Jih pozdravili! i odpüščenje proseč roko küšnem. Bi Njim že dugo mogeo pisati, ali moja slüžba mi je nej dala priložnosti. Zdaj mam bole čas, zato se Njim malo potožim z mojega pet-desetletnoga slüžbovanja, štero je meni tak nepričakováno prišlo. Dužnosti vse lehko spunjavlem, nikaj mi je nej teško i vse, kaj je potrebno mam, ar sem z božnim i z malim tüdi zadovolen; teškoga dela nemam; ka je teško bilo, je minolo. Samo edno mi je teško, vü-
zemske spoved, to me teži, da sam je nej mogeo opraviti. Stem me potola-žijo moja deca, klerik, moj sin in tri hčeri, doma so mi obečala da sv. obhajilo zame darüjejo. Moje gledoč i žedne oči pa z cela vendar nišče ne more potolažiti, nega smilenja i pomoči za nje, se obračajo vedno semta. Potrte spadnejo na tla, ar so zgübile dobroto in sladek med, šteroga so vživale vedno v svojem živlenji in njim je to, jako lübleno bilo; žejajo po zgűblenorn dobrom slovenskom čtenjé, štero njim je zmenjalo, žejajo „Novine* i gladujejo „Marijin List.* To mantra moje oči, ar so vtom veselje mele. Znám, da mi je žena pošila, a jaz jih dobiti ne morem. V Karanšebeši je eden čte i ga prosim, naj mi je da na kratek Čas i gda je vöprečtem je mi je nazaj povrnem. — ,Vi mate dobre domače, — právim — šteri se za vas skrbijo i vam tak hitro pošlejo Novine.* V noči so prišle drügoči četovodja pravi, što zna slovenski, naj si je zeme. Tak sam ga mogeo prositi svoje, i nazaj njemi je dati, kak da bi njegove lastne bile. Mi se sploh sem-tam selimo. Bom g. plivanoša proso, či mo duže na ednom mesti, ka mi je pošlejo; ke bom njim že pisao. Z mojim sinom sva nej daleč narazno; piše mi večkrat i dnes me prosi »Novine*. Suzé me pobijejo, z srca bi njemi je rad dao, da si pa jaz sam zdihüjem za nje. Lepo jih prosim, naj njemi je pošlejo kak naj prle, njemi je bole trbe, kak menj. Naj jih blagoslovi Srce Jezušovo! (Vogrinčič Leopold, domobranec 18 dpp.
, širitel Novin na Cankovi.)
Kaj so njim »Novine'. Novine vsaki tjeden z veselim srcom čtémo mi slovenski dečki, ki smo že tű sedem mesecov. Komaj je Čakamo od tjedna do tjedna. To nas najbole veseli, ka lehko po našem maternom jeziki čtémo. — VRusiji smo, kje čütimo pomoči obrambo Bl. D. Marije. Najbole pa Želemo pokoj po dokončanoj vojni. Zato se pa obrnémo do vas domačih z tov prošnjov: Prosite, prosite Dev. Marijo, naj nam sprosi od božega Sinű bláženi mir.
(Vidonja Dela, domobranec 31. pp.)
— »Novinam" se jako veselim, zato ka me spominamo slovenskoga kraja, od šteroga sem že tak dugo ločen. Na vüzem sem jako tužen bio, zato ka sem si mislo na dom, kje si vnoga düša lehko na Boga misli, njemi slüži, si nebo spravi ja, jaz pa sem mogo v lesi prebivati, se z neprijatelom boriti, šteri je od navadne z vekšov bur-javov vderao na nas, ali odbili smo ga. Kós Matjaš z Petanec, domobr. 31. pp.)
1916. szeptember 10.
NOVINE
3.
Pismo na bojišče.
Dober Bog je po poroki pitao Izraelce: kak dugo bi vas še bio? Od pete do temena ste ranjeni i ves püstina vam je cela dežela, morem vaš bole vdariti ? Pa vdaro jih je, kda jih je odpelao po sovražniki iz domačine v tüjo deželo, med tflje Ijüdstvo, kje so v posmeh in zavrženje postali tem. Z tem bičom je mahno Bog zdaj tüdi po sveti i milijoni so postali siromačeki, iz šterih se vsaka smet norčariš sme. Svoj dom so mogli zapüstiti, ali ga zdaj zapüščajo povrči so mogli vse, kaj njim je drago pa milo bilo i se odseliti hlačni in nági, ne da bi znali od svojih domačih edno reč kam so razzišli v nezuane krajine. .. Potniki ubogi, pomilüvanja vredni begurci. Vi dragi vojaki je Sreča-vate, vi vidite njihove tužne oči, vi čütite ž njimi, vi jočete ž njimi pa mislite bojazlivo na svoj dom, svojo rodbino: o če do ti moji dragi tüdi tak mogli bežati.. . Vse je mogoče, odgovorim. Ali naj se njim smilena srca odprejo, če bi mogli kda pobeg-noti, smilenost moro zdaj si v svoje posejati. Zato pa pomilüjte begunce, z šterim v doliko pridete, privoščite njim dobro reč, lèpo je branite, molite za nje pa pišite domo Vašim domačim, naj odprejo svoja srca pred njimi, ka zadobijo oni tüdi smilenost. Te žalosten prizor, kda se za stojezerimi zapi-rajo lastni domovi i se njim dava pot* niška palica v roke je pali zrok poleg tíavuka matere cerkve ka se more dosta moliti.
Navuk od jetiko.
(Po spisi našega ministrstva za znotraj.)
Jetika je nalezliva bolezen. To je laži na drügoga, zgrábi se drügoga. Vzroküje te beteg mala gobica, štera ma edne polčice podobo pa je tak mala, da se samo skoz povekševalnoga glaža da viditi. Če se ta goba v člove-čem teli zaplpdi, odroma z mesta zleženja v drügo i vniči kotrigo, organ, šteri je potreben za obdržanje žitka. Kak prosena kaša veliki püščajci nastánejo v tistom deli tela, kje se te gobe naselijo, šteri se latinski tuberculum zovejo. Od toti shája celoga betega ime: iuberkulosis, ali jetika po slovenskom. Vništernih krajih se tüdi pravi sühi kašel. Te beteg najraj napadne pljüča, zato takši betežnik kašla, krv pljüje v noči ma vrcčino, se dolsüši i v najlepših letah prejde z sveta. Če se po te gobe v kosti správijo, telo tam otečé i záča na 2—3 vreke teči dostakrat več let. Pri deci se na šinjeki začinja te beteg, na šterom nastánejo otekli-ne i začajo se cediti. Na Vogrskom 70 jezér ljüdi vmerje vsako leto na tom betegi, brezračuna jih pa postane delanezmožni. Potrebno je zato, naj pažimo, ka nas ne dobi te beteg. (Dale.)
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Kaine Ferenz z G. Sinika v Rusiji, Bédek z Boreče, Škaper Štefan 18. domobr. z G. Sinika, 45 let star; spadno v Voli niji ; po vrgo dovico i dete; Császár Štefan z Čöpinec, 18. domobr. spadno v Volijini, povrgo ženo i troje dece; Kelenc Martin z Gornje Bistrice že 1. 1915. sept. 8-ga; Bedič Karol z Do* lenec, pešak 83. pp. aug. 19-ga; junáški Slovenec, lastnik bronaste svetinje, ki bi zdaj postao poddesetnik, kak z sočütjom naznanja njegov četovodja Roth Ludvik; Jančarič Jožef z Norši-nec aug, 18-ga. Streljen je v glavo, kak naznanja njegov pajdaš, Laposg Alojz z Krega. Kak je živo, tak je vmro; bio je Pobožen, vrli mladenec, radost svoje matere; Zadnja reč njemi je bila: Srce Jezušovo pomágaj mi. Z njim vred sta spadnola tüdi pajdaša Mekiš Imri od Sv. Jürja i Űlen z Marijanec vsi iz 6. ulan. polka. Bodi njim vsem smileno Jezušovo Srce. — Banjeni so: Horvat Štefan z Hotize, Jaklin Štefan z V. Polane — naznano Jaklin Jožef 48. pp. z V. Polane;— Sajt Jožef, poddesetnik z Večeslavec v roko i v nogo; Kuhar Mikloš z Püconec v roko i rebra, Gomboc Leopold v nogo, vsi iz 83. pp. kak naznanja Roth Ludovik četovodja. Aug. 21-ga so tei ranjeni. — Vlovljen je: Žalig Štefan, z M. Polane, Solar Štefan četovodja z Nedelice, Hoz-jan Jožef z V. Polane, Sobočan Štefan poddesetnik od Lipe, Bajtar z Črensovec i Sarjaš z Trnja. Glas je od vseh teh poslao že z Rusije Hozjan Jožef z V. Polane. Slüžili so v 48. pp. zgrábleni so aug. 11 ga.
Slovenci stavili Ruse. Both Ludovik četovodja 83. pp. naznanja. Aug. 21-ga smo strašno veliko bitko meli. Petnaj-setkrat nas je Rus napadao. Kda je dvanajseta rojna linija prikipila proti nam, se njemi posrečilo predreti našo linijo i za hrbet nam priti. V toj nevarnosti naša tretja stotnija skoči iz svojih jarkov, se vrže na Ruse, 253 jih vlovi, drüge pa osmrti.
Griža se širi po Goričkom. Te nevaren beteg ne milüje ne staroga, ne mladoga. V Poznanovcih je edna ženska že tüdi mrla od nje. — Varvajmo se prehlajenja i nezdrave hrane; nezreloga sada ne vživajmo.
Dragi prašič. Horvat Štefan, lipljanski krčmár je v Koli za 1800 koron küpo ednoga prašička. Stvar je brž tak Iepa, ka je vredna té cene.
Vojaki za drüžbo Marijine z Radosti se glasijo iz bojišč i bolnišnic. Zaistino veseli glas. Vidi se, ka tisti, ki so pred vrátami večnosti, ne gledajo na žganico, nego na rešenje düš. Domači moški, ravnajte se po njih.
Odlikovanje. Horváth Julius, podao-tariuš tišinski je dobo višje priznanje od ap. krat. veličanstva i je postao nadporočnik.
Begunci z Erdély-skoga na jezere prihajajo v železno i zalavsko županijo, kje se tüdi naselijo. Zročimo je v Vašo smilenost, dragi Slovenci.
Ogenj. V Lentibi je 7 hiš, 8 parni, oslice, gospodarske priprave i troje goved zgorelo. Zrok ognja je neznan.
Merično za ječmen se je pomenjšalo na 4% namesto 10% v železnoj županiji, kda se ječmen samo na kašo mele.
Tolvajija. Odnešen je biciklin 140 k. vreden v Trnji iz štale pri Peterec Štefani. V Črensovci pa mrtva svinja iz kleti pri Törnar Matjaši.
Odlikován je Buzettg Štefan, desetnik 3 dpp. z Bakovec z srebrnov svetinjov drügoga razreda.
Zgorelo je v PetrovomSéli v krajini Kőrmenda 24 hiš i mnogo gospodars-koga poslopje; — v MürskomSredišči je zgorela oslica trgoVca Mayer Jakoba; v Kizdoblani je zgorela hiša Zrim Štefana. Iz goréče hiše je rešo Zrimovo punico Strommer Jožef, zgorelo je pa v njej triletno dete Zrimovo.
Spadnolo je v vroči paradeis štiri leta staro dete pri hiši Polgár Jožefa, pažitela na jüžnoj železnici. Dete se je tak poparilo, da je naskori potem vmrlo.
Iz kel je spadno Horvat Ignac na Kapci, kda je seno pelao. Spadáj je tak nesrečen bio, ka je Horvat na mesti mrtev postao.
Zahvala. »Posredovalnica za pri-morske begunce" se toplo zahvali v pismi posebnom pa tüdi v düevniki v Slovenci za vse dare vogrskih Slovencov za primorske begunce. — V svojem imeni se tüdi srčno zahvalim čren-sovskim, dolnjelendavskim, beltinskim, törniskim i sobočkim farnikom, ki so ali v obleki ali v penezi dar ponüdili tem stiskanim sirotam. Dari se pošilajo na: Posredovalnica primernih beguncev. Ljubljana, Dunajska cesto 28.1. Krajna.
Pozdrav pošilajo: domobranci 20. dpp. iz Wygode pri Dolini z Galicije, se zahvalijo na M. Listi in Novinah, spoznajo, ka jih to čtetje jako veseli pa pošlejo 14 k. 50 fiü. podpore. Kavaš Balaž z Beltinec, Horvat Janoš z Nedelice, Ggorkoš Janoš z M. Polane, Karika Ferenc z Tőrnišča, Horvat Matjaš z Žižkov, Hozjan Narko z M. Polane vsaki 1 k., Hozjan Jožef topničar z Brezoviee 6 k., Žličar Aleš z Veščice, Geder Alojz z Gančan, Kerec Ivan z Hotize, Skafar Ferenc z Robadja, Mer-tih Ivan z V. Polane vsaki 50 fil.; Plej Martin, telegrafist z Ivanec, vsem Slovencom; je Opomina, naj Novine od
4.
NOVINE
1916. szeptember 10.
kraja do konca prečtejo, tam najde vse notri, kaj se godi na bojišči; prednje pa naj ne ogovarjajo, ka ne vejo dobro vojske voditi, nego naj mislijo na* slaboga Davida, ki je z srečov obládao močno oboroženoga Goliata, ar je z božov pomočjov šo proti njemi; če mi tüdi spunimo 4. zapoved, pa mo verna deca G. Boga pa Bl. D. Marije, tüdi nas poslühno bo Bog pa zmago dao. Pobolšanje žitka, to je to prvo; Franc Jožef, pesak 53. pp. z Gornjebistrice ; žele ražsirjenje Novinam i Marijinomi Listi; naznanja, da so v Galiciji vse podreto najšli potom, ka so se milo poslovni od žene, dece, ka njim granati i srapneli po zráki ječijo, a oni se vendar toga nič ne bojijo, priprávni so v mreti za dom i Krala. Vogrskim možom naj da Bog zmir poštenjé, žele ob konci pozdrava; Sostarec Štefan, poddesetnik 83. pp. z Krajne svojoj ženi, šteroj naznanja, ka čeravno jihva je ta bojna razdelila, vendar je Popolna ostala njidva zákonska ljübezen; jo prosi naj se moli z tremi sinki i dvema hčer-kama k Dev. Mariji, ka bi ga pripelala srečno nazaj; nadale brati, Sestri! stároj materi.
Na podporo Marijinoga Lista I Novin se darüvali: z Srednje-Bistrice: Štinec Jožef 2 kor., Kleidermaan Štefan 50 fil., Mlinarifi Ana 1 kor., Tratnjek Marka žena 1 kor., Markoja Joief 60 fil., Cigan Martin 1 kor., Bohoec Štefana žena 1 kor., Bohnec Ivana žena 2 kor., Kleidermann Martina žena 1 kor., Krampač Šteían 40 fil., Mesarič Martin 20 fil., Vučko Štefan 80 fil., Küzma Pavla žena 1 kor., Lebar Jožefa žena 1 kor., Vučko Anton 1 kor., Balaiic Matjaš 2 kor., Cigan Enfemia 40 fil., Horvat Štefan 20 fil., Bohnec Roža 2 kor., C'gan Jožefa dovica 40 fil., Cigan Martin 24 fil., Vagoer Karol 1 kor., Vagner Treza 70 fil., Tibaut Štefan 60 fil., Vuéko Martina žena 1 kor., Lehko Treza 1 kor., Lebar Bara 20 fil., Vučko Jožefa dovica 10 fil., Kramar Martin 40 fil., Oopot Jožefa žena 1 kor., Hozjan Ivana ž-ma 60 fil., Copet Jožefa deca 1 kor., Gaber Jožefa žena 60 fil., Gabor Treza 1 kor., Tropovec Treza 60 fil., Horvat Treza 30 fil., Sopolan Martina žena 30 fil., Sobočan Magda 30 Kohek Verona 40 fil., Ivko Jožef 80 fil., Vučko Andraš 1 k., Donko Marko 50 fil., Kreslin Martin 601, Vučko Ana 20 fil., Vučko Štefana dovica 2 kor., Sarjaš Jožef 60 fil., Sarjaš Jelena 1 kor. 00 fil., Kolarič Ivan 1 kor., Gabor Mihal 40 fil., Kelenc Ana 2 kor., Horvat Jelena 1 kor., Balažč Martina žena 60 fil., Kustec Mária 20 fil., Hren Ana 2 kor., Vučko Martin 2 kor., Lebar Štefan 60 fil., Tibaut Treza 40 fil., Tkalec Verona 50 fil., Kustec Ana 40 fil., Cigan Mária 1 kor., Sčrbiè Mária 2 kor., Cigan Treza 1 kor., Cigan Verona 1 kor., Kustec Marko 1 kor., Hren Ivan 26 fil.
Lepo pa plamentiv zjediniti bi moglo biti vsigdar naše prizadevanje. Tak bi vsaki düš
več na prijeten način lejko pridobo med svojimi znanci Vnogo mjačno düšo, ka bi se bole poverske misli. Mesto toga, ka pri krsti, pri godovni, pri svatovčini pa pri drügih pri-
likaj darüjejo nevaláne ali pa malovredne dare, bi mogli naši čtevci zebrati va dare takše predmete, šteri poleg svoje lepe, umntniškc pa razveselive oblike obüdijo tüdi špomin na zvišenost naše vere, pa ga obdržijo živoga v tistih, kem so se dari podelili. Takši dobro-dojšli dari so napriliko cecva, škapuleri, veri-žice okoli šlnjeka z krišecom, čisla, vöre z ras-petjom pa drügi zlata pa srebrna darila, štera so lepo izdela ea pa poleg toga majo jako ni-siko ceno, kak se to vidi z cenika, 'šteroga poš'e zobstom pa po,,tnine prosto na dobrom glasi stoječka krššanska razpošiljalnioe S. Suttner. Ljubljana Štev. 945.
Pošta.
Hajdinjak Treza. Bakovci Penezi za meše so odposlani. Ošlaj Štefana domači. Filere!, Od 22 let staroga v Filovcih rojenoga Ošlaj Štefana, ki je v 20. dpp. slüži i jé vlovljen 1914. leta dec. 25-ga, je to glas prišo, ka se zdrav nahaja v Astrachani.
Sakovlč Ivan. Zenkovci. Tisto pismo pošlite sem, štero naznanja, ka je Porédoš mrtev. Potem bom vam znao odgovoriti, je glas zanesljiv, ali pa ne.
Völgjl Štefana žena ČeuUb«. Vaš mož. je zdaj julija 28-ga správlen iz povogradiške bolnišnice v Lipik v foplice.
V NOČNOJ TEMI
ali v tmičnik prostorih vsikdar lehko vidimo keliko je vüra, ne da bi nam trebelo všigati svečo ali vžigalice če imamo zanesljivo Radium vüro v žepi. Küpimo pa jedino samo Sutt-
nerovo Radium vüro, zato ka te trajno svetijo in se v tem ne dajo primérjati s slabimi kenkureènimi sveteèimi vüra-mi, šterih sveteča fosforna masa v kratkom pobledi.
Veliko izboro vür, verižic, planov, zlatonive in srebrnine najdete
v velikom illustriranom ceniki
šteroga lahko vsakši po dopisnici zastonj in poštnine prosto prosi 1
Št. 600. Fina prava nikši remontoar vüra, ide v kaménji s prima sveteČim radium ka-zalnikom in kazalcoma točno vrtjema 8.40 K Št.	1280.	Radium büd. sveteči v noči	9.70	„
„	1279.	Moderna radium vüra stoječa	18.—	,,
„	712,	„IKO“ nikel. an. vüra 15
riibiSov . . .........14.—	„
,,	735.	Srebrna cil rem. vüra 15
rubinov ........	13.—	„
„	422.	Niklna verižica K 1.75,
duga . • . . . . . .	1.—	„
,,	1450.	Pakfong verižica, trajno
lepa ... j.............. 2.80	,,
„	813.	Srebrna vüra za gospé z
zlat, obročom ......	12.—	„
„	817.	Srebrna vüra za gospé dva
zokrova ........	13.—	„
„	1548.	Srebrna narokvica s tula
vürov ................25.—	„
,,	1149.	Srebrna	broš.a	....	1.50	„
„	1673.	Srebrni	vühani	....	—.90	„
,	1675.	Srebrni	vühani	....	1.30	„
„	1627.	Vühani	zlato na	srebri .	3.40	„
„	1113.	Vühani zlato na srebri,
bolša kakovost...........5.50	„
„	979.	Srebrni privesek masiven	2,—	„
,,	410.	Nikal anker Roskopf vüra	4.10	,,
,,	1203.	Du>bra büdilka...........3.50	„
„	1265.	Demant za rezanje steklo	5.50	„
,,	1264.	Demant ea močnejši steklo
(glaž) .................... 8.50	„
„	1316.	Lepa vüra na nihalo (minote)	10.50	„
„	1360.	Lepa stenska vüra . . .	4.80	„
„	1371.	Vüra kukavica, vsake pol
vüre ali vsako vürÖ kuka	9.75	„
,,	1381.	Kühinjska vüra ide 8 dni	7.25	„
,,	1223.	Letna vüra ide 400 dni	34.—	„
„	1318.	Móderna vüro z nibalom
(minotov)................  17.40	»
„	83.	Doublé zlata verižica, jako
lepa . .\,...............7.50	„
„	96.	Doublé zlata nerižica moderna ............................ 7.—	„
,,	89.	Doublé zlata vüra . . .	5.90	„
,,	116.	Doublé zlat! lanc za okoli
sinjeka ................... 2.35	„
,,	328.	Doublé zlata narokvica . x	2.70	„
,,	1142.	Srebrna broška ....	2.50	„
- Krasen cenik zastonj in franke. -
Razpošiljater
po povzetji ali če se posljejo penezi naprej. Kaj se ne vidi, se izmed.
Vsaka vüra je najtočneje repasirana, nama-zana in se zapira brezprašno.
Lüstva tovarna vür v Švici.
Jezere priznalnic kak sledeča:
Za brezplačno popravilo lepo hvala. Na Vaše sporočite, ka mi vlaganje nevoga kamna ne bote računati, ker pripišüjek izpad kamna napaki v prstani, sam bila jako iznenadjena. Za za povračilo Vam odgovorim z novini na* ročbami in boležim z odlečnim s poštüvanje in zahvaljüjoča se Marija Vaniek, Z igreb, Ga-jeva ulica 40.
Zlata vüra brezplačno
bliže v ceniki!
H. Suttner
samo v
Ljubljana št. 945.
Ne je podružnica I Krščanska Svetovna razpošiljalnica. Ne je pedr8žnica! Lastva sredina zeamka „IK0 svetcvnaznana.