IESGLAS Leto XLIII - št. 100 - CENA 8 din Kranj, petek, 28. decembra 1990 ban*« • Tje bomo najdli pot... je samostojna in neodvisna država Prepričljivost plebiscita Za samostojno in neodvisno državo Slovenijo se je na plebiscitu izreklo 88,5 odstotka glasovalcev, proti jih je bilo 4 odstotke, le pičel odstotek glasovnic pa je bil neveljaven. Samostojnost in neodvisnost slovenske države je bila v sredo zvečer razglašena, sedaj pa slede koraki, ki bodo ljudsko voljo udeja-nili. Na temelju K), člena Zakona o plebiscitu ugotavljam, da se je slovenski narod v smislu trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odloČil, da gane, vzpostavitev mednarodnih stikov in aktivnosti za priznanje samostojne in neodvisne Slovenije kot države in samostojnega subjekta mednarodnega prava ter zavarovanje ter obramba suverenosti Republike Slovenije. Vse, kar smo doslej in kar nameravamo početi državljani Slovenije, ni nič nenavadnega, nič pregrešnega, nič škodljivega in nevarnega za sosede v Jugoslaviji in zunaj nje. S to Jugoslavijo se hočemo raziti mirno in sporazumno, vendar nikakor ne na račun popuščanja pri naših temeljnih postavkah državnosti. Skupščina je v sredo zvečer ponovno povedala, da bomo jugoslovanskim republikam in narodom ponudili skupaj s Hrvaško konfederalno pogodbo. Ce bo odklonjena, bomo pač nadaljevali sami svojo pot, vendar ne zaprti do sosedov. Zaprti v državo, kjer politična in ekonomska demokracija nista na najvišjem tronu, v Evropi nimamo kaj iskati. Pogovarjali pa se bomo seveda z demokratično izvoljenimi oblastmi v drugih delih države, ki bodo imele mandat svojih ljudi in skupščin, nikakor pa ne z zveznimi organi, ki so tudi krivci za tako klavrno in za svet tudi ustrahujoče razpadanje Jugoslavije. Tudi naprej, ko bomo gradili svojo državo, delajmo složno in razumno, vendar pogumno. Uspelo nam bo Postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna drža-vu," je dejal v sredo zvečer na *lovesni seji slovenske skupšči-!|c njen predsednik dr. France &učar. Slovenski narod seje iz-r^ket za samostojno državo. To ^ dejanje njegove volje, za ka- tero ni nikomur odgovoren, razen samemu sebi. In sam seveda prevzema tudi vse posledice te svoje odločitve. Sposobnost zrelega naroda so nam v piete klosti nemalokrat zanikali, tudi v imenu nekaterih večjih narodov, s katerimi smo živeli v so- sedstvu, je dejal dr. Bučar. Slovenija je sedaj samostojna in neodvisna država, je dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Odločitev, ki nam jo je naložil splet zgodovinskih okoliščin, smo sprejeli razsodno in pogumno, s častjo in dostojanstvom. Sprejeli smo jo demokratično, zato je obvezujoča za sedanjo in vse prihodnje slovenske oblasti. Odločitev je bi- la častna in zgodovinska. Skupščina je v sredo zavezala sebe, predsedstvo republike in izvršni svet, da v najkrajšem času pripravijo in uresničijo plebiscitarno odločitev za samostojno in neodvisno državo. Predvideni rok je pol leta. Predsednik predsedstva je na osnovi zakona o plebiscitu in soglasja političnih strank ter izjave o dobrih namenih predlagal šest potez: pripravo in sprejem ustave Republike Slovenije kot samostojne države na izhodiščih, ki jih je že sprejela skupščina, oblikovanje lastnega gospodarskega sistema, urejanje odnosov z drugimi republikami v Jugoslaviji, prevzemanje pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo preneseno na zvezne or- hitreje pozabiti rane preteklosti, mirno bomo lahko prepustili domovino naslednikom, nam pa bo v trajno čast, da smo bili zraven pri zgodovinskem dejanju slovenske držav- • J. Košnjek Foto: Gorazd Šinik | ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Od revolucije k evoluciji V tem zapisu skušamo zarisati okvir in najvidnejše poteze zunanjepolitičnih dogajanj v minulem letu. Ko smo še pred njim (1989) pisali vse mogoče slavospeve in priohčali kritična razmišljanja oh 200-le-tniei francoske revolucije, se pravzaprav še nismo zavedali, da se je prav tedaj obdobje revolucij, ki ga je francoska začela in zaznamovala, tudi končalo. Posebej zato, ker se je v letih I9H9 in 1990 zamajal in sesul reulsocialistični red. ki ga je vzpostavila oktobrska revolucija, proleterska negacija in hkrati dopolnilo francoske meščanske revolucije. Dvesto oziroma sedemdeset let so bila glavna evropska in svetovna dogajanja v njunem znamenju. Zdaj. ko je vse to za nami, je upravičeno pričakovati, da nastopa mirnejše, evolutivno obdobje.' spremembe na način nasilnih, korenitih in dramatičnih prevratov naj bi naposled nadomestilo bolj umirjeno in nepretrgano razvojno dogajanje. Revolucija je kakor potres, ki obrne ni pretrese vso družbeno stavbo, nakar ta rabi desetletja, da se spet umiri. Tako ni čudno, da sta ta čas obe glavni krizni žarišči na svetu tam, kjer je bila prej revolucija: v ZSSR in v Zalivu, na tleh sovjetskega in v območju islamskega fun-damenlalističnega prevrata. Se manj čudno je. da si ravno tri najbolj razvita, umirjena in razvojno uspešna območja sveta (ZDA. ES in Japonska! prizadevajo, da bi položaj v obeh kriznih žariščih obvladali; v SZ s pomočjo Gorbačovu in njegovim reformam, v Zalivu pa z iskanjem mirne rešitve oz. z vojaško intenencijo. če mirna ne bi uspela. Ob navedenih dveh najbolj očitnih in zamejenih pa so še trije problemi, ki so globalni m se pojavljajo širom po zemeljski obli: razvojni prepad med bogatimi in revnimi, naraščanje rasizma in ksenofobije in ekološka kriza. Razvojni prepad med bogatimi in revnimi, med svetovnim severom in jugom je tako globok, da ogroža prej napovedani mirni razvoj: kolaps svetovnega juga bi namreč slejkoprej prizadel tudi sever. Nas se še posebej tiče dejstvo, da se nasprotje med bogatimi in revnimi pojavlja tudi znotraj "razvitega" sveta samega - v Evropi smo po nenadnem zlomu realsocializma kar naenkrat ugledali velikansko razliko med njenim vzhodom in zahodom. Jaltsko "železno zaveso", ki je padla po pomiritvi obeh blokov, utegne kmalu nadomestiti "sanitarni kordon", ki bo zadrževal prebeg obubožanih množic iz vzhodne v zahodno Evropo. Zdaj gre za to. kdo ho ostal na eni in kdo na drugi strani. Drugače rečeno: za nas je vprašanje ali se po plebiscitu lahko še pravočasno "odklopimo" od Srboslavije in ostanemo na zahodni strani zapore/.' Rasizem in ksenofobija sta pojava, ki ju srečujemo povsod po svetu. Rasizem, sovraštvo do drugih ras. je z izgubo svoje južnoafriške trdnjave sicer utrpel hud mlateč, ksenofobiju, sovraštvo do Ulji cv. pa sc neverjetno razrašča. Gre za sovraštvo do delavcev in beguncev, ki so jih svoj čas množično novačili v nerazvitih deželah in jih vozili v razvite industrijske države: zdaj. ko so zaradi kibemetične revolucije in razvojnega prestrukturiranja gospodarstva, ki /i sledi, postali tehnološki presežek, pa hi se jih radi znebili. Za primer navedimo le ga-starhajterje (in njihove številne družine!) iz dežel Magreba v Franciji, Turke in "Jugose" v Nemčiji. Vietnamce v bivši NDR in - ne nazadnje - "Bosance" v Sloveniji. Tudi v reševanju tega problema lahko pomagata strpnost in zdrav razvoj. Ekološka kriza je tretja, ki ne pozna meja. V razvitem svetu se razmere počasi že izboljšujejo, ker imajo za to potrebna finančna sredstva. Drugače te v državah Vzhodne Evrope, kjer sta groba industrializacija, posvečena "dohitevanju in prehitevanju kapitalizma" in a^roboljševizem \nasilni posegi v kulturno krajino, razne melioracije, prekopi, gradnje komunikacij, ipd.) opravila svoje. SZ. ta prostrana dežela, je danes prepredena z zastrupljenimi veletoki. jezera so kloake, celi predeli (Černobil, Čeljahinsk) kar žarijo od radioaktivnosti... V "mrtvaškem trikotniku" med NDR. Češko in poljsko Sit zijo ljudje komaj še dihajo in gozdovi so umrli. Oblaki s kislim deljeni, ki ne priznavajo državnih meja. morijo tudi po avstrijskih in naših gozdovih. Slovenija, katere okolje je preobremenjeno, se lahko pozdravi le, če prestrukturira svojlastni razvoj... Nekdanjo blokovsko razdelitev Evrope so vsi kritizirali, zdaj pa vidimo, da je bila faktor stabilnosti v tem prostoru. PonoVno združena Semčija in ES sta prevesili evropsko vago na zahodno si ran. Sovjetski imperij se razkraja in izgubita svojo težo; iz stabilne protiuteži se spreminja V majavo breme. "Zdrave sile", aparat sovjetske federacije in njene jugoslovanske pomanjša ve, vidijo izhod v uvedbi "reda" Takšno "uravnoteženje" seveda ne hi rešilo ničesar, agonija bi se le podaljšala in naposled bi še najbolj prizadela ravno "rešitelje". - "Revolucionarni" posegi, taki m drugačni prevrati, danes ne štejejo več; zdaj gre za zagotavljanje obvladljivega razvoja, ki bo alternativa stagnaciji in možnemu nazadovanju Ob koncu in v premislek še črni scenarij, ki vsebuje nekatere zelo radikalne rešitve Irak v dneh po 15. januarju 1991 uvidi, da bodo Američani in njihovi zavezniki napadli; zato udari najprej sam, potopi eno od letalonosilk in tako še bolj prizadene ameriški nacionalni ponos. Maščevanje sledi. V SZ maršali Izkoristijo ameriško preza-poslenost, odstavijo Gprbačova in uvedejo diktaturo, ki jo je v svoji odstupni izjavi tako dramatično napovedal Eduard Sevardnadze, eden najvidnejših graditeljev svetovnega miru v zadnjem času. Jugoslovanski generali si seveda v tem primeru ne bi mogli kaj. da ne bi posnemali svojih sovjetskih vzornikov. Vsi navedeni bi seveda delovali po predpostavki, da ho vse skupaj trajalo le nekaj dni - v resnici pa bi sprožili spopade neslulenih razsežnosti1 Zato in dokler /'<• še čas pamet v roke! To pisanje pa skleni ino s starim božičnim voščilom: Mir ljudem na Zemlji.' Miha Naglic fiEHGLAS Ob .15-letnlcl je kolektiv (.orenjskeija glasa prejel red zaslug * vrebrno /*e/do l ttanovilelj in izdajatelj Cl> GuM, Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana. I O/l) 11" K LJubljana_ Predsednica čusopisncfi tveia Kristina Kobal naročnina i* IV trimesečje je IMt.OOdin Gorenjski glas urejumo in pišemo Marko Valjate*-(direkiot I, Stelan ZinJ(v d uluvnegii uredniku) Lenpoidina Bogataju d odgovornega urednika), Vilma Stanovnik i Iport turizem, poslovne informacije) Danica Dolenc (za dom in dm/ino. nnimivofti I rini) Danica Zavrl - žlebir (socialna politik.I, forcnjskl kr.iji in ljudje) Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komun.line dejavnosti), Le« Mencinger i kuluir.ii Helena Jelovćan I izobraževanj«, i/ tolskih klopi kronika. Skoti.i I nka) Cveto /»plnlnik (kmetijstvo, Radovljici I Darinka Sedej 11 uvedli ilo lesentceK stojan Saje i ili ulbene organizacije, ekologija I l»fe Košnjek (i otranja pohiik... spoi 11 Marija Volčja k u-o-,p. .,l.iisl\.> ki.no l (.nra/d Sinik iM..i-i..li|.i) Igor Pokorn (obtikov tinje) l»« Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler uclno m urcj.injel in Marjeta V orlić I lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mole Pijadeja i. Kranj l'ekoci raćun pri SDK: ! I 500 603 UW9 Telefoni: direktor m uhuni urednik :X-4f.3. uredništvo 21-KM1 in 21439; ekonomska propaganda 23-9S7, računovodstvo, naročnina 21463, mah oguuu 27-'iWI Neobjavljenih pisem in ■.lik ne vraćamo. Časopisje oproščen prometnega da\ka po pristojnem mnenju 42M 72. _ Za otroke so lepo poskrbeli V Nova sola v rekordnem času Osnovna šola Polde Stražišar se je preselila v nekdanje prostore Železarskega centra. Jesenice, 27. decembra - Po večletnih prizadevanjih so na Jesenicah minuli petek končno le dobili nove prostore Osnovne šole Polde Stražišar, v nekdanjem dijaškem domu ŽIC-a. Ob lepem priložnostnem programu so odprli šolo s prilagojenim programom in delavnice pod posebnimi pogoji. Obenem imajo v telovadnici osnovne šole tudi alpinistično steno za prosto plezanje, ki so jo ob otvoritvi najprej preizkusili jeseniški alpinisti. Nova osnovna šola ima osem učilnic za pouk, tri specializirane učilnice, razdelilno kuhinjo z večnamenskim prostorom, knjižnico s čitalnico, audio - video prostor, fototem-nico, manjšo računalnico, upravne prostore z zbornico, telovadnico s stranskimi prostori in alpinistično steno ter prostore za oddelek delovnega usposabljanja. V delavnicah pod posebm »i pogoji pa je pet manjših pro- storov za delo, prostor za strojno delo za lastne programe, so stranski prostori, skladišče materiala za delo delavnic in manjše asfaltno igrišče. Jeseniška občina je prejšnji dom učencev Železarsko izobraževalnega centra s posebno kupoprodajno pogodbo odkupila od jeseniške Železarne, saj so projektanti ugotovili, da popolnoma ustreza zahtevam za delo šole. Staro stavbo so obnovili pod vodstvom arhitektke Metke Velepec, dogradili pa tudi manjšo telovadnico, garažo in uredili okolico. Izvajalci so se zelo potrudili, saj so z adaptacijskimi deli začeli šele letos marca, zdaj pa je stavba obnovljena, šola pa pod streho. V jeseniški občini je končno kar najbolje poskrbljeno za otroke in osebe s posebnimi potrebami. Za predšolske otroke so organizirali varstvo in usposabljanje v dveh sodobno opremljenih oddelkih v vrtcu Angelce Ocepkove, za otroke, ki ne zmorejo šolskega prilagojenega programa pa imajo oddelek delovnega usposabljanja od osmega do sedemnajstega leta starosti. Za odrasle osebe, ki niso zmožne usposabljanja pod normalnimi pogoji, pa so organizirali delo pod posebnimi pogoji v novih delavnicah. • D. Sedej 0 ^P@£QXftu) ©CtoC Zadnja letošnja seja tržiškega parlamenta Slovesno ob razglasitvi rezultatov plebiscita V nedeljo, 23. decembra 1990, zvečer so se poslanci trži-ške občinske skupščine zbrali na zadnji letošnji skupni seji, ki je bila posvečena po tradiciji prednovoletnem srečanju, tokrat pa je bila še posebej svečana, saj je parlament spremljal tudi objavo rezultata uspešnosti v občini Tržič. Ob 21.20 uri, so bili s strani občinske volilne komisije celotni rezultati objavljeni v skupščini, pred tem pa kot prvi od slovenskih občin posredovani republiški volilni komisiji. V občinskem volilnem imeniku je bilo vpisanih 11.096 volilcev, od tega je bilo zdomcev in vojakov v JLA 247, tako da so upoštevali za izid 10.848 volilcev. Skupaj je glasovalo 10.220 volilcev ali 94,2 odstotka, »za« samostojno in neodvisno državo Slovenijo pa je glasovalo 9.632 občanov ali 88,8 odstotka. Proti je bilo 469 občanov ali 4,3 odstotka, neveljavnih pa je bilo 111 glasovnic ali I odstotek. Po pregledu 23 volišč v občini je bil najslabši rezultat dosežen na volišču Tržič prostori Pihalnega orkestra z 71,1 odstotka »za«, najboljši Izidi pa so bili v krajevnih skupnostih na obrobju občine Brezje pri Tržiču 97,8 odstotka, Leše 97,4 odstotka. Lom 94,7 odstotka, Sebenje 94,2 odstotka, Senično 94,1 odstotka. Uspešen občinski rezultat je bil ljudem sporočen s prazničnim odzva-njanjem cerkvenih zvonov. Tržiški župan g. Peter Smuk je v slavnostnem nagovoru dejal, da je po slavju na vrsti delo brez počitka. / usmeritvijo rešitev gospodarskih vprašanj. »Večina tržiškega gospodarstva je v rdečih številkah, razbremeniti ga moramo prispevkov za ostale dejavnosti, da mu omogočimo preživetje, vsaj do takrat, ko bodo začeli dajati rezultate gospodarski ukrepi slovenske vlade. Reševanje gospodarstva ne bo neboleče za posameznike. Te stiske pa bomo najhitreje in najbolj realno resili s fizičnim delom vsak na svojem delovnem mestu ter odgovornostjo...« je poudaril Peter Smuk. Ob tej priložnosti seje izven programa vključil v oddajanje tudi lokalni Radio Tržič, ki je sicer ves dan preko novinarjev na terenu poročal o poteku odeležbe in vtisih vzdušja ter tako na svoj način bodril tekmovalnega duha med volišči ter spodbujal ljudi k izrekanju. Sicer pa je bilo povsod na 23 voliščih praznično okrašeno, večje centre je obiskovala s pro-menadnim nastopom trž.iška godba, v Kovorju in Lomu so postavili mlaje, zvečer pa so zagoreli kresovi v Lomu in Ure/-jah. Drago Papler Ministra Rejc in Brezar v Tržiču Slabe obljube Tržič, 24. decembra - V ponedeljek sta tržiške gospodarstvenike, direktorje in obrtnike obiskala ministra za gospodarstvo in obrt Izidor Rejc in Viktor Brezar. Sprejemanje zakona o davkih pred plebiscitom je zgrešena poteza. Znova so tržiški gospodarstveniki skupaj z obema ministroma ugotavljali, da je gospodarstvo preobremenjeno, posebej pa je nadpovprečno obremenjena delovno intenzivna dejavnost. Tipični sta prav čevljarstvo in tekstilna industrija, ki sta v Tržiču pretežno zastopani. Nekaj novosti se sicer nakazuje pri davčnih obremenitvah, vendar premalo. Direktor Peka hrane Grašič je predlagal, da bi še za letošnje leto morali pustiti večji znesek teh osebnih dohodkov neobdavčenih. Drugo pa je problem podkapitalizi-ranosti, ki se spet močneje javlja pri pospešenem izvozu: več ko podjetje izvaža, več izgublja zaradi precenjenosti di- Spreminjali bodo imena Skofja Loka, 26. decembra - Občinski izvršni svet je obravnaval priporočilo republiške vlade glede ravnanja ob spremembah imen ulic, cest, trgov, naselij. V Škofjeloški občini bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo pripravila predloge za spremembe imen, vendar pa bodi) s spremembami počakali do aprila, ko bo popis prebivalstva, da ne bi s pretiranjeni-mi spremembami imen povzročili preveč težav ali celo ogrozili rezultate popisa. • M. J. narja. Minister Rejc je pripomnil, da bodo v prihodnje bolj stimulirali izvoz, vendar pa bodo davki spet vzeli več. Franc Snedic je poudaril, da enako kot v gospodarstvu, postaja akutno v obrti. Delavec bo ob novih davkih v kuverti pričakoval enak znesek, vendar, kdo mu jo bo lahko dal. Ob manjših dohodkih se bo zmanjšala tudi delovna intenzivnost in tudi inventivnosti ne bo, ker bo tudi ta obdavčena. Sprašuje se tudi, kateri tujec bo ob takih davčnih pogojih, kjer ne bo mogel videti profita, še hotel priti k nam s kapitalom-Sploh pa je sprejemanje zakona o davkih pred plebiscitom zelo zgrešeno. Najhuje od vsega pa obrtnike prizadeva neplačevanje računov Likvidnost je v tržiškem gospodarstvu vse manjša, trenutno so od 15 firm le štiri brc/ izgub. Minister Rejc je poudaril, da bi morale bolje stoječa podjetja biti agresivnejša v razvoju, da bi se v prihodnje izognili večjim pretresom, kajti časi se obetajo težki in to bo za nas nekakšna trda šola gospodarje* nja: če ne bomo /držali, bomo ostali na obrobju Evrope. Vsekakor pa moramo vsi skupaj zahtevati, da bo država cenejša. Po plebiscitu ne bo lažje« bomo pa bolj samozavestni in tudi zato bolj uspešni. • l). Dolenc Živila posodobila trgovino na Bledu Bled, 22. decembra - Živila Kranj SO v soboto na Ljubljanski cesti na Bledu odprla povečano in obnovljeno trgovino Center. 1/ petindvajset let stare trgovine so z dozidavo in poso- dobitvijo naredili sodobno sa-mopostrežnico, ki ima še enkrat toliko prodajnega prostora kot prejšnja, pridobili pa so tudi skladiščni prostor /a sodobno transportiranje in skladišče- nje blaga. V prvem nadstropju je dvorana velikosti 231) kvadratnih metrov, ter pisarniški in skladiščni prostori, ki pa jih ponujajo v najem. V trgovini bodo prodajali vse, kar gospodinjstva potrebu jejo pri vsakodnevnem delu. Posebnost so hladilnice, ki zaradi svoje velikosti zadoščajo za oskrbo Bleda in okolice tudi v času največjih potrošniških kotih ( ire /a hladilnice sadje in zelenjave, mlečnih izdelkov, svežega mesa in delikatesnih izdelkov. Naložba je vredna devet mi-lii()iiov dinarjem Načrt za trgo vino je i/delalo Projektivno podjetje Kranj, gradbena, obrtniška m instalacijska dela pa je prevzel jeseniški Gradbinec, ki je skupaj s kooperanti delo opravil v stotih dneh. Največ notranje Opreme sta prispevala LTH Skofja 1 "ka in Alprein i/ Kamnika.• C. Z. /bit a In,i akcija v KS Gorje Pomoč štirim družinam Gorje, 21. decembra - 531 darovalcev i/ krajevne skupnosti Gorje je v zbiralni akciji, ki jo je za pomoč poplavljenim območjem pripravila krajevna organi* zacija Rdečega križa Gorje, prispevalo 121.330 dinarjev. Zbrani denar so namenili štirim družinam, ki so po novembrski povodnji ostale brez strehe nad glavo družinam Jožeta Breznika 11 uče), Olge Vrinit (Luče), Marjana Kakima (l jubno) in Neže Šolar (Ljubno). De-nai je v Luče in Ljubno s pomočjo prevoznika, ki Si je tudi odrekel plačilu, odnesla Nada Kurah, pred sednica gorjanskega kraje* nega odbora Rdečega križa, ki je tudi povedala, da It družine zahvaljujejo daro valcem i/ krajevne skupno« z. V slovenski skupščini nazdravili rojstvu države Poravnan je dolg do častnih dejanj preteklosti Govornika na skupni seji vseh zborov slovenske skupščine sta bila predsednik skupščine dr. France Bučar in predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Objavljamo izvlečke iz njunih govorov. Ljubljana, 26. decembra - Na slovesni seji ob razglasitvi rezultatov nedeljskega plebiscita in slovenske samostojnosti in neodvisnosti hkrati so se poslancem pridružili člani slovenskega predsedstva, član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek, vlada Republike Slovenije, predstavniki znanstvenih in kulturnih ustanov, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, delegacija hrvaškega sabora, predsednik Hrvaške dr. Tudj-man je poslal opravičilo in pozdravni telegram, zastopniki zamejskih Slovencev, šefi strank in številni drugi gostje. Za uvod je zadonela Zdravljica, pesem pa je bila tudi gostja srečanja po slovesni seji. Res smo kot ljudstvo s svojimi značilnostmi preživeli, kar dokazuje našo življenjsko moč, je dejal dr. France Bučar. Vendar je bilo to le preživetje, ne pa zavestno življenje nacije. Pravica malih narodov do enakosti je bila zaradi prevladujočega kvantitativnega modela, ne pa kvalitativnega, poniževana, zato je izginilo mnogo malih narodov, tudi večjih od slovenskega. Srečno naključje za Slovence je bilo dejstvo, da je Avstrija kol nosilec germanizacije postala zamudnik in je prej razpadla, preden je lahko ponemčila podložne narode. V glavo nam je bila zabita teza, da smo premajhni za svojo državo, zato nismo razumeli položaja leta 1848, niti po prvi in po drugi vojni, ko smo po junaški NOB, Kočevskem zboru in SNOS, spet podlegli. Sedaj, na pogorišču te države, se nam je postavila nedvoumna dilema: ali pristati na unitarizem ali narediti odločen korak k državnosti. Odgovor je dal plebiscit, je rekel dr. Bučar. Vse nacionalne interese ne moremo zadovoljevati samo v svoji državi. Tudi v okviru Jugoslavije jih ne moremo, ampak na evropski in svetovni ravni. Naša odločitev za samostojno Slovenijo ni niti zanikanje Jugoslavije, niti vnaprejšnje pristajanje nanjo. Lahko je le prostor za uresničevanje skupnih interesov, ki jih z drugimi opredelimo kot skupne, je dejal dr. Bučar. Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, je poudaril, da zdaj ni čas, da bi se prepuščali opoju zmagoslavja in narodni vznesenosti. Je čas spoznanja narodove zrelosti in samozavesti. Ko je našteval naloge po plebiscitu, je navedel novo demokratično ustavo po meri Slovencev in državljanov republike, zato mora veljati nadstrankarski pristop, oblikovanje svojega gospodarskega sistema v smislu gospodarske suverenosti, tudi s svojo valuto, urejanje odnosov z drugimi v Jugoslaviji, kjer moramo skupaj s Hrvaško takoj ponuditi drugim v Jugoslaviji konfe-deralno pogodbo, se neposredno dogovarjati z njimi brez prisile državnih organov, ki za nas niso pravi sogovorniki, ampak so lahko, če se tako dogovorimo, le servis, prevzemanje vseh pristojnosti, ki jih je imela v imenu nas federacija, za poslovanje federacije v tem obdobju pa lahko dobi naš mandat le zvezni izvršni svet, ki pa ne sme zapuščati re- formne poti. Naslednja naloga bo mednarodna uveljavitev in priznanje, ki bo hitrejše tudi zaradi takega izida plebiscita, odvisno pa bo tudi od mirnega ali nasilnega razpada Jugoslavije. Pospešiti je treba priprave za sprejem Slovenije v OZN. Svet Evrope, OECD, EGS in EFTO. Seveda pa je pogoj za priznanje, da ima Slovenija na svojem ozemlju vso oblast. Zadnja, vendar nič manj pomembna naloga sta varnost in obramba. Upamo, je dejal, da se JLA ne bo prepustila zlorabiti za službo le enega interesa. Težnja, da ostane JLA politični dejavnik, še ni presežena. Postaviti moramo svoj obrambni koncept, tudi v smislu kolektivne evropske varnosti, z zagotovili p nedotakljivosti naših meja. Ce nas bo kdo ogrožal, se bomo Slovenci znali braniti, je dejal Kučan. Pozval je na enotnost političnega vrha pri prihodnjih dejanjih, kajti edina nevarnost, ki nam grozi, je od nas samih. Končno je ta pot edina, ki nam ostane. Slovencev nas je toliko, kolikor nas je in smo takšni, kakršni pač smo. Predsednik se je zahvalil poslancem, slovenskemu narodu in državljanom Slovenije in zagotovil, da bo predsedstvo zastavilo vse sile, da bo plebiscitarna odločitev uresničena. • J. Košnjek, slike C. Šinik GLOBAL Globa! Kranj, d.o.o. 64000 Kranj, C JLA 4 lel (064) 21-320 fax (064) 28167 Gorenjci o samostojni Sloveniji Kranj, 26. decembra - Plebiscitna mrzlica je za nami. Slovenci smo se opredelili za samostojno državo, ki bo izraz hotenj naše in prejšnjih generacij. Marsikdo ni pričakoval tolikšne udeležbe na plebiscitu, niti tega ne, da se bomo Slovenci tako množično i/rekli za samostojnost. Seveda pa je plebiscit samo zelena luč za uresničevanje suverenosti, pri katerem bomo verjetno imeli tudi nekaj težav. Naši tokratni sogovorniki so z večine dejali, da so zadovoljni z rezultatom, ter, da nas sedaj čaka se več resnega dela. Francka Drobnič, ekonomski tehnik: "Zadovoljna sem, da je plebiscit uspel, saj sem to tudi pričakovala. Če smo se prej jezili, da je šlo vse na jug, mora sedaj vse to ostati za nas. Najbrž nas čakajo nekatere začetne težave pri priznanju države, vseeno pa je bolje, da smo na svojem." Nada l ajfarič, delavka: "Zadovoljna sem z rezultatom plebiscita. Upam. da se bodo v samostojni Sloveniji stvari obrnile na bolje, predvsem na gospodarskem področju. Po mojem mnenju imamo kot samostojna in suverena država boljše perspektive, kot če ostanemo v Robert Prezelj, Student: "Prav je, da smo v Sloveniji izvedli plebiscit o samostojnosti in prav je, da je uspel. Takšen rezultat sem tudi pričakoval. Slabše, kot je bilo do sedaj, verjetno ne bo, kako pa bo z med na rod n i mi odnosi, pa je odvisno predvsem od tega, kako nas ho sprejela Evropa." Ivan Oblak, strojni tehnik: "V vsakem primeru je bolje, da smo samostojna država. Takšen izid plebiscita sem pričakoval, saj je vsak zaveden Slovenec glasoval za samostojnost. Kako bas bo priznala tujina, je odvisno od nas samih. Začetek bo najbrž nekoliko težak,očitno pa bomo imeli nekaj težav tudi z ločitvijo od Jugoslavije." Franc Božnar, poštar: "Pričakoval sem, da bo plebiscit uspel. Vsekakor je bolje, če smo samostojni. Doslej so vse vode tekle proti jugu, sedaj pa jih bomo malo zajezili. Seveda se bodo pojavile nekatere težave. Predvsem bo /manjkalo dela m tudi denarja." še veliko dela. gler Vili Ropret, delavec: "Pričakoval sem, da bo plebiscit uspel, nisem pa si mislil, da se bomo za samostojno Slovenijo opredelili v tako velikem številu. Kako se bomo uveljavili v svetu, je odvisno predvsem od Evrope. Mislim, da se ujajo dobre perspe- Uroš Blaznik, študent: "Mislim, da je zelo pametno, da smo izvedli plebiscit, ker je bil takšen korak potreben. Vesel sem, da je uspel, hkrati pa mislim, da bi morali v naslednjih desetih letih resnično kaj narediti, da se bomo Dunja Levstek, grafični tehnik: "Dobro bi bilo, če bi utrjevanje naše samostojnosti uspelo. Tako velike potrditve nisem pričakovala. Mislim, da je bolje, da smo se odločili za samostojnost, čeprav nas do samostojnosti čaka • M. (iregorič, Foto: Jure Ci- Seje zborov skupščine občine Jesenice Kmetom hitreje nadomestna zemljišča Jesenice, 27. decembra - Minulo sredo so na sejah vseh Ireh zborov skupštine občine Jesenice sprejeli več predlogov odlokov in poročil. Kmetje na Blejski Dobravi še vedno niso dobili nadomestnih zemljišč. V novi muzejski skupnosti naj bodo zaposleni strokovnjaki. Na Plavškem travniku je 400 ton nevarnih snovi. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so med drugim brez pripomb sprejeli informacijo o gospodarskem poslovanju v občini Jesenice, nekaj Predlogov odlokov in predlog sklepa o i/stupu občine Jesenice 'z sveta gorenjskih občin. Predsednik skupščine občine dr.Božidar Brudar je delegate sc-"lami / udeležbo in rezultati plebiscita na Jesenicah. Glasovalo je 21.593 volilnih upravičencev ali 'i odstotkov, /a samostojno Slovenijo jih je bilo 78 odstotkov. Proti I 1 odstotkov, ostali so bili neveljavni. Predsednica izvršnega sveta Rina Klinar pa je delegate seznanila z aktivnostjo izvršnega sveta. Janez Šebal je ob poročilu 0 kmetijstvu opozoril na problema t i ko otroških dodatkov in pokojninsko - invalidskega zavarovanja, Jože fiavor pa med drugim n.i probleme, ki se pojavljajo ob komasacijah. Božo Pogačar se je zavzel /a to. da bi morali kmetje ob trasi avtoceste hitreje duhu i nadomestna zemljišča. Pavel Ra-/inger pa za tO, da hi moralj kmete v jeseniški občini prav zato. ker jih je malo, vzeti v posebno varstvo. Prišel je čas, ko bi se morali tudi na Jesenicah bolj zavedati dobri n, ki jih daje zemlja. Ob poročilu o poslovanju komunal no-cest nega gospodarst v a .se je oglasil Vojtch Budinek, ki je dejal, da je krajevna skupnost Kranjska Gora sprejela moratorij na vsako novogradnjo v Kranjski Gori. saj seje v kraju v zadnjem času brez soglasja krajevne skupnosti zgradilo 94 počitniških stanovanj. Delegati so razpravljali tudi o elaboratu o družbeni upravičenosti ustanovitve občinskega muzeja. Božidar Lakota je bil mnenja, da je tehniški muzej Jasi Železarne in če bi ga ta odstopila Jesenicam, naj bi bila prispevna stopnja za kulturo, ki jo plačujejo že- le/arji, za vrednost muzeja in zemljišča ustrezno manjša. Janez Markeš pa se je /av/el za tO, da morajo biti v muzejski skupnosti zaposleni ljudje, ki imajo ustrezno izobrazbo. Med delegatskimi pobudami in vprašanji naj omenimo le predlog predsednika skupščine občine dr. Božidarja Brudarja, da se ustanovi strokovna profesionalna komisija, ki bo usklajevala pomembnejša vprašanja razvoja v občini in oppozorilo Zvoneta Mi-kliča. da je na Plavškem travniku uskladiščenih 400 ton nevarnih snovi, ki se ne smejo prepeljati preko Jugoslavije. Kaže, da je poslovni interes Interevrope pač večji, kot je skrb za varnost občanov... • D. Sedej Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Redka priložnost Z rezultati plebiscita in predvsem z množično udeležbo Slovencev na njem je slovenska vlada v svoje roke dobila enega najmočnejših argumentov v prihodnjih pogajanjih z ostalimi jugoslovanskimi republikami in Evropo. Resda je bilo že vnaprej jasno, da plebiscit praktično ne more propasti, vendar je le malokdo pričakoval tako visoke odstotke. Ti kažejo, da se je razmerje med Slovenijo in Jugoslavijo zaostrilo do največje možne mere, saj je tistih, ki v sedanji federaciji še vedno vidijo upanje za prebroditev krize izredno malo. Lahko celo rečemo, da je njihovo število zanemarljivo. Plebiscit seveda še ni bil sam akt odcepitve od Jugoslavije, vsekakor pa je bil potreben test javnega mnenja, ki zdaj tudi slovensko vlado postavlja pred nove izzive. Če je namreč doslej slovenski vrh Jugoslaviji grozil z odcepitvijo, je s tem predvsem pritiskal na ostale republike, da so tudi one krenile po poti demokracije, ki jo je ves čas utrjevala Slovenija. Zdaj je takega taktiziranja konec, oziroma ga ni mogoče več nategovati v nedogled. Slovenska javnost je političnemu vrhu (ne samo Demosu, temveč tudi vsem drugim strankam - odločitev o plebiscitu je bila namreč skupna) dalo novo zaupnico, seveda pa pričakuje, da bo že v kratkem prišlo do potrebnih sprememb. Kakorkoli že. jasno je predvsem to. da po nedeljskem plebiscitu Jugoslavije, kakršno smo poznali doslej, ni več in da se začenja povsem novo obdobje preurejanja naših odnosov tako z ostalimi jugoslovanskimi republikami, kot tudi z Evropo. Ravno od slednje (bolj kot od Beograda) pa je odvisna bodoča slovenska usoda. Pri tem seveda ni nepomembno Evropo opozoriti na dejstvo, da so ravno Slovenci med slovanskimi plemeni prvi imeli politično državno ustanovo. Središče nekdanje slovenske ali karan-tanske države je bilo v Gospe Sveti, kjer je ljudstvo po demokratičnem načelu samo volilo svoje kneze. Evropo 21. stoletja bo treba spomniti tudi na to, da je to slavno ustoličenje knezov že v srednjem veku zaslovelo po vsej Evropi in da je celo papež Pij IT leta 1458 dejal, da je bil to »edinstven primer državnega simbolizma, kakršnega ne more pokazati noben drug narod«. Malokdo tudi ve, da je francoski zgodovinar Jean Bodin menil, da je bil koroški vojvodski obred edinstven na svetu in da je kasneje predsednik ZDA Thomas Jefferson ob prebiranju Bodinove knjige v njej posebej podčrtal opisovanje tega obreda. Vplive tega so kasneje opazili v Izjavi neodvisnosti ZDA (1776). Slovenci pa žal svoje državnosti nismo uspeli obdržati in okrepiti. Izgubili smo jo s spretjem krščanstva (744), ko smo kot prvi izmed Slovanov stopili v zahodno evropski kulturni svet, obenem pa morali priznati germansko nadoblast. Že leta 828 so domače kneze zamenjali nemški fevdalci, grofi in vojvode... Zaradi tega je sedanja plebiscitna odločitev nedvomno zgodovinskega pomena, saj takšne priložnosti že dolgo nismo imeli. Povojne Evrope ni več. Izginila je v tistem trenutku, ko je padel Berlinski zid, še posebej pa je bilo to jasno po združitvi Nemčije. Slej ko prej se bodo morali voditelji velesil spet odločiti o risanju sodobne Evrope. Vendar se je pri tem treba zavedati tega, da so ravno večnacionalne države eden največjih sodobnih problemov (še posebej pa Sovjetska zveza in Jugoslavija), kajti medtem ko po vsem svetu potekajo integracijski procesi (Evropa 92), te države razpadajo. Druga kruta resnica je. da so si nekdaj sovražne velesile danes največje prijateljice, države, ki so bde potreben varnostni mehanizem hladne vojne pa so krizna žarišča. Jugoslavija je pred leti s svojo neblokovsko politiko res bila nekakšna varovalka napetih mednarodnih odnosov. Danes pa je v mednarodni politiki popolnoma nepomembna, saj beseda o njej teče samo takrat, kadar govorijo o njeni krizi. Ker so se Slovenci na plebiscitu tako nedvomno in v taki večini izjasnili za samostojnost mora svet s to željo in potrebo sedaj resno računati. Vsekakor pa je bil minulo nedeljo storjen šele prvi korak, ki ga je kulturni minister dr. Andrej Capuder v svoji televizijski izjavi lepo primerjal s poročnim »da«. Vseslovensko delovanje v smeri državotvornosti se šele začenja. To pa bo pogosto zelo naporen proces, vendar imajo Slovenci s plebiscitnimi rezultati v rokah močne adute. Marko Jenšterle Kranj, decembra - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu so diplome podelili sedmi skupini slušateljev sedernte-denskega seminarja za vodenje poslovnih procesov, ki je potekal v angleščini. Predavala je polovica domačih, polovica tujih profesorjev z uglednih managerskih šol po Evropi. Diplome je 18 slušateljem podelil dr. Peter Tancig, slovenski minister za znanost in tehnologijo, med njimi so bili tudi trije z Gorenjske: Anton Jenko iz Iskre MKD, Boris Markelj iz žirovske Alpine in Darko Pretnar iz Fskre Terminali. Foto: G. Šinik GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Če ptiči ujeti so tolsti, mesnati, bo dosti snega še in mraza prestati. Praznik KS mesta Škofje Loke Most in priznanja Skofja Loka, 21. decembra - Krajevne skupnosti Kamnitnik. Stara Loka - Podlubnik. Skofja Loka - mesto in Trata so v petek, 21. decembra, drugače kot običajno do zdaj proslavile skupni krajevni praznik. Slovesnost ob skupnem prazniku je bila pri novozgrajenem mostu čez Soro v Gostečah. V pičle pol leta ga je zgradil SGP Gradbinec iz Kranja, za kar so predstavniku Gradbinca na otvoritvi mostu podelili tudi priznanje. Sicer pa se je za to, da je bil za Gosteče čez Soro zgrajen nov most, najbolj zavzemal prav predsednik sveta krajevne skupnosti Trata Jože Galof, ki je, kot je na otvoritvi poudarila predsednica skupščine krajevne skupnosti Trata Irena Uhan, pravzaprav resnični pravi boter novozgrajenemu mostu. Sicer pa so izgradnjo mostu kot prednostno nalogo na območju mesta Škofje Loke letos podprle vse štiri krajevne skupnosti. Napol za šalo, napol pa zares, ko ga je Jože Galof odprl ob navzočnosti gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik občinske skupščine Peter Havvlina in predsednik občinskega izvršnega sveta Vinko Demšar, so potem most imenovali Galofov most čez Soro. Po otvoritvi mostu pa so v gasilskem domu v Gostečah podelili (udi priznanja ob letošnjem skupnem praznovanju. Iz. krajevne skupnosti Kamnitnik so dobili priznanja Osnovna šola Peter Kavčič, Julijami Bergant, Jože Krmelj in Janez Ferlec; iz krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik Slavko Vidic, Janez Rant, l mest Lotrič, Jože Logonder in Gasilsko društvo Stara Loka; iz krajevne skupnosti Skofja Loka - mesto Oton Gaber, Jože Ušeničnik in Gasilsko društvo Skofja Loka in iz krajevne skupnosti Trata Hišni svet I rankovo naselje 70, Gradbeni odbor Draga, Balinarski klub Trata in Jože Gaber iz [rate. • A. Ž. Telefonija v Gorenji vasi Vreme skrajšalo dneve Gorenja vas, 24. decembra - Načrtov, da bo v krajevni skupnosti Gorenja vas do konca leta zazvonilo še 75 novih telefonov, žal ni bilo moč uresničiti. V krajevni skupnosti smo v ponedeljek povprašali, kako je z napovedanim dokončanjem telefonske akcije. Povedali so nam, da so si zelo prizadevali, da bi telefoni zazvonili do konca leta. Vendar je izvajalcu ponaga-jalo slabo vreme. Trenutno je, položenega okrog 1400 metrov krajevnega in okrog pol kilometra medkrajevnega kabla od Gorenje vasi proti Holavljam. Zaradi mraza pa so morali dela prekiniti in bodo zdaj počakali do ugodnejšega vremena (daljše odjuge). Ob tem so v krajevni skupnosti pripomnili, da je vreme prav gotovo glavni razlog, da akcija še ni končana. Slišali pa smo tudi, da se izvajalec PA P Ljubljana, na trenutke, ko so bile vremenske razmere ugodne, ni najbolj potrdil, da bi izkoristil sleherno ugodno priložnost za delo. Kdaj bodo torej zdaj zazvonili telefoni, je ta trenutek težko napovedati. Sicer pa drugih težav (zdaj), razen vremena, za dokončanje akcije ni. • A. Ž. Prednovoletno veseljacenje Gorenja vas - V Domu TVD Partizan v Gorenji vasi bo jutri, 29. decembra, prednovoletno veseljacenje. Z ansamblom Big ben se bo začelo ob 20. uri, ko bodo v dvorani prvič vključili tudi nov light shovv. Društvo TVD Partizan vabi stare in mlade na veselo prednovoletno srečanje. Vstopnice bodo po 50 dinarjev. • (až) Praznik v Poljanah Poljane - Krajevni praznik so v soboto, 22. decembra, proslavili s spominskim pohodom čez Gabrško goro v Delnice in popoldansko kulturno razvedrilno prireditvijo v zahvalo poljan skim gasilcem tudi v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini. Po kulturnem programu so v kulturnem domu igrali domači ljudski godci. Dan pred praznovanjem so v šoli v Poljanah odprli tudi likovno razstavo dr. Antona Dolenca. • (až) Nova zasebna trgovina Radovljica - Mlada zasebnika Primož Valand in Brane Slajmer sta pred nedavnim skupaj odprla prodajalno Royal v prostorih nekdanje Merkurjeve Akustike na Linhartovem trgu. Potrošnikom ponujata audio, video in računalniško opremo, mlade pa bo najbrž zanimalo, kaj se dobi v videoteki, kjer si lahko sposojajo filme različnih zvrsti. V Rovalu imata družabnika tudi servis, za kupljeno blago oziroma aparature pa nudita garancijo. Pravita, da ne bosta konkurenčna le po izbiri, pač pa tudi po nizkih oziroma ugodnih cenah. • (jr) Gorenjski glas in Gorenjska banka Kranj na Breznici Podelili smo priznanje krajevni skupnosti Žirovnica Na Novinarskem večeru v dvorani kulturnega doma na Breznici smo novinarji debele tri ure v živo "predstavljali", kako se dela časopis, peli, plesali, igrali in žrebali zares lepe nagrade. Breznica, 22. decembra - Za nas - novinarje Gorenjskega glasa, ki smo bili pred podelitvijo priznanja krajevni skupnosti Žirovnica že osemkrat na Novinarskih večerih v gorenjskih krajevnih skupnostih, pravzaprav na Breznici v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna tudi tokrat ni bilo nič drugače. Polna dvorana, gostje in domačini, s katerimi smo se pogovarjali, vmes pa so nastopali pevci, se predstavili mladi folkloristi, da v tri ure dolgem večeru ni bilo preveč dolgočasno, pa je skrbel Ansambel Lipa, žrebali pa smo tudi številne nagrade. Začeli smo seveda, po pozdravu direktorja ČP Glas Marka Va-Ijavca, s pogovorom o krajevni skupnosti. Predsednik sveta KS Žirovnica Franc Vičar ni le potrdil, da so program, ki so si ga v krajevni skupnosti zastavili pred leti, s skupnimi močmi uspešno uresničevali, pač pa jih precej nalog čaka tudi v prihodnje. Ob takšni zavzetosti, kot so jo pokazali že zdaj, ni "bojazni", da nalogam ne bi bili kos. Sicer pa imajo izkušenj o delu in organizaciji posameznih akcij kar precej, kar sta potrdila v pogovoru tudi predsednik gradbenega opd-bora za izgradnjo telefonije Franci Pšenica in predsednik odbora za izgradnjo poslovilnih vežic Ciril Dolar. In kako bo s širšo pomočjo pri uresničevanju progra- Ciril Dolar Čeprav v malce okrnjeni zasedbi, so člani ansambla Lipa tudi tokrat na prireditvi dokazali, da je njihov glavni adut, med precej pestro ponudbo raznovrstnih ansamblov pri nas, predvsem kakovost... Med prijatelji Naš dopisnik Ivan Petrič je v petek v Domu upokojencev v Kranju s prijatelji in nekdanjimi sodelavci proslavil 80. rojstni dan. Kranj - Ivan Petrič. ki je že vrsto let naš zvesti in redni dopisnik, je v petek proslavil svoj 80. rojstni dan. Rodil se je 24. decembra 1910. leta v Planini pri Cerknem v delavski družini. Med zadnjo vojno je bil kol zavedni Slovenec izseljen na Sicilijo, po vojni pa je bil potem zaposlen v kranjski Savi. Predvsem je bila njegova skrb izobraževanje v gasilstvu. O tem je veliko pisal v (iasilski vcstnik, gasilstvo pa je bilo ves 0:is tudi tematika, o kateri redno že vrsto let piše v Gorenjski glas. V petek se je v Domu upokojencev v Kranju irečal s prijatelji m nekdanjimi sodelavci i/ kranjske Save. Srečanja z Ivanom Pelričem so se udeležili tudi inž. Bruno Sku-mavec, Ivanov nekdanji vodja inž. Rudi Nadižovec in direktor Save inž. Vili Zener. Ob 80-lcinici je Ivan Petrič dobil visoko priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije, obdarili pa so ga tudi prijatelji i/ kranjskega druStva. Čestitkam ob Ivanovem jubileju se pridružujemo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. Želimo mu zdravja in da bi se še naprej redno oglašal s svojimi prispevki v Gorenjskem glasu. • A. Z. Ivan Petrič Franc Vičar Franci Pšenica mov krajevne skupnosti v prihodnje? Jože Svetina iz občinske strokovne službe za cestno in komunalno gospodarstvo sicer ni obljubljal, ni pa tudi zanikal, da bodo njihovi programi ob zavzetosti vseh uresničljivi. Po pogovoru o gospodarskih vprašanjih je potem kar lep časa tekla beseda o kulturi na različnih področjih. Če smo v eni od številk Gorenjskega glasa pred sobotnim večerom zapisali, da je Žirovnica med najbolje urejenimi krajevnimi skupnostmi, potem velja tudi. da je redko katera tako "kulturno bogata". Da je tudi tokrat šlo naše priznanje v prave roke. pa so z udeležbo na prireditvi in v pogovoru z odgovorno urednico Gorenjskega glasa Leopoldi no Bogataj pred podelitvijo priznanja "pritrdili" tudi predsednik občinske skupščine Jesenice dr. Božidar Brudar, predsednica izvršnega sveta jeseniške občine Rina Klinar; na neki način poseben sogovornik z Bogatajevo pa je bil tudi Jože Re-sman, ki ni le predsednik skupščine krajevne skupnosti Žirovnica, ampak tudi predsednik radovi iiške občinske vlade. In nenazadnje so Zirovničani. potem ko so se predstavili tudi z mešanim pevskim zborom pod Jože Svetina vodstvom Irene Kosmač, oktetom, ki ga vodi Marjan Jemc. šolskim pevskim zborčkom (Darja Kolenc) in folklorno skupino (vodijo Ivanka Rožanc). potrdili, da znajo "držati skupaj" tudi s številnimi darili, ki so jih prispevali za žrebanje udeležencev v dvorani. Kar nekaj deset tisočakov so bile namreč vredne nagrade, ki smo jih izžrebali med obiskovalce. Posebno žrebanje pa smo pripravili tudi za tiste krajane, ki so se ob tej priložnosti naročili na Gorenjski glas. Skratka, hil je večer, ki nas bo spominjal, tla smo / lasiUŽenim priznanjem krajevni skupnosti Žirovnica doživeli tudi tokrat prijel no srečanje. Seveda ni bilo zadnje, kajti na Gorenjskem so še krajevne skupnosti, ki si zaslužijo priznanje. Reportažni zapis z Novinarskega večera pa lahko preberete na 8. in 9. strani v današnji številki. • A. Zalar - S fotoaparatom pa je prireditev spremljal naš fotoreporter Gorazd Siuik V petek popoldne so se v Domu upokojencev v Kranju /brali Ivanovi prijatelji in nekdanji sodelavci i/ kranjske Save... To je zdaj pravi čas Odločanja na plebiscitu v nedeljo sta se udeležili tudi najstarejši krajanki v krajevni skupnosti Voklo v kranjski občini. Kranj, 25. decembra - Nemalo presenečeni sla bili v nedeljo volilni komisiji v krajevni skupnosti Voklo v kranjski občini, ko sta na Prebačevem in v Voklem prišli na volišče ludi najstarejši krajanki iz krajevne skupnosti. 96-letna Frančiška Rozman s Pre-bačevega 35 se je že precej prej odločila, da bo odšla tudi sama na volišče. "To je /daj tisi i pravi čas," je govorila zadnje dneve pred nedeljskim odločanjem. Ko smo jo potem obiskali, je vesela in zadovoljna nad izidom povedala, da smo tokrat lesmčno dobro in prav naredili, da smo se takti odločili. Potem smo še malo pokramljali in zaupala nam je, da je 96 let res hitro minilo in da je bilo, čeprav niso imeli veliko zemlje, treba na kmetiji ves čas trdo delali. Pa vendai |c še vedno našla tudi c.is. da je pri sosedih in doma pošila. kar se je raztrgalo V mladih letih se je Frančiška namreč pri Aljančičevi izučila za šiviljo. Frančiška Beleharg i/ Voklega 73, ki bo tO nedeljo praznovala °L rojstni dan, pa nas ie pričakala kar s pismom "Po odločitvi parlamenta 6. decembra, da se Slovenci s plebiscitom odločimo /a samostojno državo, nisem niti malo premišljevala. I o je tista prava odločitev, bogata narodna dota in močna /ave/a zanamcem /a srečo in mir slovenskega naroda. Ko sem prišla volit, so bili vsi presenečeni in veseli hkrati; in i. obrazov sem jim brala, da se ta dan dogaja nekaj velikega..." Še vedno čila in pri močeh nam je potem povedala, da si je zdravje in moč obdržala s knajpanjem m da je na la način tudi sestro pozdravila Bila je že čisto brez moči. po knajpanju pa je potem živela še 20 let. Zaupala pa nam je tudi, da je ena tistih, ki je delala na kmetiji, a danes nima nikakršnih dohodkov... Obema Frančiškamu želimo, da bi zadovoljni m zdravega počutja uživali čas, kot pravita velikega trenutka prihodnost i sa-moslojne Slovenije. • A. ?.. Frančiška Ro/man Frančiška Belehar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEB1R Urbančevi dve družini Delo z otroki je več kot samo služba Pri Urbancevih na Rupi imajo kar devet otrok. Zakonca Sonja in Slavko, po starosti sredi tridesetih let, imata sicer samo dvoje potomcev, 13-letno Brigito in 12-letnega Jureta, toda družinski krožek izpoljnjuje še sedmerica kratkohlačnikov med prvim in drugim letom starosti, ki so pri Sonji v varstveni družini. In če bi v družino šteli tudi vse tiste, ki so pri Urbancevih v minulih desetih letih dorasli vrtcu - prva generacija danes že trga hlače v četrtem razredu osnovne šole - bi jih bilo gotovo blizu sto. To pa je že kar lepa žlahta! Dopoldanska družina Sonja Urbane se je po šolanju, ki ga je tako kot mnogim mladim ženskam prekinilo rojstvo, ves čas ubadala z otroki. Delala je kot varuhinja v vrtcu in kot tovarišica v šolskem varstvu, zato pred sodim pod Vzgojno varstveno organizacijo, mi povsem ustreza. Organizacija skrbi za prehrano mojih varovancev, tam jim perejo, meni pa nudijo vsakršno strokovno pomoč, od zdravniških in sanitarnih pregledov, obiskov pa-tronažne sestre, do nadomestne varuhinje, kadar moram Sonja Urbane i. Luko, Marušo, Tadejem in Dejanom... desetletjem ni dosti pomišljala, ko se je pri kranjski Vzgoj-00 varstveni organizaciji prijavila kot kandidatka za varstveno družino. Z možem sta pravkar dogradila hišo, prostora je bilo dovolj, njena otroka sta odrasla plenicam... In pri Urbancevih so sprejeli prvo skupinico malčkov. »Danes moja prva generacija že obiskuje četrti razred osnovne šole,« pripoveduje Sonja, ki ji je vsakič žal za nalčki, ko dveletni zapuščajo njeno družinsko gnezdo in Začenjajo v vrtec. »V najboljših časih je bilo v Kranju Osem varstvenih družin, danes sem sama. Pred približno dvema letoma so se namreč nenadoma odločili, da jih zaradi materialne stiske večinoma ukinejo. Tedaj sem spričo negotovosti tudi jaz mislila na drugo službo. Toda starši ftojih tedanjih otrok so me Spodbujali, naj ne odneham, •n res nisem, poslej pa tudi nič več ne razmišljam, da bi Počela kaj drugega. Zadnje '*to me nekateri starši, ki jim trnjem otroke, sicer nagovarjajo, naj začnem i nekakš-1,1 m zasebnim varstvom in obdržim skupinico malčkov JjUdi po drugem letu starosti, 'oda sedanji način dela, ko v bolniško ali sem na letnem dopustu.« V zlatih časih, ko so bili vrtci, jasli in varstvene družine v Kranju polni do zadnjega kotička, so morali povsod kršiti normative. Zato se je tiste čase tudi pri Sonji gnetlo do deset otrok, medtem ko jih je danes sedem, kolikor dopušča normativ. Toda manjša skupina je tudi varuhinji prijetnejša. Gašper, Maruša, Dejan, Tadej, Luka, Petra in Sebastjan, ki so trenutno njena dopoldanska družina, so kar primerna druščina, da ni pretežko prebiti ur od zgodnjega jutra pa tja do tretje ure popoldne, ko zadnji starši prihitijo iz službe po svoje najmlajše. Ko smo pred prazniki obiskali to uglašeno družinico, smo nekoliko vznemirili njen vsakdanji utrip. Nega, hranjenje, igra, spanje, ob lepem vremenu sprehod po bližnjem gozdičku (dvoje najslabših hodcev se gosposko vozi v otroškem vozičku, ostali pa drobenclja-jo za Sonjo) ali vsaj tekanje po vrtu pred Urbančevo hišo, sestavljajo utečeni ritem njihovega skupnega življenja. Vmes pa se zgodi še veliko novih stvari. Malčki se navadijo kahlice, storijo prve ko- idiiid Žumer v Primskovega ima z varstvenimi družinami enake izkušnje kot Alenka. Zdaj štiriletni sin je bil v čustvu pri Štejetovih, zato si je enako dobrega varstvo želela tudi za Marušo. Deklica ima zdaj dve leti. »Prednost varstvene družine fe domačno okolje, otroci lam manj oholevajt/, popoldne jih staršem izroča ista vzgojiteljica, ki tih zjutraj sprejema. Vsak dan znova izveš, kaj se z otrokom dogaja, kako napreduje, kaj je ušpičil. vzgojiteljica \r jim lahko resnično posveti, /a tako varstvo bi Pila voljna dati celo kak dinar več, če hi bilo treba. Pred (■'asom \<> -uradi pomanjkanja denarja ukinili večino varstvenih družin. Ne zdi se mi moralno, da tako varčujejo ravno pri stvareh, ki so za otroke dobre. Morda \e bodo kasneje pojavile zasebne varstvene družine gospo Sonjo Wkrat nagovarjam, naj se tega oprime, vendar se ne flore odločiti.« rake, spregovorijo, na dan boleče pokukajo prvi zobki... Nič čudnega, če se Sonja (pa tudi njena lastna otroka in mož) tako naveže nanje, da jih težkega srca prepusti kasnejšemu vrtčevemu varstvu. Vseh malčkov se rada spominja, najbolj pa ji je prirasla k srcu skupina izpred dveh let: naglo so se odvadili pleničkam, veliko so peli, plesali, razveseljevali oči in srce. Zaradi tega je bila Sonjina odločenost, da vztraja pri varstveni družini, čeprav so vse ostale varuhinje odnehale, najbrž še trdnejša. Popoldanska družina Sedmerica drobcenih bitij je Sonjina dopoldanska družina, je njena služba in kruh. Kot varuhinja, zaposlena pri Vzgojno varstveni organizaciji Kranj, za ta posel zasluži mesečno plačo okoli-6.500 dinarjev, po stotaka na otroka pa ji priznajo materialnih stroškov. Za vse delo, ki ga ima v desetih urah z otroki, in pozneje, ko se iz varuhinje prelevi v snažilko in hišnika, zaslužek ni kdove kolikšen. Pa ne zveni kot pritožba, bolj kot ugotovitev, ko svojo plačo primerja z zaslužki mnogih enako zaposlenih gara-čev, ki nimajo niti polovico tega zneska, ob tem pa še trepetajo za delo. Slednje tudi v Urbančevi pravi družini, ki jo sestavljajo Alenka Aljančič s Kokrice ima pri Urbancevih sina Gašperja, starega 20 mesecev. Pred prazniki je zaradi bolezni žal manjkal, sicer pa je mamica zatrdila, da se mali korenjak v varstveni družini dobro počuti. »Zgodilo se je že, da ob dveh, ko smo ga prišli iskat, ni hotel domov. Ker je skupina majhna, se otroci navežejo drug na drugega, pa tudi na varuhinjo, saj svojo naklonjenost poraz-deljuje na manjše število otrok, kot bi bilo to v jaslih. Že hčer, ki je zdaj šolarka, sem imela v varstveni družini, in sicer pri Butaličevih, zato se mi tudi pri sinu ni bilo težko odločiti. Škoda le, ker je zaradi bolezni večkrat odsoten.« Slavko vsega ne delal domala sam, je danes najbrž ne bi imela. Tako pa je glava družine tudi spretnih rok in se ne boji niti pribijanja lesenih opažev niti polaganja keramičnih ploščic. Brigita in Jure sta v šoli prav dobra učenca. Te dni sta začela uživati prve zimske počitnice: sprva se jima kar ni dalo izpred televizorja, kjer si na video rekorderju vrtita najljubše filme, potem pa je najprej Jure odhitel med vrstnike na vasi, kmalu pa je tudi Brigito zvabilo v jasen zimski dan. Med počitnicami bosta kdaj pa kdaj nedvomno pokukala tudi k mami v njen vrtec in se poigrala z malčki. Vse imata rada, najdlje pa se pomudita s tistimi, ki že prijetno čebljajo. Že zdaj se jezita, ker bosta največja dva kmalu odšla v vrtec, pravi Sonja. Ponujajo se namreč že trije novi otroci. »Kljub gmotni krizi je namreč še vedno veliko povpraševanja po organiziranem varstvu otrok. Resda se veliko staršev odreka vrtcem, jaslim, varstvenim družinam, če imajo na voljo druge, cenejše možnosti. Veliko pa se jih tudi zaveda vrednosti zanesljivega varstva. Tisti z najnižjimi prejemki za varstvo ...z Brigito in Juretom. še mož Slavko ter otroka Jure in Brigita, ni povsem neznano. Družinski oče je namreč zaposlen v Iskri, nekdanji Te-lematiki. Nedavno tega je bil na prisilnem dopustu, ker ni bilo dela. Zdaj pa so se okoliščine povsem spremenile in ko smo hoteli pred prazniki Urbančeve uje,ti v tipični družinski idili, nam ni uspelo. Slavko je bil ves čas zaposlen. Na tihem so njegovi najbrž malce negodovali, po drugi strani pa jim je bilo prav, da ima spet dovolj dela. Videti je, da so Urbančevi zadovoljni s svojim načinom življenja. Sonja in Slavko imata delo s povprečnima zaslužkoma. Hiša, ki stajo pred desetimi leti postavila tako rekoč z Listnimi rokami, sicer še ni zgrajena do popolnosti, vendar je prijeten dom. Ko bi otroka mesečno prispevajo le 500 dinarjev. Za ta denar je otrok na toplem, sit, opran, deset ur varno preskrbljen v varstvu,« modruje Sonja. O prednostih varstvene družine v primerjavi z jaslimi ne razpravlja rada, iz njenih razmišljanj pa je razbrati, da starši cenijo zlasti intimnost manjšega kroga otrok in umirjenost, ki jo v večjih skupinah zaman iščemo. In tako kramljanje o Urbančevi popoldanski družini neopazno zaide v pogovor o dopoldanski... Eno in drugo je težko razmejiti na službo in dom, kajti pri Sonji je ta ločnica preveč zabrisana. Ni videti, da bi to Slavka, Brigito in Jureta kaj motilo, niti sedmero staršev, ki so zaradi spleta okoliščin postali del Urbančeve družine. • D. Z. Žlebir Če marec prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. 1 DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Čakanje na delo doma in nadurno delo Vprašanje: V naš pravilnik o delovnih razmerjih so med primeri, ko so delavci dolžni delati preko polnega delovnega časa (nadurno delo), zapisali tudi primer: »da nadomestijo 50 odstotkov časa, ko so čakali na delo doma«. Tako nadurno delo pa naj se ne bi štelo kot poseben delovni pogoj. Ali je to zakonito? Odgovor: Vprašanje dopustnosti odreditve nadurnega dela delavcem je v zakonu o delovnih razmerjih urejeno zelo restriktivno. Po določbi 48. člena zakona sme izjemoma trajati delo preko polnega delovnega časa v primerih naravne ali druge nesreče, pri kateri je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, vendar le toliko časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje občanov ali obvarujejo materialna sredstva pred nepopravljivo škodo. Le v teh izjemnih okoliščinah se po zakonu nadurno delo šteje kot poseben delovni pogoj, kar pomeni, da delavcem ne pripada dodatek za nadurno delo. V vseh drugih primerih, ko je po zakonu mogoče delavcem odrediti delo prek polnega delovnega časa, pa se takšno delo vedno šteje kot poseben delovni pogoj. Teh primerov zakon sicer ne našteva taksativno, ampak jih je mogoče dodatno opredeliti tudi s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, pri čemer pa pridejo v poštev le »izjemni, nujni ali nepredvideni primeri«. Upoštevanje omenjene kogentne in napotilne določbe zakona o delovnih razmerjih, bi lahko rekli, da primer, ki ga omenjate v vprašanju, nikakor ne .sodi med primere, ko bi bilo mogoče delavcem določiti obveznost nadurnega dela v pravem pomenu besede. Razloge za uvrstitev takšne določbe v pravilnik o delovnih razmerjih je sicer mogoče razumeti, vendar pa gre po mojem mnenju za popolnoma napačen pristop. Če pride do stanja, ko v določenem obdobju dela ni, v drugem obdobju pa ga je za redni delovni čas preveč, je potrebno rešitev iskati v delovnopravnem inštitutu »začasne prerazporeditve delovnega časa« po določbi 2. odstavka 40. člena ZDR in ne v inštitutu nadurnega dela. Gre za to, da se razporeditev delovnega časa med letom lahko prilagaja potrebam delovnega procesa in drugim okoliščinam tako, da se upošteva določen polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost delavca v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta. Če se ta problem rešuje enkrat s čakanjem na delo doma, drugič pa z nadurnim delom brez dodatkov, pa so delavcem vsekakor kršene pravice iz delovnega razmerja. Delavci so namreč v tem primeru neupravičeno materialno prikrajšani najmanj za toliko, kolikor je nadomestilo OD za čas čakanja na delo doma (70 odstotkov od osnove) nižje od plačila za redno delo. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. POMISEL Dedek Mraz O otroškem dobrotniku, ki je zadnjih štirideset let obvladoval svet otroške domišljije, je bilo letošnje decembrske dni veliko razmišljanj. Dvom je zasejala misel o primernosti pravljičnega lika, ki smo ga v povojnem obdobju namesto ideološko spornega Miklavža in Božička prevzeli od Rusov. Moja mama, predšolski otrok tedanjega režima, še pomni predstave o severnih jelenih, za-preženih v sani dedka Mraza, kije iz daljne Sibirije prinašal darila pridnim otrokom. Moji generaciji je bilo rečeno, da možak s sivo kučmo, belo brado, toplim kožuhom in zvrhanim košem prihaja s Triglava. To podobo smo otroci pestovali v svoji domišljiji skupaj z Miklavžem, ki ga režim v štirih desetletjih ni zatrl, kakor tudi novi ne bo zlahka in hitro opravil z dedkom Mrazom. In oba dobrotnika (Božiček v skromnejše družine v mojem otroštvu ni zahajal) sta obvladovala otroško domišljijo vse do praga odraslosti. Na lepem je prišlo spoznanje, da sivobradi mož, kije delil zavitke vaškim otrokom in z roko pridrževal slabo prilepljene brke, ni dedek Mraz, pač pa preoblečeni stric Janez. Miklavž pa sta po nezmotljivem prepričanju starejših vrstnikov tako in tako ata in mama. Mit o Miklavžu in dedku Mrazu se je porušil kmalu za Sneguljaeo, Trnuljčico, Rdečo kapico. Petrom Panom, teto Peh to in Bedancem... Tako pač otroci plačajo svoj davek odraslosti. DLetošnji poskusi ukinjanja dedka Mraza, ker v novih idejnih okoliščinah ni več primerna mitološka jigura za naše potomstvo, pa se zdijo preveč nasilno poseganje v otroški svet. Ponekod (hvala bogu tudi v Kranju in na Gorenjskem) so se sicer zavedeli, da bi takšno maščevanje za pred leti storjeno krivico Miklavžu in takratnim otrokom, prizadelo samo otroke, ki nimajo nič pri preteklih zablodah. Spet drugod pa so se z vso resnostjo lotili razčiščevanja s pravljično osebnostjo dvomljive ideološke in etnografske vrednosti, ne meneč se za dejstvo, da jo imajo generacije otrok že dolgo za svojo. Je dedek Mraz res umrl, so spraševali otroci starše in vzgojiteljice, ko so slišali za časopisni naslov z omenjeno vsebino. Kdor ima otroke rad, jim bo pustit njihove pravljične predstave, pa naj se dotikajo medvedka Pu/a, Pike Nogavičke, Miklavža ali dedka Mraza. Ko bo čas, se bodo osebe iz domišljije neboleče poslovile. Spominov nanje pa naj ne u maže grobo poseganje odraslih, ki si vsakih nekaj let izmišljajo nove simbole in primernejše vrednote. • D. Z. Žlebir MALI TRAVEN Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. Alojzij Žibert Rojen leta 1924 na Suhi pri Kranju. Živi v Kranju. Poročen, oče štirih otrok. Do upokojitve zaposlen kot inženir v finančni in organizacijski službi Iskre. V prostem času se največ ukvarja s fotografijo. Napisal je več strokovnih priročnikov, knjižico o izumitelju Janezu Puhar-ju. Svoje slike je večkrat razstavljal, podeljenih mu je bilo nad petdeset plaket in več častnih naslovov. Vodil je več kot sto fotografskih tečajev. Zbranih ima veliko starih fotografij. Zbira tudi zgodovinsko gradivo za župnijsko in krajevno zgodovino. Alojzij Žibert je veren človek. Že kakih dvajset let predava po župnijah o družini in vlogi laikov v cerkvi. Ljubljanski nadškof ga je odlikoval s plaketo ljubljanske stolnice s posebno diplomo. 4 Več kot sedem tisoč fantov v nacističnem Oberkrainu, rojenih med leti 1916-1926 je bilo od januarja 1943 začetka leta 1944 nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Sedem tisoč usod, tisoč smrti, invalidi. Tudi Alojzij Žibert je stoodstotni vojni invalid. II. avgusta 1944 mu je razbilo kolk in koleno. In po vojni jim je bilo ukazano molčati. Tako je Alojzij Žibert upokojen kot bolezenski in ne kot vojni invalid. Zdaj naposled imajo pravico bili v jav- nosti in spregovoriti o svoji usodi v nemški vojski. V ponedeljek, 17. decembra letošnjega leta, je bil Alojz Žibert izvoljen za predsednika iniciativnega odbora združenja Gorenjcev, ki so bili med drugo svetovno vojno nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Okoli petsto zbranih mu je tako izrazilo priznanje za njegovo dolgoletno zavzemanje za njihove pravice. S svojimi članki v Demokraciji in Gorenjskem glasu se je Alojzij Žibert med prvimi javno zavzel za pravico mobiliziranih v nemško vojsko do javnega spomina in za izenačitev nemških mobili-zirancev kot žrtev vojne z vojnimi žrtvami na drugi strani. Alojzij Žibert je svoje spomine na vojne dni in svoj pogled na vojne zločine napisal v več kot tristotih straneh tipkopisa. Za objavo v Gorenjskem glasu je izbral okoli sto strani svojih vojnih doživetij. Pot Alojza Žiberta skozi vojni čas je bila pretresljiva. Njegovi spomini so eno najboljših spominskih besedil o vojni pri nas. Pisec opisuje, kaj se je z njim in okoli njega dogajalo. Grozote vojne: » V hiši, poleg katere smo stra-žili v strelskem jarku, smo že takoj prvo noč čuli pritajeno vzdihovanje, pregledovali smo hišo. vendar nismo našli ničesar. Hiša ni bila naseljena. Ko se je zdiho-vanje ponovilo, smo izvedli ponovno temeljit pregled. Opazili smo, da je pred pečjo skopan vhod v klet, toda ta prehod je bil sedaj zaprt in skrbno kamufliran. Z naperjenimi pištolami in baterijskimi svetilkami smo vstopili v klet. Odprl se nam je grozljiv pogled. V kleti na tleh sta ležali dve mladi dekleti, do golega slečeni in obliti s krvjo. Prenesli smo jih na svetlo. Ena je bila mrtva. Strel jo je zadel v prsi, druga prav tako s prestreljenimi prsmi je bila še živa, vendar popolnoma izčrpana. Ko so jo zdravniki toliko spravili k sebi in ko so ji tudi domačini povedali, da nismo več tisti, kakor »oni drugi«, je spregovorila. Obe dekleti sta bili kuharici v oficirski kuhinji vojakov enot SS. Ko se je približala fronta, so jima začeli groziti s smrtjo pri tem pa so ju po vrsti na silo spolno izrabljali. Noč pred umikom, preden smo mi prišli v vas (vojaki SS so bili večinoma zadaj v drugi liniji in so le redko posegali v boje prve frontne črte), so ju še enkrat spolno izkoristili, potem pa postrelili in zmetali v klet, misleč, da sta mrtvi. Zdravniki so preživeli nudili prvo pomoč in dali priporočilo za civilno bolnico. Skupaj z vojaškimi ranjenci so jo odpremili v Prosku-rov.« Te sličice vojne so pripovedno bogate in izpovedno prepričljive. V skladu s svojimi prepričanji pisec obsoja vojno. Tudi bratomorno na domačih tleh, s katero je bil soočen, ko je prišel domov na dopust in so ga tako partizani kot domobranci silili v svoje vrste. Skratka, težko bi za vstop prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v javno življenje in spominjanje našli boljšega pričevalca, kot je Alojz Žibert. Jože Dežman Zbor nasilno mobiliziranih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno v Kranju Zbora Gorenjcev, prisilno mobiliziranih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki je bil v veliki sejni sobi skupščine občine Kranj v ponedeljek, 17. decembra 1993, ob 10. uri se je udeležilo okoli 500 ljudi. Zbrane je pozdravil predsednik IS SO Kranj. Poudaril je, da so bili med vojno prisiljeni se boriti na napačni strani, potem pa so bili zaradi tega ožigosani doma. Čas je, da se krivice odpravi. Alojzij Žibert je nato poudaril, da so se znova zbrali po letih 1951/52. sivi, upognjeni. Šele v zadnjem času se usoda prisilnih mobilizirancev z njegovimi prispevki in razstavo s katalogom v Celju širše pojavlja v javnosti. Nato je orisal potek mobilizacij in usodo mobilizirancev med vojno. Po vrnitvi domov so doživeli očitek, zapostavljanja. Gradivo, ki so ga zbirali po več virih (milica, Rdeči križ, sami mobiliziranci v Kranju in Braslovčah), je izgubljeno, po letih 1951/52 so jim ga zaplenili in jim prepovedali zbiranje. Invalidi niso dobili pravic vojnih invalidov. Večina mobiliziranih nima priznane delovne dobe med vojno. Bolj ali manj skrivaj so pisali kakih petdeset dopisov na več strani: zvezne organe v Jugoslaviji, organe v ZRN. združenja vojnih veteranov. Osebno so se pogovarjali z veljaki: npr. Kardeljeva sta jih grobo zavrnila, do Tita niso prišli. Iz ZRN so po letu 1963 začeli odobravati delno oskrbo invalidom in odprli arhive. Jugoslavija ni hotela odpreti uradnih poti za odobritev pomoči. Še do danes te stvari niso urejene Po spravni maši v Teharjih je Alojz Žibert opozoril nadškofa Alojzija Šuštarja, da ni omenil padlih v nemški vojski. Ta je pojasnil, da ni bil seznanien s problematiko. V nedavnem pogovoru za Demokracijo |e Alojz Peterle omenil, da še ni bilo formalnih zahtev s strani prizadetih do vlade. Nato so navzoči predlagali in izvolili iniciativni odbor, ki naj januarja 1991 izvede ustanovni občni zbor prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko z Gorenjske in tako ustanovi njihovo združenje. Predsednik Iniciativnega odbora Alojz Živert je kot osnovne naloge združenja opredelil: • pripravo pravilnikov f zbrati članstvo • izvoliti odbor in dobiti prostore t povezati se s Štajerci v skupni slovenski odbor • definirati osnovne zahteve: zahteve zaradi žrtev, delovna doba, invalidske zahteve • vprašati Alojza Peterleta, kdaj se bo uresničila njegova izjava o izenačenju vseh invalidov • postaviti ostale formalne zahteve do vlade • zagotoviti svetovalno službo § reševati težave posameznikov, zlasti v Fuldi t poiskati dokumente, predvsem v tujih arhivih in v arhivu RSNZ V razpravi je sodelovalo več raz-pravljalcev. Tako je Franc Jakelj iz Kranjske Gore poudaril, da je že pisal o težavah mobilizirancev v Nedeljskem Dnevniku in se zahvalil vsem, ki šo mu pisali. Slavko Mežek iz Žirovnice je opozoril, da so po 2. odstavku 2. člena kazenskega zakonika SFRJ še vedno vojni zločinci kot vojaki okupatorjeve armade. Sprejet ie bil sklep, da dajo ustrezno pobudo republiškim organom za spremembo teh določb. Navzoči so podprli tudi njegovo pobudo, da imajo kot nasilno in protipravno mobilizirani v okupatorjevo armado vso pravico zahtevati odškodnino od ZRN kot naslednice povzročitelja krivice. Ker pa so mnogi iz nemške vojske dezertirali, je treba uveljaviti njihovo pravico do dezertacije. Več razpravljalcev se je ustavilo ob vprašanju, ali je Nemčija dejansko že plačala odškodnino, ki jo je ugrabila Jugoslavija ali ne, vendar trdnih podatkov o tem nimajo. Zadnji razpravljalec ie utemeljeno opozoril, da je predvsem potrebno zbrati podatke o žrtvah, ki so padle v okupatorjevi armadi. S svojo množično udeležbo so. prisilni mobiliziranci dokazali, da jim ni vseeno, kako jih obravnavajo oblasti in kako jih ocenjuje zgodovina. Jože De/man Alojzij Žibert Pod Manjimm varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Moje prvo vojno leto Kako smo mi doživljali začetek vojne Bilo je lepo pomladno jutro - cvetna nedelja leta 1941. Lep pogled je bil na že ozelenelo pokrajino, kjer so ptice po grmovju in drevju oznanjale zgodaj nastopajočo spomlad. Ljudje so nedeljsko razpoloženi vreli po ulicah in cestah. Nekateri so že bili pri jutranji maši, otroci pa so si doma pripravljali butare, da jih poneso k blagoslovu v cerkev. Kazalci na uri so se pomikali proti sedmi. V zraku se je zaslišalo brnenje letalskih motorjev. Ljudje doma. na ulici in v cerkvi so se vprašujoče spogledovali, kaj neki se dogaja in kaj naj to brnenje pomeni. Morda so to nenajavljeni letalski manevri.' Ne. odgovori nekdo. Poglejte, saj imajo letala vendar nemške oznake. Ljudem zastaja dih ob pogledu na tolikšno množino letal. Kmalu za tem pa strahotne detonacije pretrese jo ozračje. Protiavionska artilerija nekje bruha obrambni ogenj proti letalom, toda štuke kakor železne lastovke nemoteno švigajo med šrapneli. Ni čuda, da je nemška obveščevalna služba (Nacrich-tendienst) naslednji dan poročala: »Pri napadu na jugoslovansko ozemlje je naša aviacija izgubila izgubila samo bombe.« Trhla stavba stare Jugoslavije je kaj hitro propadla. Dne 9. aprila je bila razpuščena vojaška enota na Žirovskem vrhu. 10. aprila 1941 pa je bila vojska že povsod v razsulu. V Kranju je bil ta dan miniran glavni most preko Save. v Škofji Loki most pri Puštalu, Lahov in Kapucinski most. Italijani so te kraje zasedli šele 14. aprila, potem ko je bilo nekaj časa že brezvladje. , Vojsko so ljudje pričakovali, saj je že dalj časa žvenketalo jeklo po Evropi. Na brusu in na nakovalu je pela ostrina, namočena v strupu. Iz dneva v dan so pri nas in v drugih državah naraščali polki čilih ljudi, trdo je udarjal korak. Izzivajoče so rožljale sablje rejenih oficirjev. Ljudje so se zbirali ob radijskih sprejemnikih, obračali gumb, poslušali vesti in zmajevali z glavami. Iz nemške dežele je prihajalo zlo, tam so kovali zločine. Zažu-gala je skrčena pest, udarila bahaško ob prsi, iz katerih se je iztrgal krik, kakor jeklo trd in preteč: »Mi in mi sami in nikogar drugega ni. Udari po Avstriji. Poljski, Franciji, Češki. Angliji in končno je napočil april 1941, ko je Hitlerjeva vojska oklopnikov pridivjala tudi nad nas. »Naprej, nezmagane armade,« se je slišal Hitlerjev klic po zvočnikih. Pomendrajte vse, kar se vam upre. Vse od vzhoda do zahoda mora na kolena pred nami. Kdor ni z nami. je proti nam!« Vonj sveže krvi in smrad zažganega smodnika je napolnjeval ozračje. Padale so bombe in streli na ubogo jugoslovansko uniformirano in civilno prebivalstvo. Odhod v nemško vojsko v Kranju Cvetna nedelja je postala veliki petek. Nemir je naraščal od ure do ure. Vozovi so ropotali in vlačili iz skladišč novo obleko, zastarelo orožje m po cestah so se drenjali kamioni, konjske m volovske vprege. Zaukazana je bila splošna mobilizacija. Verniki so odhajali iz cerkve z okrašenimi butaricami in oljčnimi vejicami. Duhovniki so brali s prižme evangelij o Jezusovem slo vesnem vhodu v Jeruzalem in govorili, kako je tik pred svojim trpljenjem sedel na oslici in blagoslavljal ljudi. Brali so tudi Pasijon -opis trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kako pomenljivi so bili stavki iz teh beril, ko pravi: "Glejte, prišla je ura, ko bo Sin človekov izdan v roke grešnikov. In pristopil je Juda tškariot in izdal Učenika za nekaj srebrnikov«. Že med tem branjem so se slišale bombne eksplozije, nekdo pa je prinesel v cerkev vest: »Nemčijo /e napadla!« S strahom so množice začule to trdo resi Zaihteic so in padle na kolena. »Šibe vo/ske. reši nas. o Gospod! Odvrni od nas to strašno gorje! Prizanest nam ubogim m nedtdžnim, prizanesi nam siromakom, ki nočemo in ne želimo nikomur nič hudega!« Po cestah in vaseh so hodili ljudje preplašeni in obupani postajali na oglih, segali v roke. se poslavljati od svojih dragih, ki so hiteli na bojišče in si želeli skorajšnjega - toda zmagovitega srečanja. Prestrašeni so pričakovali prihodnost. Po vlakih in cestah je mrgolelo vojaštva. Hrbti so se jim krivili pod težo svinčeno težkih telečnjakov (tornister). Vedno nove trume fantov in mož so se stekale v mesta. Po vojašnicah in šolah je vrelo vse križem noter in ven. Od očeta, kije bil mobiliziran, že nekaj dni nismo imeli vesti. S kolesom sem se odpravil iz Suhe proti Kranju, da bi ga poiskal v Ljubljani. Že pred hotelom Jelen v Kranju me je ustavilo vojaštvo, takoj za tem pa me je silovita eksplozija vrgla na tla. Vojska je vkljub ugovarjanju vrgla v zrak Majdičev most preko Save. ki se je v celoti zrušil v strugo. Hitro sem se odpeljal v Stru ževo, da bi prečkal Savo preko železniškega mostu, toda tudi taje bil pripravljen za miniranje. Moral sem se vrniti domov. Že ob velikonočnih praznikih so se po mestih in vaseh valili težki železni tanki. Z zidov so visele rdeče zastave s črnim kljukastim križem. Za jugoslovanske narode je tako nastopila dolga noč trpljenja in smrti, začela se je najhujša doba terorja, preganjanja in suženjstva. Okupirana Gorenjska Minila je velika noč. Težki oblaki so se spuščali nad polje. Zrak je stiskal pljuča in srce ter o tež koča I dihanje, čemerno vreme in nenehni novi odloki nove okupacijske oblasti so spravljali ljudi v obup. I: okoliških vasi mesta Kranja so ljudje šele nekaj dni po zasedbi upali v mesto. Kakšno spremembo smo videli. Povsod vise rdeče zastave z okroglim belim poljem v sredini in na tem polju zveriže-ni križ črne barve Po ulicah in cestah grme umazanosm kamioni in ropotajo motorna kolesa s prikolicami, na njih pa sede široko razko-račeni nemški vojaki. Nekje v oblakih brni letalo z globoko kovinskim zvokom. Povsod je smrad po nafti, umazanozelenkaste uniforme in čelade, tanki, blindirani avtomobili, topovi, puške, strojnice, ob vsem tem pa pesem: »Singend wollen nOgM in pisan, in to se seveda da povedati literarno in likovno. Literarno se kaže v razponu od vezane, rimane besede do skrajne nadrealistične sproščenosti in nonsensa, oboje pa ustreza otroški duši. Bogastvo likovne govorice pa se kaže v razponu od realistične ilustracije pri naravoslovnih rtlbrikah do visoke umetniške stilizacije, DO drugi strani pa °d nenavadne in neskončno U»e ine duhovitosti in humorja ilustratorjev, kot so Manček, Coh, Erič in drugih, do lirične prefinjenosti, značilne za Demšarja, Majcnovo in druge. Značilne so t udi naslovnice revije, Vsakič jih vse leto oblikuje isti ''usirator; letos je na naslovnici vsake številke pesem, ki je Povezana z neposredno otro sko izkušnjo. Predzadnja naslovnica - novembrska, avtori-Ca je Jelka Schmidt Godec, se "« zdi prav antologijska - sijaj-likovno predstavljena glasba besed, ki na lin način govori 0 otrokovi senzibilnosti in nje-IpVemu odnosu do jezika. *nrasli pa v tej podobi na ver- ze Andreja Rozmana lahko razberejo še kaj." Najbrž je imeniten uredniški občutek, da si najbolj znani slovenski pisci kar podajajo kljuke na uredništvu Kurir- čka? "Pisci in ilustratorji. Kajti tudi likovni del je nadvse pomemben. Rišejo pa ne le pravi ilustratorji, pač pa k temu spodbujamo tudi otroke. Najlepši dosežek je bila lanska majska številka, pravzaprav katalog razstave Mali malarji z izborom risb, prispelih na naš Natečaj za najlepše čačke in packe, vse pa se je še zaključilo z razstavo v Moderni galeriji. Zdaj pripravljamo številke, kjer bodo otroci ilustrirali prispevke pisateljev in kjer bodo ilustratorji opremili otroške tekste in znova bomo vse razstavili v Moderni galeriji. Pripravljamo tudi tematske številke, posvečene invalidnim otrokom z njihovimi prispevki, tako da bo njihov svet bolj znan širokemu otroškemu bralstvu. Ena takih številk je že bila posvečena slepim in slabovidnim otrokom. Skratka, revija misli na vse otroke." Na straneh revije ni več literarnih prispevkov na temo NOB. Ste jim zaprli uredniška vrata ali jih pa preprosto ni? "Zavestno takih prispevkov nikoli nismo zavračali. Prišlo je pač do sprememb, kar je popolnoma naravno. V vseh letih mojega urednikovanja je prispelo mogoče deset prispevkov na partizansko temo. Razumljivo - generacija pisateljev, ki je to pisala, se je izpela, vse manj je avtorjev, ki se ukvarjajo s tem. Tudi za prispevke s temo NOB pa veljajo enako visoki literarni kriteriji kot za vse druge prispevke v reviji. Mislim, da sem objavil nekaj dobrih tovrstnih besedil izpod peres na ših najboljših avtorjev, na primer Toneta Partljiča in Marjana Tomšiča. Nekatere tekste, ki takšnim visokim kriterijem niso ustrezali, sem pa odklonil. Ne gre, da bi jih objavljal samo zato, ker govorijo o NOB in ker je bil Kurirček pred desetletji ustanovljen pretežno za objavljanje takšnih tem. Ne pomeni pa seveda vse to, da zgodovina in preteklost ne sodita v revijo Kurirček. Nasprotno, prizadevamo si ohraniti zgodovinski in kulturni spomin tudi na druge načine: skozi vrsto letnikov je Kurirček prinašal prispevke s področja slovenske mitologije, odkrival je neskončno bogato ljudsko izročilo, ki je v današnji urbanizaciji in prevladi znanosti in tehnike porinjeno na rob spomina in prepuščeno pozabi. Skratka, trudimo se vzpostaviti tisto vez med otroško igro in kulturnim in zgodovinskim izročilom, ki seveda obstaja, a se je premalo zavedamo." Glede vsebine prejemate priznanja, toda nekateri se spotikajo ob ime revije. Kaj ga niste že spreminjali? "Lani je bil objavljen natečaj za spremembo imena, predvsem zaradi tega, ker se mi je zdelo, da ime ne ustreza vsebini revije. Toda pozneje, ko je prišlo v Sloveniji do političnih sprememb, bi zamenjava imena gotovo imela določene politične konotacije, ki pa si jih ne želim. Spreminjanje imena bi bilo v teh novih razmerah oportunistična, konjunkturna poteza in temu se želim izognili. Zato sem spremembo imena najprej odložil za poznejše, politično bolj nevtralne čase, ko bo mogoče spremeniti ime brez takih in drugačnih političnih prizvokov. Otroci, naši bralci, seveda sprejemajo ime brez ideološke obremenitve, tako značilne za odrasli svet. Otroci ne povezujejo imena revije s partizansko, enobejevsko tradicijo, zanje je pač samo ime. Na koncu koncev je v svetu ogromno časopisov, ki imajo isti koren, vse skupaj pa pomeni glasnik, sel itd. Najbrž ga bodo tudi odrasli čez nekaj časa lahko doživljali povsem nevtralno. Kaže pa, da so s tem obremenjeni nekateri starši in pedagogi, ki so revijo poznali iz prvih let nastanka in so tudi malce alergični na na NOB, to pa izkaš-Ijujejo še na otroške revije. Takšno alergijo seveda zavračam, prepričan pa sem čedalje bolj, da je ime zelo dobro in dobro in ga sploh ne kaže menjati. Skratka, dokler bom jaz urednik, bo Kurirček ostal kurirček." Pri tem kulturnem poslanstvu revijo podpira tudi republiški komite za kulturo? "Podpira, tako kot druge revije, čeprav zadnje čase čutimo spremenjeno obnašanje. Na sestanku upravnega odbora slovenskega kulturnega zbora z vodstvom Demosa je minister za kulturo dr. Andrej Capuder izjavil, da revija s takim partizanskim konceptom in imenom v novih razmerah ne more biti več deležna takšne podpore kot pod prejšnjim režimom. Očitno je minister glede tega docela neobveščen, zato sem mu kar tam razložil uredniški koncept jKurirčka in pokazal nekaj številk. Dr. Capuder je pripomnil, da je ime problematično, na kar sem mu odvrnil, da imena pa ne bom spremenil, in sicer - zanalašč! Moram pa reči, da je revija že od poletja sem dobivala precej manjšo subvencijo od republiškega komiteja za kulturo ka- kor prej; krčenje subvencij je zadelo tudi druge revije, toda Kurirčka najbolj. Revija Kurirček bi z naklado 19.000 izvodov preživela tudi brez pomoči Komiteja za kulturo, vendar bi zmanjševanje ali ukinitev subvencije zadela prav otroke in njihove starše, saj bi bili prisiljeni zvišati prodajno ceno. Ob vseh teh nepotrebnih konfliktih sem čedalje bolj prepričan, da je menjava imena Kurirček nesmiselna. Je pa seveda sramotno, da hočejo politikantski, površni in zgrešeni občutki nekaterih spreminjati uredniške odločitve pri reviji s povsem kulturno vsebino. Navsezadnje je Kurirček revija, ki bi morala biti še bolj, ne pa manj deležna podpore, saj gre za umetnost v najožjem smislu besede. Ves ta odnos do kulture, ki ga spoznavamo v izjavah ministra Capudra, pa je, milo rečeno, katastrofalen za kulturno politiko sploh." Kurirček se torej ne bo 'pre-malaV? "Ne glede imena ne glede vsebine. Z veseljem namreč opažam, da ga bere tudi vse več odraslih, cenjen je v pisateljskih krogih, tudi tistih, ki so se včasih zmrdovali nad njim - češ to je za otroke, pa še enobejev-ska literatura itd. Ne bi našteval vseh znanih in pomembnih intelektualcev, ki ga redno spremljajo. Predvsem pa je Kurirček uveljavljena in priljubljena literarna revija za otroke. Tisto o 'malanju' ali 'premala-nju' pa mi sploh ni po duši. Bil sem namreč tudi glavni in odgovorni urednik Nove revije, in to v času najhujše gonje proti njej, po 57. številki, pred tremi leti sem bil zaradi tega celo v policijski preiskavi. Takrat se mi je zdelo, da je treba zastaviti ves državljanski pogum za demokratizacijo naše družbe: zdaj pa sem na podlagi iste logike prepričan, da mora Kurirček absolutno slediti čisti umetniški in kulturni logiki." Revija Kurirček si potemtakem prizadeva s pokončno držo zagovarjati svoje kulturno poslanstvo v vseh političnih razmerah? "Vsekakor. Tudi glede teme o NOB sem prepričan, da se bo o tem pri nas še pisalo, pesnilo, uprizarjalo, saj gre za izredno bogato, tragično snov. Prepričan sem, da se bo literatura, najbrž tudi mladinska, še pogosto vračala k tej temi. Narodnoosvobodilni boj je bil - kljub vsem strašnim, obžalovanja vrednim napakam - pač eno največjih dejanj slovenskega naroda. Kljub temu da zdaj doživlja določeno razvrednotenje, bo tragična veličina borcev ponovno dobila mesto, ki ji pripada v naši zgodovini. Če se je bilo treba še pred leti boriti proti kultu NOB, ki seje spremenil v popoln plakat in nasilje nad povojnimi generacijami, sem zdaj prepričan, da bo treba ponovno rehabilitirati pogum borcev za za svobodo slovenskega naroda. Bolj kot kdajkoli sem prepričan, da slovenske državnosti, samostojnosti in neodvisnosti, za kar se danes borimo, ni mogoče utemeljiti na kvizlinških formacijah, temveč na velikem dejanju partizanske vojske. To je dejanje, ki daje bistveno zgodovinsko legitimiteto slovenski državi ' • I.ea Mencinger Slana v začetku maja, zorenju sadja nagaja. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V gradu Kieselstein bodo v okviru lutkovnih sobot jutri, v soboto, 29. decembra, ob 10. uri uprizorili zadnjo lutkovno predstavo v tem letu - Zlato ribico v izvedbi koprskega lutkovnega gledališča Papilu. KRANJ - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v Prešernovi hiši odprli spominsko razstavo fotografskih del Toneta Mareana, mostra EFIAP. Ob 18.30 pa bo v galerijskih prostorih Mestne hiše na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. JESENICE - V galeriji Kosove _graščine je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Zvonka Coha. V Kosovi graščini razstavlja tudi Jernej Ručigaj - unikatne ročno tkane izdelke. V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del. V fotogaleriji Pasaža je na ogled klubska razstava črnobelih fotografij Foto kinokluba Radovljica. PODNART - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Domu kulture novoletni glasbeni večer. BLED - V Festivalni dvorani nastopa danes, v petek, ob 19.30 Jani Kovačičz gosti. Jutri, v soboto, ob 18. uri pa je na sporedu Novoletni vrtiljak. SKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Skofja Loka. V galeriji ZKO - Knjižnica so na ogled slike Vojka Svetine. ŽELEZNIKI - Jutri, v soboto, 29. decembra, ob 18. uri bo v Kulturnem domu tradicionalni novoletni koncert, na katerem sodelujejo tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, FS Sava, Gorenjevaški oktet in sekstet Dekleta z Bukovice. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled fotografije podvodne- fa sveta avtorja Franca Golteza. JRI - V dvorani Svobode bo v torek, 1. januarja, ob 19. uri novoletni koncert Pihalne godbe Alpina. Nastopile bodo tudi ljubljanske maržorete. KOLEDVA 90 Niko Kuret piše v knjigi Praznično leto Slovencev, da so bili Kroparji in Kamnogoričani glavni koledniki na Gorenjskem. To bo vsekakor držalo, še bolj pa bo gotovo držalo to, da so v Kropi veliko naredili, da stari običaj - koledvanje - ne bi zamrl. Pri tem ima pomembno vlogo tudi njihov moški pevski zbor, ki že najmanj petindvajset let ne le prepeva kroparske in kamnogoriške kolednice, pač pa njihova Ko led v a postaja že samostojna prireditev. Še posebej je zanimiva zadnje čase - takšna je tudi letošnja -ko ob pevcih nastopajo tudi komorni orkester in pa solista Zlata in Dragiša Ognjanovič. Vodja pevskega zbora Egi Gašperšič se je pred dvema letoma lotil poenotenja zapisa vsega zbranega gradiva o kolednicah, še posebej tistega, ki doslej še ni bilo zapisano. Vse skupaj je zdaj predstavljeno v zbirki kolednic z naslovom Preč je zdej to staro leto. Prav ta kolednica, ki jo v Kropi zna staro in mlado in jo ob vsakoletnem koncertu skupaj z nastopajočimi zapoje za zaključek vsa dvorana, nekako izstopa po svojem resnobnem, že kar žalostnem zvenu in besedilu; za kolednice, tudi s lega konca, je namreč značilno, da so ob nabožni vsebini tudi pretežno vesele, celo nagajive - da bi pač koledniki za svoj trud prejeli kakšen "krajcar, če ne cvangarco". No, tega pač za prepevanje današnji kroparski pevci ne bodo dobili: bodo pa po starodavni navadi tudi koledvali pred kroparskimi hišami in želeli srečo za novo leto. Pri letošnji Koledvi 90. promocija je bila minulo nedeljo v Kropi, sodeluje Godalni kvartet (Alenka in Natalija Popov, violina, Ilija Popov, viola, Vojka Lavrič. čelo). Glasbeniki so v prvem delu koncerta spremljali oba solista Zlato in Dragišo Ognjanoviča ob izvajanju najbolj znanih slovenskih in tudi tujih kolednic. drugi del koncerta pa izvajalci kolednice predstavljajo skupaj - zbor, godbeniki in solista. Koledvo 90 bodo v enaki zasedbi ponovili še nekajkrat, tudi po novem letu in sicer 2. januarja v Kamni Gorici, koncert bo tudi 6. januarja, dogovarjajo pa se tudi za nastop v Železni Kapli. • L. M. 4. ZVEZEK ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE Četrti zvezek Enciklopedije Slovenije je pri Mladinski knjigi izšel v prav plebiscitnih dneh, kar je bilo seveda mogoče uporabiti - brez tega pač niti pri knjigah ne gre - tudi v knjižno propagandne namene. Toda, če je nova knjiga Enciklopedije Slovenije v sedanjem času prišla kol darilo ob slovenskem korakanju v samostojnost, pa bo darilo zares postala takrat, ko bodo "pod streho" prav vsi načrtovani zvezki. Že zdaj se je ta nacionalni knjižni program, kar izdajanje enciklopedije vsekakor je, znašel razen skromnejše finančne podpore od drugod domala v celoti na*plečih ene založbe, to je Mladinske knjige. Na to so ne brez grenkega prizvoka opozorili tudi na svečani predstavitvi novega zvezka v Cankarjevem domu, še posebej zato, ker slovenska enciklopedija izhaja brez državne, to je slovenske pomoči, le-ta pa je odhajala za izhajanje jugoslovanske enciklopedije. Čeprav z velikimi težavami, pa načrt izhajanja enciklopedičnih zvezkov za sedaj še ni zastal in, kot je dejal glavni urednik enciklopedije Marjan Javornik, naj bi peti zvezek izšel prihodnje leto ob ljubljanskem knjižnem sejmu. Četrti zvezek Enciklopedije Slovenije v nakladi 30.000 izvodov prinaša nekaj več kot 1000 gesel z več kot 750 ilustracijami. Pri nastajanju četrtega zvezka je sodelovalo 487 piscev besedil ter okoli 150 drugih sodelavcev in okoli 100 ustanov. Posamezna področja v novem zvezku so v približno enakem razmerju kot v prejšnjem: okoli 17 odstotkov vsega besedila sodi na umetniško področje. Vrsta najpomembnejših gesel v zvezku pa seveda po naključju razgrinjajo vrsto zgodovinskih dejstev, ki jih je treba poznati prav v sedanjem trenutku; to velja posebej za gesla, ki obravnavajo jugoslovansko idejo, jugoslovansko gibanje v dosedanjem razvoju gledano skozi kar najbolj mogoče objektivno in zgodovinsko opcijo. Kaže pa opozorili tudi na obširno obdelan pojav in zgodovino slovenskega izseljenstva. 9 L. M. GLAS 8. STRAN NOVINARSKI VEČER NA BREZNICI Petek, 28. decembra 1990 Na Novinarskem večeru v soboto, 22. decembra, zvečer v dvorani kulturnega doma na Breznici smo že devetič podelili priznanje Gorenjskega glasa najboljši krajevni skupnosti. Tokrat je direktor ČP Glas Marko Valjavec (levo) izročil priznanje predsedniku sveta KS Žirovnica Francu Vičarju. Ajdna: Priložnost in kulturni izziv Najslabše, kar bi se lahko poznoantičnemu najdišču Ajdna nad Potoki zgodilo, je samevanje. To bi bila vsekakor najslabše izkoriščena možnost predstavljanja zdaj že povsem zaščitenega objekta iz 5. in 6. stoletja. Vsekakor se na Breznici, vsaj tako je povedal Janez Me-terc, ne mislijo le iz doline ozirati tja gor na imeniten kulturno zgodovinski spomenik, ki jim je takorekoč na dosegu roke. Upajo tudi, da tako razmišljajo tudi v jeseniški občini, ki že doslej ni stala ob strani tako ob raziskovanju najdišča kot ob konservaciji. To, kar se je v letih izkopavanj, vodil jih je Andrej Valič, višji kustos Gorenjskega muzeja Kranj, pokazalo, je zdaj tudi zaščiteno pred propadom in pripravljeno za ogled. Zadnje dni oktobra letos so bila dela, ki jih je vodil arheolog Milan Sagadin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, sodeloval pa je tudi Restavratorski center Slovenije, končana, ostanki sakralnega objekta pa so dobili zaščitno strešno konstrukcijo. In zdaj? Reprezentativni objekt vsekakor potrebuje propagandni material - tiskanega vodiča, panoje, kažipote do objekta in sploh vse ostali kulturni "videz", ki potem priteguje ne le radovedneže nasploh, pač pa tudi iskalce pravih kulturnih vrednot nekega kraja in dežele. Vse to so naloge za bodočega nosilca projekta, pri katerem poleg muzeja, Gorenjskega ali pa morda bodočega jeseniškega, jeseniške občine in še koga, ne bi kazalo pozabiti tudi krajevno skupnost Brez-nica. • L. M. Jože Klun: Vzdrževanje sakralnih objektov Ni ravno malo krajev, ki bi se lahko pohvalili z objektom, ki se ga je dotaknila roka znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. Breznica pa ima že dolga leta pred farno cerkvijo znamenje posvečeno padlim v prvi svetovni vojni, izdelano po načrtih znamenitega arhitekta, .lože Klun, župnik na Breznici, sicer ni najboljše volje, če beseda nanese na vzdrževanje tega spomenika. Sploh je vzdrževanje sakralnih objektov, med njimi tudi nekaterih posebno pomembnih za našo kulturno zgodovino tudi na Breznici večni problem. "Upam, da se bo kaj spremenilo, saj pri nas domala vsaka stara hiša skriva še kaj pomembnega na svojih zidovih. Taka je tudi stara cerkev na Studenči-cah, kjer je pod sedanjo podobo po vsej verjetnosti skrita ena najstarejših fresk pri nas, vsaj po prvih raziskavah se zdi tako. Ne vem, kdaj bo vse to prišlo na vrsto za obnovo, ko pa imamo še z drugimi objekti preveč dela: mislim še posebej na Markovo cerkvico v Vrbi, ki je že dve leti zaradi obnavljanja zaprta. Rad bi se zahvalil vsem, ki vedno radi poprimejo za delo pri takšnih obnovah, ni jih sicer veliko, teh udarnikov, ki brez plačila narede, kar je treba, zraven pa včasih na svoj račun še kakšno zbadljivo slišijo." • L. M. Jože Klun Na večeru, katerega pokrovitelj je bila ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, med številnimi sopokrovitelji pa je bila tudi Zavarovalnica Triglav, smo i/žrebah več kot 130 lepih nagrad. Žrebala sta Maruša Jagič in Boštjan Sulgoj, žrebanje pa je vodila komisija: Manca Mrak, Zofka Polak in Tomaž Gruden. Na sliki: novinar Andrej Žalar (levo) je med povezovanjem na večeru kar nekajkrat "moral" prepustiti mikrofon TomaŽu Grudnu i/, uprave ČP Glas, ki je sproti objavljal rezultate žrebanja. Soseda si morata pomagati Jože Resmar Rina Klinar JOŽE RESMAN je predsednik skupščine krajevne skupnosti Žirovnice in obenem predsednhik izvršnega sveta sosednje radovljiške občine, RINA KLINAR je predsednica jeseniškega izvršnega sveta, dr. BOŽIDAR BRLDAR pa jeseniški župan. Z njimi se je pogovarjala odgovorna urednica Gorenjskega glasa LEOPOLDINA BOGATAJ. Jože Resman, radovljiški izvršnik in ži-rovniški župan je povedal, da ta dvojnost težav ne povzroča, neprijetnosti je pa toliko, kolikor je več dela, kar pa tudi poimaga, da dobiš več izkušenj in se kaj več naučiš. Toliko stvari je bilo povedanih, kaj bo treba še narediti. Brez jeseniške občine to ne bo šlo. Pričakujem, da bo jeseniška občina pomagala tako pri organizaciji kot zagotavljanju materialnih sredstev. Mi v kraju se že izkažemo, veliko denarja znamo zbrati, vendar bodo morale občine vedno bolj pomagati. Treba bo še bolj sodelovati, saj je dela še veliko. Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta je na vprašanje, ali lahko glede na težak položaj na Jesenicah napove lepše čase odgovorila, da je velik optimist in da bodo lepši časi še prišli. Kar sem danes slišala od krajanov teh vasi, je tudi zame upanje, da bomo še veliko dosegli. Včeraj smo v izjemno težkih časih odprli nove prostore na Osnovni šoli Polde Stražišar. Ravnatelj Tone Dežman, tudi tukajšnji krajan, je rekel, da sedaj ni čas za plazenje, ampak za plezanje, ker smo otvorili tudi steno za plezanje, jaz pa pravim, da je čas tudi za vzpenjanje. Turizem pa je ena od panog, kjer lahko z radovljiško občino veliko sodelujemo in se marsikaj naučimo in jaz bi tukaj, je dejala Rina Klinar, svojega kolego Joža Resmana pozvala, da bi še veliko skupaj naredili. Nekaj smo že začeli, dosti sodelujemo. Turizem je lahko vsa jeseniška občina in področje Žirovnice je tako bogato, nabito s kulturo, zgodovino, s športom, na kar smo lahko ponosni. Snujemo nov prospekt in ta konec skušamo enakovredno vključiti, saj turizem res ni samo Kranjska Gora. Zimska in letna sezona še ostaja Breznica, 22. decembra - Elektrifikacija podeželja v Sloveniji se je začela prav v Žirovnici, z izgradnjo vodne elektrarne Završnica leta 1914, je dejal Janez Pšenica, direktor Elektro Žirovnica. Tedanje omrežje je poseglo v Radovljico, Tržič, Gorenjesavsko dolino in v Bohinj, elektrike je bilo toliko, da so razmišljali celo o elektrifikaciji bohinjske železnice. Danes je omrežje sodobno, na območju radovljiške in jeseniške občine imajo dve sodobni razdelilni transformatorski postaji, omrežje je daljinsko vodeno, imajo 27 tisoč odjemalcev, dežurna služba skrbi, da ne ostanejo brez elektrike. Janez Pšenica Janez Pšenica je predsednik dela v skega sveta Elektrogospodarstva Slovenije, zato smo mu seveda zastavili tudi vprašanje o cenah elektrike. Dejal je, da žal še vedno ostaja zimska in letna sezona, kar bega ljudi, upa pa, da tako ne bo več dolgo. Elektrika se bo po Novem letu podražila, sistem je žal tako obubožan, je dejal, da drugače ne gre, saj tudi v odnosu do marke ni več realna. Za gospodinjstva se bo podražila bolj, vendar pa deloma odložena do 1. aprila, ko ljudje podražitve na začetku letne sezone ne bodo tako občutili. • M. Volčjak Dr. Božidar Brudar, predsednik jeseniške občine, je dejal, da po plebiscitu verjetno ne bo dosti drugače. Vzroki so starejši in segajo več let nazaj. Za prihodnje sem tudi jaz optimist. Ko poslušam besede o dejavnosti v tej krajevni skupnosti, sem lahko samo optimist in krajanom samo čestitam k temu. To je garancija za delo v prihodnje. Podpredsednik vlade dr. Mencingerje rekel: če bo vlada sestavljala program, bo zanesljivo za-dr. Božidar Brudar ™- Sestaviti ga morajo ali podjetja in društva ah posamezniki. Tega pa v zi-rovniški krajevni skupnosti ne manjka. Zato sem za prihodnje leto optimist, je povedal dr. Božidar Brudar. • J. Košnjek Varčevalci imajo tretjino sredstev Breznica, 22. decembra - Jeseniška enota Ljubljanske banke je zelo razvejana, po velikosti je tretja enota Gorenjske banke, je dejala Marija Miklič. Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj je vselej navzoča na naših novinarskih večer, saj je njihov pokrovitelj, tokrat jo je predstavljala Marija Miklič iz jeseniške enote. Jeseniška enota ima štiri ekspoziture in sicer na Koroški Beli, Hrušici, Plavžu in v Kranjski Gori, pokriva torej veliko območje, po velikosti pa je tretja v sistemu Gorenjske banke. Na bančnih okencih je bilo zadnje tedne veliko gneče, v zadnjih novembrskih dneh so se dvigi dinarskih, seveda tudi deviznih, nekoliko umirili, je povedala Marija Miklič, zlasti zdaj, ko je zvezna vlada začasno ukinila prodajo deviz. Sicer pa so naši občani dobri varčevalci, je dejala Marija Mikličeva, saj je njihov delež sredstev, s katerimi upravlja jeseniška banka, 37- odstoten. • M. Volčjak Marija Miklič w Čez leto dni po novi avtocesti Breznica, 22. decembra - Gradnja avtoceste Hrušica-Vrba napreduje po načrtu, lahko zagotovim, da se bo čez leto dni promet že odvijal po novi avtocesti, je dejal Andrej Riiitaršič, vodja nadzorni-štva izgradnje. Pri izgradnji viadukta v Mostah so sicer nekaj v zamudi, sicer pa izgradnja poteka po planu in ni bojazni, da ne bi bil dokončan v roku Zanesljivo je to trenutno nasploh največja investicija v Sloveniji, saj gre za 1.500 do 1.700 milijard dinarjev. Na gradbiiču je stalno zaposlenih 500 do 600 ljudi, seveda pa se z izgradnjo ukvarja se veliko drugih. Težave z lastniki zemljišč seveda so. je na naše vprašanje odgovoril Andrej Rihtaršič, saj so posegli na celi trasi na 1.500 parcel, nekaterih ni doma, so v Avstraliji, Kanadi, zgodi se, da v katastru ni vpisan pravi lastnik. Zaradi likvidnostnih težav je tudi izplač'ki škod včasih zavlečejo. S krajevno skupnostjo pa lažje sodelujejo, pomagali so pri asfaltiranju in telefonski centrali. • M. Volčjak Andrej Rihtaršič Knjižnica, pevski zbori, dramska skupina Knjižnica Matije Čopa, ki po večkratnih preselitvah zdaj gostuje v domu IVI) Partizan v Žirovnici, bo prihodnje leto stara 75 let. Vsa ta leta, razen med drugo svetovno vojno, je s pisano besedo in tudi drugače prosvetljevala krajane. Ladislav Peter Mežek, ki je v njej mentor in organizator, je takole povedal: »Leta 1965 je bilo vpisanih 1064 članov, letos jih je že 1644. Do leta 1965 smo imeli 4767 knjig, v naslednjih 25 letih se jih je nabralo še 294.1. Pomeni, da je razvoj knjižničarstva v tem obdobju v primerjavi t. leti po vojni nazadoval. Tudi s prilivom knjižnih novitet i/ matične občinske knjižnice na Je senicah ne moremo biti zadovoljni. Bolj razveseljiv je podatek o številu prebranih knjig. Lani, denimo, SO krajani vzeli v roke 4129 knjig, kar pomeni, da je povprečno vsak krajan prebral prebral eno. Za majhno knjižnico, kakršna je naša, je to veliko.« Miro I ti d in Slavko Mežek leta ll>75, ko je bil.i knjižnica ob novljena, so jo na pobudo Slavka Mežka, kot mu pravijo domačini, knjižnico preimenovali po Matiji Čopu. To je bila prva ustanova, ki je nosila Čopovo ime. Žirovniška knjižnica pa ni zgolj sposojevalnica knjig. Za to skrbi Slavko Mežek. »Imamo čitalniški klub, v knjižnici smo pomagali na noge številnim društvom, na primer, turističnemu društvu, društvu gojiteljev majih pasemskih živali, tu so vznik le ideje za bolj urejeno okolje, za markacijske tablice, tu se je začela (udi široka akcija za rešitev in obnovo Čopove rojstne hiše. V njej bo dobila svoj prostor (udi knjižnica,« je povedal Slavko Mežek S Irancem Zupancem pa s\.i se pogo varjala o delu DPD Svoboda Irance Pre leren. Pod njegovo streho delujejo mešani pevski zbor, moški oktet in novi mlajši oktet, ki se je namenil krajanom prvič poka zati naslednji večer, letos je ponovno zaži- I i a ni /.upan vela tudi dramska skupina in nastudiralu Finž.garjevo Verigo. »Društvo je s pomočjo krajevne skupnosti obnovilo kulturni dom« ki nameravamo čim bolje i/koristiti. Naš cilj je najmanj ena prireditev na mesec. November in december sla bila tako natrpana, da smo nekaj prireditev morali prestaviti celo na januar,« je dejal Franc Zupan. »Razen domačih skupin, med katerimi je vsekakor vodilni moški oktet, nastopajo tudi gostje od drugod. Dvorana je skoraj vedno polna. Za podmladek se ne bojimo, zanj dobro skrbi ravnatelj šole Marjan Jemec.« Pa še beseda, dve z Mirom leldinom o mešanem pevskem zboru. »Zbor je star sedem let. Vodi ga Irena Kosmač. Pojemo pretežno ljudske, ludi drugih narodov, pa tudi umetne pesmi. Nastopamo povprečno enkrat na mesec, gostuje..... lako rekoč od Vii/rniee do Trata, sodelujemo t drugimi /bori, letos smo ^osiili moški zbor i/ Keiil-lingena.« • II. JelovČan Petek, 28. decembra 1990 NOVINARSKI VEČER NA BREZNICI 9. stran (smmm^miGhAs Jubilej okteta in obnova Čopove domačije Žirovniški oktet praznuje Marjan Jemec je že 24 let ravnatelj osnovne šole v Zabreznici, vodja znanega žirovni-škega okteta, ki praznuje naslednje leto lep jubilej: 30-letnico. Šola v Žirovnici se izredno vključuje v življenje kraja, med drugim pa je znana tudi po številnih interesnih dejavnostih. Kulturno društvo na šoli Marjan Jemec je bilo vedno tudi pobudnik za kulturne akcije v kraju. »Oktet bo praznoval svoj jubilej 8. februarja prihodnje leto,« pravi Marjan Jemec. »V teh tridesetih letih pa je pri oktetu pelo 18 pevcev, ostalo nas je še devet. Sodelujemo pa na raznih prireditvah tako v kraju kot v okolici, na zborovskih srečanjih. Radi pa se odzovemo tudi povabilom planincev in zapojemo visoko v gorah. Stalne stike imamo s Slovenci v zamejstvu, tako v Trbižu kot v Ukvah.« »Tako kot že tradicionalno večina pobud za kulturne akcije izhaja iz kulturnega društva na šoli, tako je naša šola dala pred leti pobudo za obnovo domačije Matije Čopa. Najprej si je za uspeh akcije zelo prizadeval Slavko Mežek. Domačija je bila popolnoma zapuščena in je zahtevala temeljito obnovo, predvsem pa odkup in kasnejša raziskovalna dela. Najprej so denar prispevali vsi slovenski šolarji, odzvala se je širša slovenska kulturna javnost, še posebej pa domačini, prebivalci desetih vasi pod Stolom. Tedaj smo zbrali tedanjih 6 milijard dinarjev. Lani so se pojavile prve kritike, češ da akcija poteka prepočasi, vendar moram povedati, da je Gorenjski muzej moral opraviti nekatera dela, ki pa so se zavlekla na več kot leto dni. Čopovo domačijo bomo obnovili, kakor hitro bomo mogli in kolikor bo denarja, saj že težko čakamo na Čopovo spominsko sobo, na knjižnico in na ostale prostore. Kljub vsemu pa smo veseli, da smo letos lahko dokončali nekatera nujna gradbena dela.« • D. S. Ludvik Avguštin Predsednik turističnega društva Ludvik Avguštin Skrb za podobo kraja Značilnost turističnega društva v Žirovnici je, da je bilo po vojni ustanovljeno že kar petkrat. Zadnjič leta 1980. Pred osmimi leti je postal predsednik Ludvik Avguštin, ki takole opisuje delo društva: "Petkrat smo organizirali živinorejski bal, vendar pa nismo imeli sreče z vremenom. Ob počastitvi krajevnega praznika smo organizirali baklade, letos pa smo se odločili za piknik. V društvu imamo 108 montažnih miz in deset stojnic, ki jih posojamo za prireditve. To pa je tudi edini dohodek društva, saj je izkupiček turistične takse res skromen. Sicer pa je v naši krajevni skupnosti 92 turističnih postelj. Sobe so druge kategorije, vendar pa so precej slabo zasedene. Društvo pa pri oddajanju sob nima veliko opraviti, saj vsako leto pripravimo le cenike in seznanimo lastnike turističnih sob in apartmajev z višino turistične takse. S predstavniki večjih turističnih društev se posvetujemo le občasno, včasih jih prosimo za nasvet ali pomagamo pri prireditvah." Vrsto let pa Žirovnici v tekmovanju za najlepši mali turistični kraj pripada prvo mesto. • V. Stanovnik Predsednik gasilskega društva Zabreznica Pavle Burja Uspešna obnova gasilskega doma Med bližnjima gasilskima društvoma, kot sta Smokuč in Zabreznica, je večkrat, predvsem ob naravnih nesrečah, potrebno sodelovanje. "Če je požar ali kakšna druga nesreča, ni meja med našima gasilskima društvoma. Tako je bilo naprimer lani, ko je bil požar na Ajdni, pa tudi letos ob poplavah. Pred časom smo imeli skupaj tudi izobraževanje članov za izprašane gasilce. Sicer pa smo letos na našem gasilskem domu končali fasado in glavna zidarska dela, tako da upamo, da bo prihodnje leto, ko bo petindevetdesetletni-ca našega gasilskega društva, dom obno-p vi jen. Moram pa reči, da je bilo tukaj »'avle Burja opravljenih več kot 3500 prostovoljnih delovnih ur naših članov, pomagali pa so tudi občani in delovne organizacije. V zadnjem času smo dobili tudi dva avtomobila z eno cisterno. Društvo je tako lahko zadovoljno." • V. Stanovnik Milan Polak, predsednik Društva upokojencev Žirovnica Žirovčani so korenine, imajo dolgo življenje V krajevni skupnosti Žirovnica, v desetih vaseh od Rodil do Brega, 'bi kar 650 upokojencev. Na šest prebivalcev pride en upokojenec. In tako rekoč stoodstotno so vpisani v društvo upokojencev, nam je Povedal njihov predsednik MILAN POI.AK. Ali to pomeni, da se kraj stara ali da so /irovuii mi tolikšne korenine, da žive dlje od drugih? Milan Polak je pritrdil obojemu V krajevni skupnosti je več kot sto krajanov, ki so si naložili osmi križ. Sicer pa se imajo stoodstotnemu članstvu v društvu zahvaliti aktivnim pover-| jenikom v vsaki vasi ter zanimivemu programu, ki vključuje krožek ročnih del, rekreacijski krožek za ženske (ženske pač prevladujejo v društvu, saj očit-MUa p . no ž.ve dlje od moških, ker jih slednji •m i »lak »crkljajo«), pa športni krožek, upoko jence pa popeljejo tudi na izlete Društvo skrb. tudi za počitniški a»ni na Selu, kamor so radi prihajali zlasti vrstniki iz Ljubljane ,n industrijskih krajev Slovenije, zdaj pa imajo tam težave z go-^'liučanem, tako da dom in več na dobrem glasu kot nekoč. • b. ž. Predsednik gasilskega društva Smokuč Marjan Dobnikar Radi bi zgradili nov gasilski dom Za gasilce marsikdo misli, da so le redkokdaj potrebni. Vendar pa imajo tisti, ki hočejo biti vedno pripravljeni, dosti dela s preventivno vzgojo, predvsem vzgojo mladih. "Rad bi rekel, da imamo gasilci dosti dela tudi, kadar ni ognja. Veliko dela je s preventivo, gradimo protipožarne bazene, uspešno se udeležujemo najrazličnejših tekmovanj. Radi pa bi zgradili nov dom v Smokuču, kajti sedanji je premajhen. Zaenkrat še nimamo lokacije, za katero se borimo že deset let. Ko pa bomo začeli z gradnjo, bi želel, da bi se krajani čimbolje odzvali povabilom za delovno akcijo," pravi Marjan Dobni-Marjan Dobnikar kar. Janez Šebat, kmet iz Smokuča: Negotovost s plačilom "V krajevni skupnosti Žirovnica je 113 kmetij. Prevladujejo mešane kmetije, le osemnajst kmetov oz. trinajst družinskih članov je pokojninsko invalidsko zavarovanih in jim kmetijstvo pomeni edini vir zaslužka. Kmetje iz naše krajevne skupnosti smo lani oddali v zadrugo 504.153 litrov mleka (36 odstotkov vsega odkupa v jeseniški občini) in 55.473 kilogramov mladega pitanega goveda (32 odstotkov vsega odkupa v občini). Na območju krajevne skupnosti pa deluje tudi šest pašnih skupnosti, ki gospodarijo z okrog 575 nižinskih in visokogorskih pašnikov," je dejal Jane/ Sebat iz Smokuča, kmet, ki se ukvarja s prirejo mleka in z /rejo plemenskih telic in na leto oddaj okrog sto tisoč litrov mleka. "Kmetje smo zadnje čase v vse večji negotovosti, ali bomo še pravočasno prejemali plačilo za živino in mleko. Klavnica Jesenice je pred nedavnim prenehala plačevati živino zadrugi, ker ne dobi denarja Železarne in SCT-ja, ki sta velika porabnika mesa in mesnih izdelkov. Zadruga je doslej še najemala posojilo in kmetom redno plačevala živino, zdaj pa to več ne more. Za mleko smo dobili plačilo, kako pa bo v prihodnje, pa se še ne ve. Kot mi je znano, so v Gorenjski kmetijski zadrugi in v KZ Bled s plačilom že v zaostanku." # C. Z. Angelca Noč, amaterska pesnica Pesmi za vrstnike in lastno dušo Angelca Noč, upokojenka in aktivna članica krožka ročnih del pri žirovniškem upokojenskem društvu, nam je za uvod prebrala pesem o naravi in človekovem odnosu do nje. Kako da je začela pesniti na jesen življenja in ne v mladih, zaljubljenih letih? »Pišem deset let, odkar sodelujem v krožku ročnih del. Tam za vrstnice spesnim kako prigodno pesem, bodisi aktualno, čustveno, bodisi sonete (prepesnila sem tudi Prešernove Sonete nesreče). Pesmi ne objavljam (nekoč so jih zapisali v občinskem listu na Vrhniki, od koder sem doma), pišem jih bolj za kolegice v krožku in za svojo dušo. Sicer pa me je k pesnikovanju spodbudila Julka Rejc. Poezijo imam rada že od mladih nog, pogosto poslušam radijski literarni večer. Moja poezija pa pride med ljudi na kaki proslavi ali izletu, za katere napišem tudi govor, če je treba. Pero mi je teklo že v šolskih letih in to mi je ostalo. Do zdaj sem napisala okoli 30 pesmi.« Angelci želimo še veliko pesniškega navdiha I • I). Ž. Janez Sebat Anton Justin Angelca Noč Sport je pod Stolom doma Šport po tradiciji dosti ne zaostaja za kulturo, sta na novinarskem večeru povedala predsednik TVD Partizan Žirovnica DANILO KLINAR in predsednik Smučarskoskakalnega kluba Stol ANTON JUSTIN. Naš kraj ima nekaj lepih športnih imen, ki se jih ne bi sramoval nihče, je povedal Danilo Klinar. Imamo smučarja Benedika, pozabljamo na Vikija Krevslja, ki je bil trener državne odbojkarske reprezentance, pa tudi igralec odbojke, in skakalca Petka in Lotriča, ki sta sicer doma L J\^\^^ drugod in v klubu Stol gostujeta. £ \ Skratka, nismo zaprti, ampak odprti ^ffc Jg _ \ tudi za druge. Partizan je nastal iz n predvojnega Sokola, imel sprva ši- Danilo Klinar roko dejavnost ki pa se je z uvaja. njem vrhunskega športa zožila. Dom je postal pretesen, čeprav je lep, velik in lepo vzdrževan, tekmovalni šport ne gre. Imamo štiri sekcije: odbojkarsko, balinarsko, sekcijo kegljačev na ledu in zadnje čase še teniško sekcijo, ki združuje domačine in prebivalce iz sosednjih vasi. Lani smo odprli dve novi teniški igrišči, kar seje pokazalo za pametno naložbo. Veliko smo naredili sami, ne smem pa pozabiti podjetij, ki so gmotno pomagala. Z občinsko zvezo in Partizanom smo se dogovorili za skakalni klub in novo ime Stol, je povedal Anton Justin. Imamo kvalitetne skakalce, med njimi tudi enega najboljših v Jugoslaviji, Frenka Petka. Glenca je že star kraj za skakalnice in skakalce. Ko so bile še močne zime in še ni bilo plastike, smo tam naredili skakalnice iz snega. Na Glenci je skakalo vse, kar je lezlo in šlo, tudi starejši. V letih 70 - 75 smo začeli graditi, s plastiko je šel razvoj naprej, vedno večje potrebe so bile po manjših skakalnicah za začetnike, in smo zgradili še 12 in 20 metrsko skakalnico. Smo pa blizu Planice in lahko koristimo tudi planiške skakalnice. Lani pa smo začeli graditi dom skakalcev. Zgrajen bo prihodnje leto za krajevni praznik, ko bomo organizirali tudi tekmo tako kot vsako leto. Doslej pomagale organizacije iz teh krajev, za kar smo jim hvaležni, veliko pa delamo prostovoljno sami. Tako računamo tudi pri gradnji doma. Imamo pa tudi svojo sodniško ekipo. • J. Košnjek Jaka Cop in Zlatorogovo kraljestvo Vse spoštovanje gornikom, planincem, ki jih nezadržno vleče v naše gore, pa ne le na one tisočkrat prehojene poti, temveč v skrite, tihe kotičke, znane le gamsom. Jaka Čop je tak hribolazec, le s to razliko, da ima v nahrbtniku vedno nepogrešljiv fotoaparat, s katerim lovi v objektiv svetlobe in sence gora. Štiri knjige svojih fotografij iz Julijcev je že izdal. Svet med vrhovi je bila prva, 1968. je izšla, sledile pa so Raj pod Triglavom, Viharniki in nazadnje v barvni tehniki Kraljestvo Zlatoroga. Osemdeset jih bo imel prihodnje leto, a se še ne da. Še vedno je s fotoaparatom in nahrbtnikom na svojih gorskih poteh. Naslednja knjiga, ki jo pripravlja, bo pripovedovala o Trenti. Trenta je njegova posebna ljubezen. To ljubezen do gora pa Jaka Čop prenaša tudi na mladi rod. Po vsej Sloveniji je že imel predavanja, več kot 51 tisoč učencev je že po njegovo doživljalo Julijce. Vrsto nagrad je za svoje delo že dobil Jaka Čop, med drugim tudi Prešernovo nagrado Gorenjske, letos pa so se ga spomnili tudi televizijci in mu podelili turistični nagelj. • D. Dolenc Kranjska sivka je pridna živalca Težko je reči, kaj je Ciril Jalen dlje: čebelar ali gasilec. Oboje je že več kot šestdeset let. Ampak gotovo bo dlje čebelar, kajti roje je lovil še kot kratkohlačnik. Oče je imel čebele, enajst otrok je bilo pri hiši in včasih jih je lakote reševal in oblačil le med. Z vsem srcem je pripet na svoje čebele, na kranjsko sivko. Pridna živalca je to. Ko so v tridesetih letih v Ameriki pripravili nekakšno tekmo med italijanskimi, kavkaškimi in kranjskimi čebelami, je zmagala kranjska sivka, je povedal zadnjič na Glasovem večeru v Breznici Ciril; povprečno so nabrale na leto 12 kg medu več kakor italijanske in prekosile kavkaske za celih 25 kg. Ta večer smo slišali tudi kolikšnega pomena je pleme-nilna postaja Antona Janše za vzrejo matic, ki jo na Smo-kuški planini že četrt stoletja vodi prav Ciril Jalen iz Rodin na Gorenjskem. Tu z vztrajno in načrtno odbiro in vzrejo matic uspešno drži našo čebelo sivko čisto in njihova dobra dedna svojstva še izboljšuje. Čebele matice s Cirilove plemenilne postaje so znane doma in daleč v tujino. • D. Dolenc ika Čop Ciril Jalen 'rmi3mm®']GLAs 10. stran NOVOLETNI POGOVORI Petek, 28, decembra 1990 Pri škofjeloškem županu Petru Hawlini Družinskega in osebnega življenja ni več Všeč mi je njihova stara kmečka hiša v Lipici. Okviri njenih majhnih oken so igrivo opleskani z barve neba, ko je najbolj modro, Tudi v njej se rahločutno prepletata staro in novo; velika, topla kmečka peč, miza, umetelno izrezljana skrinja, s katero bi se ponašal marsikateri muzej, pa prostorna sedežna garnitura v usnju, televizor v kotu in slike sodobnih avtorjev na belih stenah. Iz izbice poleg "hiše", ki so jo spremenili v glasbeno sobo, prihajajo zvoki flavte, na katero vadi Liza. Najstarejši, Miha, študira saksofon na zagrebški akademiji. Vsi drugi so doma. Najmlajši štirje, dvojčki Eva in Iva ter Nace in Cene, za mizo prelistavajo note, Ana se uči v svoji sobi, Jaka prihaja domov skupaj z očetom. Kakšno minuto ju bo treba počakati, pravi mati Irena, ki je ravno prišla iz službe iz Ljubljane. Prijazno ponudi čaj, sočna jabolka iz domačega sadovnjaka in pošteno prizna, da ni pretirano navdušena nad moževo župansko funkcijo, ki je korenito spremenila njihovo življenje. Prej so bili "samo" Havvlinovi iz Lipice, zdaj so vsem na očeh. Še v trgovini se ne upa več skregati... Ko pride župan Peter Havvli-na, je zunai že večer. Bil je v Ljubljani, v Intertradu, kjer je kot ekonomist še vedno zaposlen. Županstvo v Škofji Loki je prevzel nepoklicno. V Intertradu za ta čas nekdo drug opravlja njegovo delo, sam je obdržal le nadzor nad strokovno platjo. »V škofjeloških razmerah funkcija župana zahteva celega človeka,« pravi. »Če bi imel še en delavnik zraven, pa ne bi bilo prlveč. Ne vem, kako so delali prejšnji župani, Viktor Žakelj in Matjaž Cepin sta, kot so mi povedali, v tistem času celo magistrirala, meni pa časa vedno zmanjka. V začetku sem se tolažil, da je to prehodno, da se bo dalo z uigrano ekipo poklicnih sodelavcev na občini vlogo župana časovno skrajšati. Minilo je že dobre pol leta, pa slabo kaže, da bi bilo kdaj drugače.« Irena Havvlina doda, da se z županskimi problemi moža no- Župan Peter Havvlina z najmlajšima, dvojčicama Ivo in Evo - Foto: J. Cigler Dr. Božidar Brudar, jeseniški župan Najlepše je v družbi z vnukinjo Tino če obremenjevati. Pretirano vmešavanje je zaneslo že marsikatero ženo. Tudi nima rada, če ljudje njihov dom, ki je sicer vedno odprt za številne prijatelje, znance, zamenjujejo z občinsko pisarno. »Družinskega in osebnega življenja ni več,« spet povzame župan. »Prej, ko sem bil samo v Ljubljani, sem mislil, da imam malo prostega časa, zdaj vem, da sem ga imel veliko.« Skrb za hišo, za družino z osmimi otroki je zdaj predvsem na ženinih plečih. Občudujem jo, na videz drobno, kako močna mora biti. Res, da so naj- starejši štirje že pri vrhu in da so tudi najmlajši zelo samostojni, pa vendar; ni lahko voditi doma, hoditi v službo in imeti župana, ki ga nikoli ni doma, za moža. Vsi otroci, razen Ane, ki je že končala, hodijo v glasbeno šolo. Miha in Liza bosta, kot kaže, tudi živela od nje. Mlajše je še treba voziti v Škofjo Loko. Vsako popoldne je raztrgano, le ob sobotah in nedeljah so zares vsi skupaj, svobodni. Če seveda očeta ne kliče županska dolžnost... »Včasih smo z otroki zelo veliko igrali v glasbeni sobi. Z glasbo smo komunicirali,« pravi Peter Havvlina, ki ljubiteljsko obvlada kitaro, boben, klavir, flavto. Bili so pravcati družinski koncerti, v orkestru je manjkala le mati Irena, ki "samo prenaša glasbo in pospravlja za njimi". Zdaj so, žal, takšni koncerti redki. Ana poti-hem zaupa, da oče, odkar je župan, ni več tako dober oče. Ne marajo njegove službe, ker jim ga preveč jemlje. Havvlinovi so hišo v Lipici kupili. Uredili so jo tako, da ima lahko vsak svoj mir za učenje, študij, muziciranje, razmišljanje. Vendar niso vajeni, da bi se zapirali ali skrivali drug pred drugim. Radi so skupaj, bodisi v klepetu ob topli peči pozimi, ob glasbi v glasbeni sobi, v domači savni, na vrtu, bodisi na krajših izletih v naravo ali poleti na skupnih počitnicah ob morju. Živijo kvalitetno, duhovno bogato življenje. In čeprav jih je deset, jim ob dveh plačah in štipendijah, ki jih imajo starejši otroci, tudi v materialonem pogledu nič ne manjka. Otroci smučajo, plavajo, veslajo, morda si privoščijo dosti več kot vrstniki iz manj številčnih družin. • H. Jelovčan Breg pri Žirovnici, 27. decembra - Dr. Božidar Brudar, jeseniški župan, je miren, preudaren in inteligenten mož, ki se redkokdaj razjezi ali vzkipi. Žena je ~nana jeseniška pediatrinja. Županstvo vzame veliko časa, v prostem času pa sta z ženo najraje v družbi s triletno vnukinjo Tino. Dr. Božidar Brudar, diplomirani inženir elektrotehnike, je bil najprej zaposlen kot profesor v jeseniškem Železarsko izobraževalnem centru, nato je delal vrsto let v Železarni in nazadnje v kranjski Iskri. Kot kandidat socialdemokratske stranke Jesenice je po volitvah postal jeseniški župan. Dr. Brudar, kaj bi bili danes raje - raziskovalec, profesor, župan? »Mislim, da je v vsakem poklicu nekaj dobrega in nekaj slabega. Ker mi županstvo vzame veliko časa, najbolj pogrešam raziskovalno delo. Zato sem vesel, da sem ostal v raziskovalno - projektni skupini Iskre, skupini, ki z nekim projektom sodeluje z nemškimi partnerji.« Kako so vašo izvolitev za župana sprejeti vaši znanci, vaši prijatelji? »Kaj vem... Znancev imam zaradi sedanje funkcije zanesljivo več, morda pa sem kakš- nega prijatelja tudi izgubil. Po izvolitvi sem opazil, da so nekateri do mene kar nekam zadržani, a zdaj so se najbrž že navadili..« Znan ste kot umirjen in preudaren mož. Vam nikoli ne pre-kipi? »Včasih vzrojim, a res prav redko. Poskušam poslušati in razumeti ter seveda pomagati. Najhuje mi je tedaj, ko se pri vsej dobri volji ne da ničesar napraviti.« Vam novo delovno mesto daje kakšne privilegije? »Sploh ne. Sprememba je morda le v tem, da me ljudje nekoliko bolj poznajo. Zadnjič sem bil prav presenečen, ko me je neka prodajalka ogovorila z. imenom in priimkom.« Na Bregu pri Žirovnici imate hišo, na Bregu pa vaščani marsikaj pogrešajo. Silno radi bi imeli trgovino. Lahko od svojega sovaščana pričakujejo kakšne premike v tej smeri? Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar z ženo Koto: Jure Cigler »Vem, da se je govorilo, kjer naj bi stala nova trgovina. V zadnjem času je zelo težko, saj ni denarja. Če pa namigujete na to, da bi kot župan nekako »forsiral« svoj kraj, pa moram reči, so ti Časi minili.« Sprejmete vsakogar, ki se vam napove v pisarno? »Sprejmem tudi vse, ki se sploh ne napovedo, ki se kar prikažejo pri vratih. Vsako pobudo in vsako prošnjo vzamem zares, vprašanje pa je potlej, kaj je sploh mogoče storiti.« Predvidevam, da ste že navajeni telefonskih klicev tudi domov, saj je vaša žena znana jeseniška pediatrinja, otroška zdravnica, ki se ji zarade narave njenega dela najbrž tudi moti zasebno življenje. »Res je, da se mora včasih odzvati na zaskrbljene klice staršev, ki so jim zboleli otroci. Tako pačje in tega sva že navajena.« Bi predstavili svojo družino? »Imava hčerko in sina: hčerka Darja je zdravnica v Ljubljani na inštitutu za patologijo, sin Matjaž pa seje usmeril v računalništvo, je poročen in ži vi v Dolenji vasi v Selški dolini. Najbolj pa sva z ženo srečna v družbi najine zgovorne vnukinje, triletne Tine.« Prostega časa imate zdaj občutno manj, pa vendar... »Res je naporno. Še ob nedeljah je treba kam iti, tako, da sem malo doma. Najbolj me moti, da doma, pri hiši, ne morem čisto nič napraviti, saj ni nikoli časa. Žena je zato veliko bolj obremenjena, saj je večinoma za vse sama. Včasih smo hodili ob nedeljah na izlete, zdaj je še to odpadlo.« Dr. Brudar, kje bosle silve-st rov ali? »Doma. V družbi domačih, sorodnikov in prijateljev.« Kaj si želite v novem letu? »Predvsem miru, politične in gospodarske stabilnosti. Vsem občanom Jesenic in vašim bral cem pa želim veliko zadovoljstva, osebne sreče in zdravja..« • D. Sedej Vladimir Černe, predsednik radovljiške občinske skupščine Zadovoljen s standardom, neizbirčen a tudi z grdo navado "Tisti, ki so v politiki že vseskozi, od mladinskih let dalje, in imajo za sabo vsaj kumrovško politično fakulteto, se verjetno v politiki bolje znajdejo, kot se jaz. To, kar zdaj delam, mi ni težko, pa tudi sicer sem nekaj izkušenj že pridobil," pravi radovljiški župan Vladimir Černe. Sle po rodu Radovljica n? "Rojen sem na Jesenicah, po očetu izhajam iz (iorij, po mami s Hrušice. Veliko ljudi misli, da sem iz. Bohinja, ker smo si tam v sedemdesetih letih zgradili počitniško hišico in ker sem tam nekdaj, ko sem imel še več prostega časa, preživel precej časa. Občan radovljiške občine sem postal pred osmimi leti, ko smo se vselili v novo hišo v Radovljici. Preden sem prišel na občino, sem petnajst let delal na Bledu, v Inženiringu" Iz kakšne družine izhajale? Delavske, kmečke? "Iz. obrtniške. Oče je imel obrt, vendar se tO bolj malo spomnim, ker je bil hudo bolan in je bolezen tako ali drugače zaznamovala vso družino." Sle kdaj razmišljali, da bi nadaljevali družinsko tradicijo in začeli / obrtjo? "O lem sem razmišljal 1968. leta, vendar za to v družinskem krogu nisem dobil soglasja Te- daj se je na obrt gledalo drugače, kot se danes, se danes pa mi je žal, da se nisem odločil, še toliko bolj, ker so rokodelske, obrtniške spretnosti nekako v rodu." Kaj sle po poklicu? "Diplomirani strojni inženir. Vse, kar sem doslej delal, je bilo vezano na poklic: le to, kar delam zdaj, je zunaj moje poklicne dejavnosti." Imate brate, sestre? "Sestro. Ostala je doma na Jesenicah. Vrsto lel je bila po slovodkinja v Slovenijašporiu na Jesenicah, pred nedavnim pa je odprla zasebno trgovino." Predpostavljam, da imate tudi družino. Jo lahko na kralko predstavile? "Žena je zaposlena v bolnišnici Jesenice kot vodja lahora tOlija. Imava dva sinova Sta rejsi ima -11 let, mlajši 21. lenemu je ime Štefan in drugemu l.mrz ( H. • sta študenta elektro fakultete v Ljubljani, oba sta že tudi odslužila vojaščino." Vas je bilo kaj strah, ko sta bila pri vojakih? "Ženo bolj kot mene. Starejši je bil v Vaijevu in v Subotici in se je težko navadil na tamkajšnje okolje, mlajši je vse skupaj lažje prenašal." Štiričlanska družina - povprečna slovenska družina. Povprečna ludi po zaslužkih? "Standard, kakršnega imamo, smo ustvarili v preteklosti in smo z njim zadovoljni. Zdaj si lega ne bi mogli usvariti, plače so preskromne. Judi županova ali "izvTšnikova" ni takšna, kot govorijo nekateri. Dovolj pove že to, da vsak nekoliko spretnejši rokodelec zasluži na mesec več kot župan ali predsednik izvršnega sveta.*' Sle kaj dosli v počitniški hišici * Bohinju? "Graditi smo jo začeli 1971• leta, dokončali nekako v petih letih. Dokler nismo imeli hiše v Radovljici, smo bili tam vsak teden, potlej pa vse bolj poredko. Odkar sem se zapletel v politiko, skorajda nimam več časa. V Bohinj in počitniško hišico grem le še za kakšno urico, le toliko, da pogledam, ali je vse v redu." Politika je torej kriva, da trpi tudi zasebno življenje? "Zamujeno poskušam nadoknaditi vsaj ob sobotah in nedeljah. Če imam ob koncu tedna kakšne protokolarne obveznosti, vzamem s sabo tudi ženo, sinova pa sta že samostojna in gresta najraje po svoje." V dobra pol leta, kolikor ste predsednik občinske skupščine, ste verjetno že spoznali, ali ste se odločili prav, ste za politiko ali ne...? "Tisti, ki so v politiki vseskozi, že od mladinskih let dalje, in imajo za sabo vsaj ku-mrovško politično fakulteto, so bolj izkušeni in se verjetno v politiki bolje znajdejo, kot se jaz. To, kar zdaj delam, mi ni težko, sicer pa sem nekaj izkušenj že pridobil." V kateri stranki ste? "Pri krščanskih demokratih oz. v Demosu." Praznujete Božič? "Vseskozi. Praznovali smo ga doma in praznujemo ga zdaj. Tedaj, ko božič še ni bil dela prost dan, sem dostikrat vzel dopust. Letos je bilo še posebej lepo: najprej plebiscit, nato božič, zdaj bo še novo leto." Kje boste dočakali novo leto? "Še ne vem. Verjetno pa kar doma." Katero vino imate najraje? "Ne bi rekel, da ga ne maram, nisem pa tudi tak, da bi ne vem kako hrepenel po njem. Kakšen kozarček ga že spijem. Raje imam boljša vina kot slab- ša, sicer pa nisem posebno dober poznavalec vin." ...in s katero jedjo vas je mogoče najbolj razveseliti? "Nisem izbirčen, tudi ne pojem toliko, kot bi kdo po moji postavi sodil, imam pa zelo grdo navado, ki je nikomur ne priporočam. Jem zelo neredno." Kaj delate v prostem času? "Zdaj ga imam bolj malo, še časopisa mi ne uspe več redno prebrati. Pozimi rad smučam, poleti planinarim, rad pa delam tudi doma." Vam godi, če, denimo, kdo za vašim hrbtom preveč naglas prišepne drugemu: "Poglej našega župana!"? "Ne bi mogel reči, da mi ne prija, pa tudi ne, da mi ne vem kako ugaja. Funkcijo predsednika občinske skupščine jemljem predvsem kot resno obveznost in nalogo." • C. Za-plotnik Kranjski župan Vitomir Gros Za dobrim konjem se vedno praši Kranj, 26. decembra - Liberalec Vitomir Gros je kranjski župan in poslanec v slovenski skupščini, kot strojni inženir se ukvarja z izdelavo kmetijske mehanizacije. Peter Smuk, predsednik skupščine občine Tržič: Vsi smo v isti kaši Trikrat na teden, vsak ponedeljek, sredo in petek, je Peter Smuk kot tržiški župan na voljo svojim občanom. Polni dnevi so to, na gosto posejani s sejami, razgovori, da je komajda čas za kosilo. Prejšnjo sredo je imel že navsezgodaj razgovore z izvršnikom okrog ponedeljkovih sej, prednovoletni sestanek z župniki in prvoborci, plebiscitni razgovor in še novinarko na vratu, popoldne pa ga čaka skupščina, ki se zagotovo ne bo končala pred deseto zvečer. Naporen dan, zraven pa mora biti doma postorjeno vse v obrti in podjetju... Gospod Smuk, ste ob volitvah pričakovali, da boste imeli takole "goste" dneve?" "Nisem šel v volitve z namenom, da bi dobil kakšno predsedniško funkcijo, pač pa da v °^viru Demosa ojačam listo. Take so bile želje stranke. Predsednik sem postal zaradi nepričakovano velike podpore volivcev." Riti samo predsednik, plačani funkcionar, je danes težko, hiti Volonterski predsednik in zraven M" obrtnik in podjetnik, pa mora '"'ti hudo naporno." "Noben hud problem bi ne nil, če hi gospodarstvo normalno teklo. Velike težave ima trenutno BIT, tudi drugi slabo S[°jijo. Manj časa mi tako ostaja za tisto, kar naj bi bila vloga občinske skupščine. In zdaj je *u še plebiscit!" *Kaj vas kot župana najbolj moli, skrbi?" "Stanje v gospodarstvu, ^ugje ne vidim toliko problemov. Trenutno ni videti napredka, ki na| bi ga nova vlada Pokazala. Ne gre čez noč." "Česa ste pa veseli?" "Vesel sem, da se odnosi JJ^'d ljudmi izboljšujejo, da je oostop do republiških funkcionarjev lažji, kot je bil svoj čas ^obenih protokolarnih zadrž-*°v ni, so pa verjetno ti mini-stri bolj obremenjeni, kot prejš-nJ)' Če pogledamo samo skup-•Jjno, kolikokrat je zasedala! Nihče več tega ne zdrži. Pri ta-*lri maratonskih sejah lahko Kvaliteta odločitev tudi trpi. Je Pil ttiliko stvari za pripraviti, *ato taka naglica Na občinah * sreči takih zadreg nimamo." Kakšno obrt oziroma podjetje Voi.-pSI EDIV.A VIDfOTtM ODPRTA MED PRAZNIKI OJ|>riinwlk iljniid I iv Ju 20 ure mmrnm,- glas 12. stran NOVOLETNI POGOVORI Petek, 28. decembra 1990 Srečanje z mladim pesnikom Kozmo Ahačičem Zgodaj odrasla duša Skofja Loka, 24. decembra - "Vsaka duša odrašča, se oblikuje popolnoma neodvisno od telesa. Moja duša je pač odrasla nekoliko prej kot druge oziroma se je prej pokazala. Mislim, da nisem nikakršen posebnež, mogoče sem nekaj naredil in pokazal malo prej kot drugi," je v uvodu najinega srečanja povedal mladi pesnik Kozma Ahačič iz Škofje Loke, osmošolec v šoli Cvetka Golarja na Trati. Pretirana samozavest ali lažna skromnost? Ne eno, ne drugo, pač pa pošteno spoznanje samega sebe. Pesnica Neža Maurer je ob njegovem prvem javno predstavljenem pesniškem opusu (v začetku meseca v šoli, nato še v škofjeloški knjižnici) zapisala, da gre za eno od točk pesniškega kroga Kozme Ahačiča, ki ji recimo začetek, čeprav, merjeno s časom, ni začetek. Kdaj si napisal prvo pesem? »Pesmi sem začel pisati v drugem razredu, ko smo živeli še v Pristavi pri Tržiču. Bile so to otroške pesmi o rožah, knjigah, ki sem jih tudi pel in spremljal na kitari. 2e pred osnovno šolo sem začel hoditi v glasbeno. Zdaj končujem šesti razred, torej nižjo glasbeno šolo. Največ sem nastopal prav v okviru glasbene šole, zadnji dve, tri leta celo po trikrat, štirikrat na mesec. Predlani sem bil na tekmovanju kitaristov iz slovenskih glasbenih šol drugi, tudi lani smo bili drugi. Skozi te nastope sem pridobil samozavest, spoznal veliko ljudi. S pesnico Nežo Maurer sva se spoznala v osnovni šoli, ko sem pel in igral lastne pesmi. Povabila me je domov, prinašal sem ji vedno nove pesmi, sprva otroške, potem tudi težje, pohvalila me je, me spodbujala, mi svetovala.« di v duhovnih, ne samo materialnih stvareh.« On Prišel je. Vsi so ga pričakovali. Nihče ga ni opazil. Zakaj bi! je le eden izmed množice. Ni bil ne elik, ne majhen; ne lep, ne grd. Zato je bil nihče od nikoder; nič iz ničesar. Odšel je. Vsi so ga pričakovali... A, kaj, ko niso vedeli, da je tudi on človek. "Zame. priznam, so pesmi malce hladne, ostre, skoraj komplementarne (dopolnjujoče) k mojemu čustvenemu dojemanju sveta, ljudi, življenja (in tudi takšnemu odzivanju), prav zato pa zelo zanimive. Preveč so individualno obarvane, da bi jih lahko prisodili neki generaciji kar povprek... Imajo svojo resnico. In vsakemu govorijo drugače. Vsebina je bolj razmišljujoča kot čustvena; pretežno pa so (čeprav brez jokavih ali patetičnih besed) nagnjene v smer tragike, podzavestnega hotenja po spreglede-nju. spoznanju slednje ali celo poslednje resnice... Dostikrat naletimo na občutek strahu - ne podzavestnega, slutenega, pač pa pogojenega s spoznanjem, da je katastrofa na Zemlji (ali katastrofa Zemlje) prav tako ali celo malce bolj možna kot srečen splet okoliščin, da nam bo ta zelena krogla na vekov veke dana v uživanje... Lahko se bomo leta in leta srečevali z upesnjenim avtorjevim vetom, z njegovim malce nenavadnim (kasneje bomo morda rekli: izjemnim, enkratnim) stališčem do soljudi in sveta - ter z vedno globlje in više spiralasto iščočo filozofijo planeta Almez. Ob vsaki predstavitvi se ljudje - glede na svojo naravo in naravnanost - zaženemo v dve nasprotujoči si smeri: ali poskušamo dosežek, delo. umetnino čim bolj skritizirati in izničiti, ali pa vse poveličamo in nagrmadimo avtorju na glavo tvoja pričakovanja (kasneje ga bomo obsodili, če jih ne bo izpolnil). V tem primeru je preuranjeno za eno in drugo. Nimamo pravice ne trgali rte zahtevati. Naša stvar je. da preberemo, užijemo, kar se nam plemenitega ponudi - in počakamo, kakšne sadove bodo obrodila prihodnja leta. Neža Maurer Tvoje letošnje pesmi so že zelo odrasle, osebne, razmišljajoče, črne. »Veliko ljudi me sprašuje, zakaj imam v pesmih tako črne misli. Meni se to ne zdi. Črno hočem odgnati od sebe prav z izpovedovanjem le-tega.« Sicer pa pravijo, da so najstniška leta tipična za iskanja samega sebe, za dvome, strahove, črne misli. »Ne bi rekel, dfl so moje misli super črne misli. Mislim, da samo kritiziram tisto črno, kar obstaja in nimam, vsaj navzven ne, mogoče v podzavesti, črnih misli. Ne pišem črnih pesmi, mogoče so bolj na to vižo pretresljive in mogoče preveč neposredne« Torej po naravi nisi pesimist? »Sploh ne. Sem zelo velik optimist v določenih stvareh, sploh v tistih, ki bi se jih dalo spremeniti, če bi bili ljudje natančni, dosledni. Ni pesimizem, kar lije iz mene, ne gre za napovedovanje, ampak občutenje možne katastrofe. Na svet gledam kot na svet, ki obstaja, ki bi bil lahko doslednejši, natančnejši, ki bi znal bolj uživati tu- Kakšne so ocene tvojih pesmi? »Neža Maurer mi je pokazala pot za nadaljnje ustvarjanje, mi dala priznanje, da moje pesmi nekaj so. Nikomur nočem vsiljevati svojih misli, rad pa jih pokažem. Tudi Miha Mohor in Lojze Kovačič sta me pohvalila. V glavnem slabe kritike nisem slišal. Mogoče je to slabo znamenje, mogoče so prizanes-I j i vi, ker sem mlad.« Menda bi rad svoj letošnji pesniški opus izdal v posebni knjižici? Ali pesmi kje objavljaš? »Zdaj zbiram sponzorje za pes niško knjižico, ki naj bi ugledala dan tik pred koncem šolskega leta. Doslej imam napisanih M pesmi. Seveda vse niso dobre, nekatere bo treba popraviti, prišle bodo tudi nove. Teh pesmi doslej nisem objavljal, razen v reviji Primorska suva nja. Morda bo katera objavljena tudi v Mentorju.« Obiskuješ tudi Kmačičevo literarno delavnico v Ljubljani? »Res je. V skupini sem najmlajši V delavnici drug drugemu ocenjujemo dela, se pogovarjamo o njih, o pesniških slogih in podobno. Modernemu pesništvu brez rim je za spoznanje težje, ker ima takšna pesem, če ne paziš, veliko možnost, da se prelevi v malo lepše napisana proza. Naloga modernih pesnikov je, da brez rim obdrži poezijo.« Napisal si lutkovno igrico Volkec in lisička. Kaj je z njo? »Za zdaj je še v hladilniku. Matjaž Loboda iz Ljubljanskega lutkovnega gledališča jo je ocenil kot primerno za izvedbo, torej ni slaba.« Kakšen je odnos sošolcev do tebe in tvojega dela? S tistimi, ki to želijo, takoj na-vežem stike. Sem čisto navaden učenec, brez posebnih problemov. Kot najboljši v razredu včasih čutim drobno nevosčlji-vost.« Kaj te v šoli najbolj zanima? »Slovenščina, književnost bolj od slovnice, ki jo sicer imam za koristno, zanimivo, angleščina, zgodovina, glasba. Umetnost imam na sploh rad, rad hodim na koncerte. Veliko berem, tudi slabše knjige, ki pa jih odložim, rad pešačim, zanima me politika.« Labodji spev Tristo dni življenja. En dan radosti. Stal sem na dimu. Padel sem. Šel sem v drugo življenje. Stopil sem na mizo. Zdaj vidim vse drugače. Kot zrel osmošolec se najbrž Z marsičem v našem šolstvu ne strinjaš. Kaj bi ti spremenil? »Spremembe že gredo v pravo smer. Mislim, da se samo z. diferenciranim poukom da doseči kaj več. Zdaj boljši na pol počivamo, srednji ne delajo ali se jim ne ljubi, slabši ne nune jo slediti. Vsaj v četrtem ra/ic du bi morali učence diferenci rati. Boljši res lahko napredujejo ob dodatnem pouku, vendar ne vidim smisla v dodatnih urah, ampak v zahtevnejšem delu pri rednem pouku. To sem tudi že na glas povedal in so me nekateri grdo gledali« Kam naprej, kaj želiš postati? »Hotel bi postati novinar in po možnosti zraven pisatelj. Ze Prešeren je rekel, da je slep, kdoi sc s pesnjenjen) ukvarja Samo od knjig se zelo težko ži vi, sploh pri nas, ki smo majhen narod, z nizkimi nakladami.« • H. Jelovčan, Foto: G. Šinik Bohinjski otepovci Zanimiv običaj katerega izvor sega daleč v zgodovino Bohinjski koledniki so edinstvena posebnost na Slovenskem. Pravzaprav otepajo samo v Zgornji bohinjski dolini. Ta poganska šega je zares prastara, saj po mnenju strokovnjakov sega v kameno dobo. Razumljivo je, da je v štirih tisočletjih zbledelo njeno bistvo in z njim strahospoštovanje do našemljenih mladeničev, ki na sv. Štefana dan in na silvestrovo hodijo od hiše do hiše. Na Štefana otepajo v Stari Fužini in pod Studorom, v Srednji vasi, Češnjici in v Jereki pa zadnji dan v letu. Takrat so koledovali tudi na Gorjušah in Koprivniku, a je Žal ta lepa šega po drugi vojni ugasnila. Zanimivo pa je, da se je ohranila njihova kolednica, ki so jo zapeli pri vsaki hiši. Ta drugi so jo pa šli, vsak s svojim deležem. Ko sem bil jaz mlad. je bil prepir med ta bogatimi in revnimi, zato smo se tisto leto oboji pripravljali za otepanje. Kmetje so se že prej napravili, že okoli druge ure so začeli hoditi po vasi. čeprav se je vseskozi začelo šele okoli 'štire'. Ljudje so že zdavnaj pozabili, da otepovci predstavljajo duhove umrlih prednikov, ki so živeli v teh krajih in se v skrivnostnih in dolgih zimskih nočeh vrnejo nazaj, da bi kaznovali svoje »rojake« za njihove grehe in jih tudi blagoslavljali, da bi bili zdravi in imeli srečo nasploh: v hiši, pri živini in na polju. Zato so jih morali tudi obdarovati. Starejši možakarji še vedo povedati, da. ko so se našemili, so občutili, kot da so jih ti šemski liki, ki so jih predstavljali, prevzeli z neko novo »energijo«, da bi izvrševali njihovo poslanstvo. Tudi zase vem, da sem se kot otrok šem hkrati bala in veselila. Ko se je pred hišo oglasil rog, me je pretreslo do kosti in me napolnilo z nekim slovesnim strahom in prazničnim občutjem. Brez silve-strskih obhodnikov bi se mi zdeli novoletni prazniki prazni in neveljavni. V Jereki sem slišala, da otepovci »koledjejo«. drugače jim do- Nekaj nis so že obrali, imeli so kaj podobnega, zdaj pa ni več ta- že dvajset klobas. Mi smo jih pa ko. Kožuh je že kar za 'larfo' od- počakali pod 'farošč//m" hlevom, govarjal, če bi zrezal ven oči pa pa tako pretepli, da smo jim vse usta. Nekateri pa so si naredili gvante in 'lafre' strgali. Španov 'larfe' iz "popendeka" ali iz papir- Janez je tako užigal po Sajmanč-ja, zdaj imajo pa kupljene. To kovem Ferjanu. kakor po *ža-smo včasih vse spravili doma na kiju", da se je kar kadilo od nje-■podstrešno' za drugo leto, potlej ga. Komaj mu je s klobasami smo pa še kaj novega zraven ušel na farovški peter, pa tako je-"prdjali". Včasih smo otepali tudi zen je bil. da je vpil, da bo vsake-po pet, šest let, zdaj so pa vsako ga zaklal, če bo prišel blizu. Ho-leto drugi. Ponavadi so otepali marjov Lojz je ušel na Žale in bolj ta revni, ta bogatim se je to pod vasjo po polju domov. Na-zdelo še 'špotljivo'. zdaj pa otepa- zadnje so vsi izignili. jo brez razlike. Mi smo se pa šli napravi jat. Ko Preden šeme pridejo v hišo, smo obrali nekaj hiš, so nas ta "muzikontar mav zašpilja", pa bogati napadli izza Mežnarjevega eden zatuli na rog. Zato se jih ta hleva. Z njimi so prišli še bratje mali otroci še bolj bojijo. Prvi. ki in očetje s koli pa vseh sort orod-stopi v hišo, je tisti, ki nosi novo jem, kakor kakšni puntarji. Pre-leto. Novo leto je lesena škatla, željnov šoštar je prišel s šilom.~še ki ima vrezano letnico in voščilo Zadnjo številko vsako leto zamenjajo, za deset let je dobro, potem morajo pa dve. Čez številke dajo rdeč papir. Notri je včasih gorela sveča ali pa majhna "tern-ca', zdaj imajo pa baterijo. Nove- mačini nikdar ne rečemo koledniki. pač pa šeme ali otepovci. Seme zato. ker se maskirajo, otepovci pa, ker pobirajo darove. Studereem rečemo samo otepovci. ker se ne Semijo. Vsakdanje oblečeni, morda s kakšnim bolj širokokrajnim klobukom, voščijo in nabirajo darove. Seveda imajo tudi »muzikontarja« in mera. ki zapisuje, kaj so dali pri vsaki hiši. Obadva ponavadi otepala več let, muzikontar je lahko poročen, ostali fantje pa ne smejo bili. /godilo pa se je še, da so ob pomanjkanju fanlov »slopili v akcijo« tudi poročeni možje, da navada ne bi propadla Starostna meja se je zaradi omenjenih težav pomaknila celo do šestnajst let ni-kov, čeprav včasih niso smeli otepati, ne da bi bili potrjeni za vojake Mar je bil sploh »starešina« fantovske druščine. Tudi Fuži-narji Imajo mera: izraz je francoski, pomeni pa župana. Jako kol »fronče« (davek) nam je tudi mera pustil Napoleon za spomin na Ilirske province. Fužinaiske šeme imajo kot posebnost naglavni okras iz gamsovih ali celo kozjih rogov. Klobase pobirata kar dva: »fehlar« in »irogar«. Prvi natakne klobaso na raženj in jo nese do naslednje hiše, šele lam jo slednji spravi v vrečo, da hi gospodinja videla, kako so pri sosedu dali »počasi zakrivljeno«, torej veliko klobaso. Metlar pa ima vlogo priganjaca, iz hiše spravlja šeme in pomete za njimi. To nalogo ima v Srednji vasi priganjač ali pogani, ič s palico Tadva preganjala tudi otroke, ki radi skačejo za n j i m i. Kako to včasih hodile šeme po vasi, mi je že leta 1973 povedal sedai že pokopu ' >anc Skantar, Kovačov Fronc: »Takrat, ko sem bil jaz mlad. nisi smel otepal, če še nisi bil na 'šlelOngi', zdaj se pa že le taki otroci našemijo. Ponavadi je okoli dvanajst otepovcev, več jih nikoli ni bilo, manj kot osem pa tudi ne. Seme se vsako leto zgovorijo. kje se bodo napravljale. Tam si poleni, ko obereio vso vas. razdelijo denar pa klobase \ek,i| jih tudi skuhajo, /raven pa pijejo tisi i mošt m Žganje, ki ga dobijo po hišah. Jajca pa dajo gospodinji za \on\ Včasih smo se lako seniih. da srno no-.nein.ili staie generale ah ga leta marsikdo ni hotel nositi, češ da je 'špotljivo'. Ponavadi ga je veliko lel nosil kakšen lak. ki so ga imeli za manj vrednega. Tega so vsi ljudje poznali, drugih našemljene«V pa ne. Moral je pa bili korajžen, ker je prvi stopil v hišo in prodajal roko. Voščil je novo leto in še kakšno "hecno" je moral povedati. Zdaj pa je le 'en tak' nosi novo leto, ki le roko podaja, pa nekaj zagode; nič prav ne vošči, /a novim letom gre muzikontar: ni važno, ali je star ali mlad, samo da špilja'. On nima maske, le okoli harmonike ima pisane trakove. Po cesti igra stare koračnice, ko pridejo v hišo, pa zaigra kakšno okroglo. Prvi ples je namenjen gospodinji, potem pa pridejo domača deklela na vrsto, če jih je kaj pri hiši. Nazadnje muzikontar zaigra še za odhod mco. Včasih so v vsaki hiši zaplesali, /daj se jim pa preveč mudi, da hitreje zaključi|o: potem se gi e pa v s.ik po svoje zabavat. Mi smo pa po hišah zbirali deklice, da smo potlej do jutra plesali tam, kjer smo se napra-vljali. Ženskam pa danes ni nič kaj všeč, če šeme preveč uinaže-jo. zato jih nekatere kar v veži ali pa pred durmi 'odrignejo ' I den nosi koš za klobase, ta ima ponavadi kožuh, ker daje koš gor in dol. da mu k a | ne odleti od našemljenega listi, ki pobi ra mošt, nosi \otc" na krošnji; pobirajo pa tudi 'šnops'. Nekateri se ga že kar mimogrede napijejo, da bolje govorijo. I den ima pa na vratu obešen šparovec', zraven pa je baterija na 'fedfu', da jo 'zahmglja', ko denar Tehta". Baba pa pobira jajca s Torbo'. V babo se mora našemiti kakšen lak, ki je bolj babjega vedenja, pa bolj »voh člok". da se mu v či-klji' ne vidijo premočne noge. Baba je najbolj hecna', otroci se m najbolj smejijo in 'letajo' za njo. Ko šeme začnejo otepali, gredo najprej v Taroš' pa v zadrugo, potlej pa po vrsti po vseh Imah. Vsaka hiša da klobaso in denar, lahko pa tudi kakšno jajce m mošt Ko oherejo \so vas, si v hiši, kjer so se šemili, razdelijo klobase m denar. Iz lega denarja plačam muzikanta pa |Oipodinjl vse, kar je kupila zanje. Nekoč se je nekdo, ki je delil denar, lako u računa I, da zanj ni nič ostalo. mene je 'ene' dvakrat 'štihnov' Potlej je pa Markoieljčov Jošč spravil ljudi skupaj, da so nas spredaj in zadaj "vahtali'. da srno lahko brez skrbi naprej otepali. Po tabogatih hišah nam niso hoteli nič dati. Pri neki hiši se nam pa nalašč dali klobaso, ki je bila nabasana s hrustancem in žlezami. Kakšen 'špot' smo jim potlej naredili! Zjutraj na novega leta dan smo jo jim na ražnju pa z muz i kii nesli nazaj. Tistim, ki nam pa niso ničesar dali ali pred nosom zaprli, smo pa ponoči dali voz v vodo. nekaterim smo jih pa narazen dali pa po lojtri' znosili na streho, na slemenu smo jih pa spel 'djali skupaj." Zjutraj so pa kleli, ko so jih ugledali tam gori. Mi smo« jim pa smejali, ker so jih morah spet razstavljati in po "štikeljcih dol znositi.« Jako se je svojega otepanja spominjal ljudski umetnik in vaški »vseznalee« Kovačov Fronc. Njegovi pripovedi bi lahko še marsikaj dodali, a na tem mestu m prostora. Seme naj bi predstavljale veliko družino, zato nista smela manjkali »voča in mat'«. Voča je bil ponavadi »pukvast«, kožuh in s »šlekljarco«, na kateri je bil včasih kravji rog ali celo petelinova glava. Opiral se je na babo. kateri so izpod kmečke rute štrleli lasje iz prediva. V daljši rdeči čiklji". 'berhtu' in "jiberja-ku na škrice' ter s košaro za jajca je bila glavna atrakcija med ostalimi liki. Mladi par pa je znan po ostalih vaseh. Cešnjani in jere-karji imajo tudi »pvatoša«. Ta je den izmed najstarejših likov tega obredja Predstavlja nekega pra-harlekina, ki poskakuje in se zvija ter prevrača na vse načine. Pvatoš, to je /aplatari vse mora biti pošit s krpami ali pa je že obleka narejena iz samih koščkov. Od njega nam je ostalo tudi reklo: je lak kot an pvatoš. Ta primera velja za čudno in zanemarjeno oblečenega človeka Cešnjani imajo ludi »rajfenke-rarja«. Prav nič se ne branijo, če ta koga namaže, sai piinaša srečo. Dolu.n pa je že novejša figura. Marsikdo se sprašuje, ali bo ta navada kdaj prešla. Upamo, da ne, saj je naravnost ganlpva njihova vztrajnost BoH kot izročilo <1 \ sebini koledov .m |.i in ni ihov i zunanji opravi se je ohranilo neomajno dejstvo: »le navade ne smemo dal dol!« I rane Sodja. Kocjančov Irance I j iz Jereke mi je pripovedoval, kakšna zadrega jih je doletela kol otepovee, ko je imel sovaščan na silvestrovo ženo »na parah«. Dejal jim je. naj vseeno oprav i jo »vorengo«, a niso hoteli žaliti njegovih čustev, saj hi se glas harmonike ves večer razlegal pO vasi /aio so si predrznih prikrojiti običaj, prav/apiav njegovo zunanjo lupino. Na novega leU' dan so se oblekli \ uaiodno noše in brez muzike od hiše do hiše voščili sreče, zdravja in vsega dobrega v novem letu Njihova zanesljiva, zdrava kmečka pamet jc sočutno in kulturno izpeljala nO* tranjo nujo tisočletne iiadicijc Marija Cvetek Petek, 28. decembra 1990 NOVOLETNI POGOVORI 13. STRAN ^®miSS5m©IEL:GLAS Breda Gaber iz Radovljice: Starost lepšajo spomini Starati se ni umetnost, staranje dobro prenašati, to je umetnost! J.W. Goethe Tole iskrico si je Breda Gaber, upokojena učiteljica zemljepisa in Zgodovine iz Radovljice, ki jih bo konec januarja naštela že enaino-semdeset, izrezala iz časopisa. Toliko resnice je v njej. Doživeti moraš ta leta in prilezeš tudi sam na ta zid spoznanja; da moči pešajo, da vsega ne zmoreš sam, če delaš dopoldne, popoldne ne moreš in če si za popoldne kaj zastaviš, se moraš dopoldne "šparat". Skratka, živeti moraš svojim močem primerno. Moraš si znati odpovedovati. Pri delu, jelu in konjičkih. Potem_ ko ti odpoveduje vid, pojenjuje moč, si lahko le malo še privoščiš. Živiš le bolj od spominov. In če je bilo življenje bogato, so tudi ure samevanja v starosti krajše. Grozno pa mora biti, če se ljudje ne vdajo, če jih pri osemdesetih hočejo imeti petindvajset... Stanovanje je tvoj svet Prijetno malo stanovanjce ima v vila blokih v Radovljici. Proti travnikom, Savi v globeli in Jelovici je obrnjeno. Ves dan sončno. Vse je na svojem mestu, urejeno, pri roki so vsi aparati, ki jih tudi gospodinjstvo enega zahteva. "Veste, najbolj pomembno za starost je, da imaš pravo stanovanje. Majhno, urejeno in toplo. Samo stanovanje je tisto, kar v starosti res stoodstotno izkoristiš. Ne moreš jesti, piti, ne moreš si privoščiti napornih potovanj. Stanovanje je zdaj tvoj svet, s katerim se moraš sprijazniti. In bolj ko je to prijazno, lepše ti je. Vsi so se čudili, kako da sem menjala stanovanje pred dobrimi desetimi leti, ko sem se iz cenejšega stanovanja v bloku na drugi strani ceste preselila sem, v dražje. Udobje potrebuješ na starost m toploto, čeprav več stane. Kadar imam ponoči kakšen lažji srčni napad, se potuhnem in počivam. Velik balkon imam, rolete spustim, pa sem ves dan na zraku in v senci. Kot v letovišču!" Na mladost jo v stanovanju spominja le malo stvari, kajti premajhno je, da bi tu skladiščila stvari. Vsaj videti jih ni, a po redu, ki vlada v vsakem kotičku, sem prepričana, da je tudi po predalčkih in omarah vse Jteionalno zreducirano na najbolj potrebno. Pri njej ne bo Jreba kurit, se spomnim Kozar-jeve Ivanke z Jesenic. Ko sem J° nekoč obiskala, je ravno prav ogorčena prišla od neke Pokojne žene, ki je živela sama ln imela daljnega sorodnika Mt-'kje v tujini, njena komisija Pa je morala popisati vso zapuščino, do razglednic i/, njenih mladih let. "Zdajle bom začela Pri sebi kurit," je bila razburjenj Ivanka, "da ne bo kdo imel Za mano toliko dela!" Počitnice pod Hudičevo brvjo Na mladost jo spominja oljna slika njene matere izpod Ster-Renovega čopiča. Sedi na stolu, •hoder plašč ima vržen čez na-r°čje. Na hitro je nastala slika, na nekem nedeljskem sprehodu z očetom. S plaščem je zakrila že opazno materinstvo: n°d srcem je tedaj nosila Bredo, drugo hčerko. In druga sli-■*i še veliko bolj impresivna, znani slikarski model Nuša 'auzesova v zelenem. Nedokončana slika, vendar kdor po-/,Ul ta iskani model slik n je I lubljane do Pariza, bo v nJ<-'j našel bogatost njenih rde-^'n las, pio,(l|nost kože. Bili so ariJžina, ki je imela tesne stike ■ tedanjimi slovenskimi ume-Ln|k>, kajti oče, Finfarjev iz ^kofje Loke, Ante Gaber, je bil umetnostni zgodovinar in novi-ar Jutra in Slovenskega naro da, mama pa Jesenkova, tiuli Pf»Va Ločanka. Breda le danes ne more skriti loškega naglasa. H čeprav je s starši živela v Ljubljani. Svoje so dale poči jnice pri stari mami v Skot ji J-°ki, kopanje pod Hudičevo °rv.K> na Sori in listih nekaj let šolanja na meščanski šoli na loškem gradu. Golnik je pomenil smrt Hotela je postati učiteljica. To si je vtepla v glavo in ni odje-njala, pa čeprav se je vse zaro-tilo proti njej: zdravje in politika. Od otroka ven je bila srčni bolnik s hudo srčno astmo, kasneje se je razvila še tuberkuloza, in ko je imela tri odprte kaverne na pljučih, so jo zdra-viniki odpisali. Staršem so svetovali, naj jo dajo na Golnik, Golnik pa je tedaj pomenil samo smrt. Huje, kot danes onkološka. Zaradi obeh sestra, da bi njiju zavaroval, je dr. Vola-všek omenil Golnik. Toda mama je odločila: če je tako, potem naj doma umrje. Ostala je doma in - ozdravela. Na gore tablet je pojedla,obse-vali so jo z nekakšnim višinskim soncem, največ pa je pomagala volja, razmišlja danes. Nalašč se ni dala! Tudi politiki ne! Zgodaj je okusila njena žela. Ker niso imeli naročenega klerikalnega časopisa Slovenec in je bil oče liberalec, je po uspešno zaključeni meščanski šoli niso vzeli na učiteljišče na loškem gradu. Vmes je šla na dvoletno trgovsko šolo. Lahko bi dobila službo na magistratu, toda ni si mogla zamisliti celo življenje ob eni knjigi. Za vse kaj drugega je bila rojena. Da je vendarle maturirala in prišla do učiteljišča, je pomagal stric, mamin brat, znani botanik dr. Fran Jesenko. Šentjošt je njena bolečina Prvo službo je dobila jeseni 1934 v Šentjoštu nad Vrhniko. Daleč od doma, v hribih. A kako se je vživela v hribovske ljudi! Pošteni ljudje so bili to, razmišlja danes, resnično verni, čudoviti preprosti ljudje. Do-icnčke so krstili prvo uro po rojstvu, da ja ne bi kdo ostal poganček. V navadi je bilo, da so bili sosedje za botre. Če je bil fantek, je šel prvi sosed za botra, druga soseda pa za botro, pri punčki pa obratno. Tudi šola je štela za sosedstvo in Breda je morala kar nekajkrat za botrico. Oče otroka je za vse poskrbel: boter in botra dobita denar, da botra plača mežnar-ja, boter pa župnika. Najprej v cerkev, potem pa v oštarijo, otrok pa čaka na "povštru". Botra mora prinesti materi od krsta pogačo, boter pa liter vina. Nobenih zlatih verižic, nobenih velikih obvez. Le da je bilo Bogu in navadam zadoščeno. Ena od njenih krščenk je Breda in tudi ona ima svojo Bredo. Breda Gaber je kljub kratkim trem letom, kar jih je preživela med Sent joštani, tu pustila sledove. Koliko je bilo deklic, ki so za njenega učite-Ijevanja tu prvič oblekle hlačke. Kroje je preskrbela iz Ljubljane, Šivilja je šla od hiše do hiše... Zaljubljena je bila v to vas, v njene ljudi. Se pred začetkom vojne je Breda morala v Zagreb na nadaljnji študij. Ta .as je vojna v Seiitjuštu naiedi la svoje. Zgrozila se je, ko je v Slovencu od 16. oktobra 1942 prebrala o ustanovljeni beli gardi, o pokolih na obeh straneh. Po vojni je z dekretom spet šla na staro službeno mesto, toda to, kar je našla, ni bil več Sentjošt. Vas je bila razbita, prebivalci zdesetkani. Mrtva vas. Njeni Šentjoštani so bili zapeljani, razmišlja dangs. Če bi bila ona bila tista najhujša leta med njimi, se to zagotovo ne bi zgodilo, je prepričana, pa čeprav ni bila nikoli politik. Tega ne bi dovolila in toliko je imela vpliva na ljudi, da bi jo poslušali. Vseeno pa je po svoje ponosna nanje. Na tisto, kar so ustvarili potem tam daleč v svetu. Malovrhov Pavel, njen učenec, za mizarja se je izučil, je postavil celo tovarno stavbenega pohištva v Argentini. Za vse svoje ljudi je preskrbel delo, zgradili so svojo cerkev, kopališče in še mnogo drugega. Kompaktno žive, tesno skupaj. Vabili so jo celo, naj bi prišla učit v njihovo šolo. Ne bi zmogla, zaradi zdravja, lepo se ji je pa zdelo, da so se je spomnili. Breda jo pride obiskat. Letos, ob njeni 80-letnici so prišli in ji tamle v vežici zapeli. Pravi mali zborček. In mala rezbarija s pesmico v njen spomin bo za njenega življenja visela na najbolj vidnem mestu. Najbolj zdrava sončna polica na Gorenjskem Potem jo je življenje z dekreti metalo sem in tja. Z enim je prišla v Bohinjsko Bistrico, kjer so Bohinjci za živo glavo hoteli imeti srednjo šolo, internat in vse kar gre zraven. Ona pa je bila delegat, učitelj, ravnatelj. Preveč za dekle s tako rahlim zdravjem. Spet jo je izdalo. Ponovila se ji je tuberkuloza v vratni žlezi. Bohinjski zdravnik ji je tedaj dejal, da je najbolj zdrava sončna polica na Gorenjskem Radovljica. Če bi ne bilo vojne, bi bila v Polj-čah večja bolnišnica za srce in pljuča, kot je Golnik. Dobila je učiteljsko mesto na nižji gimnaziji v Radovljici. A zdravja ni hotelo biti. Doživela je infarkt, kompleten blok, kot pravijo zdravniki, precej je bila po bolnicah in pri 42 letih je že imela napisano odločbo za invalidsko upokojitev. Ni pristala. Kar bo,pa bo, si je dejala, če bom umrla, hočem umreti pokončno. Imela je srečo, preživela je najbolj kritična leta in pri šestdesetih letih na radovljiški Šoli dočakala tudi upokojitev. "Vse življenje dohtarje bogat je strašno dolgčas," pravi, "koristno pa je." Še nekajkrat je potem vskočila za pomoč na šole. Prelepo se ji je zdelo v Gorjah, kjer je bila pod prof. Bohincem čudovito urejena šola in na njej sami prijazni ljudje. Tudi kot varuška na blejski osnovni šoli se je dobro počutila. Vse drugače doživljaš otroke, če to ni tvoja osnovna obveza. Bolj se jim posvetiš, bolj si sam sproščen. Otroška duša je nekaj najlepšega. Koliko izgubljajo matere, ko niso s svojimi otroki. Ko najbolj rabi starše, je sam. Kruto življenje. Ona in njeni dve sestri sta imeli mater doma. To jim bo ostalo za vse življenje, pa čeprav je bilo denarja komajda toliko, da je vsaka en mesec prišla na vrsto za potem-planje čevljev. Lepenko so vtikale vanje, da so luknje zdržale do prvega. Sosedska pomoč naj bo servis ljudi s srcem Počasi, a neizprosno so prihajala leta in zdaj so tu. Če jih priznaš, če se z nji"1' sprijazniš, je vse lažje. Dovoliš si pač tisto, kar smeš in zmoreš. Hvala Bogu, še jo nosijo noge, da pride do avtobusne ali do železniške postaje, se zapelje v Ljubljano, obere galerije, da si nahrani dušo, potem šele zavije k svojim. Kup nečakov in nečakinj ima, vsi so prijetni mladi ljudje, dobri zanjo. Ne smeš pa zahtevati preveč, razmišlja. Ne smeš jim postati breme. Bolj bi morali pri nas razmišljati o sosedski pomoči. Ta servis bi moral biti od pametnih ljudi pripravljen, kajti opraviti bi imel s silno občutljivimi ljudmi. Srce moraš imeti za starega človeka, kajti včasih star človek tudi zaudarja, je čudak z navadami, ki jih ne bo nikoli opustil. Sprejeti jih je treba take, kot so. Za vsakogar bi se morala najti ta pomoč; tisti, ki ima dovolj sredstev, naj plača, za tiste, ki nima, naj tiho plača socialno. Kajti star človek navadno ne prenese milosti. A kaj, ko pri nas kar naprej nekaj snujejo razmišljajo, narede pa nič in stari ljudje so prepuščeni sami sebi. Tudi od spominov živiš * Na mizi ima v vazi še vedno vejice ciprese s storžki, ki jih je prinesla novembra iz Rabca. Veje forzicije ravnokar cveto. Rada ima Rabac, njegove sprehajalne poti. Kako dobro so se domislili pri Alpetouru, da organizirajo aktivno počitnikova-nje. Koliko starejših žena bi šlo na takle dopust, če bi potem tam ne bi bile prepuščene same sebi. In srečo ima Alpetour, da ima takšnega fanta, kot je Dol-harjev Frenk. Ima zelo redko vrednoto: čut za človeka, še posebej starejšega. Nepozabni so bili večeri ob Vidinih citrah in predavanjih Anke Bernardo-ve. Če bo le toliko pri zdravju, bo šla na tisti otok cvetja, Mai-nau. Še bo hodila v Rabac, pozno jeseni, da bo krajša zima, pa enkrat spomladi. Kasneje je prevroče. Pa tudi vrt ima tamle spodaj pod Radovljico. Šest kvadratnih metrov in pridela vsega čez glavo. Le znati moraš. Ljubezen do vrta je pode-lovala po očetu. Koliko lepega, tistega za dušo, ima po očetu. Ljubezen do umetnosti, narave, lepe glasbe. Nikoli ni bil materialist in danes mu je hvaležna za to. Nič ne neseš s seboj, starost pa ti lepšajo le spomini. In ona jih ima toliko... • I). Dolenc VOLNA & PLETENINE Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, s trdi. Pripravimo se na najdaljšo noč v letu K0 DOBIMO GOSTE Prebiram staro dobro Kalinškovo kuharico in posebno poglavje o slovesnih pojedinah. Lepi stari časi, ko so se še pismeno vabili na slavnostne večerje in kosila vsaj dva tedna prej. Na povabilo je bilo treba odgovoriti v osmih dneh. Danes pojejo telefoni, vendar še vedno je lepo, če k vsakemu pogrinjku položimo jedilni list, natisnjen posebej za to priložnost. Tudi vrstni red jedi je bil zanimiv: predjed, juha, topla predjed, meso (najprej klavni-ško, potem divjačina, nazadnje perutnina), izbrana zelenjava, sladica, sir, ki je lahko tudi pred sladico, pecivo, sadje in na koncu črna kava. Pa poglejmo še primer slovesnega jedilnika: obloženi možgani v aspiku, ragu juha, nadevan goveji jezik s sardelno omako, marinirana svinina, milanski riž, smetanov puding, dušen stročji fižol, solata, pečen srnin hrbet, brusnice, kruhova klobasa, dalmatinsko zelje, ocvrti gosji zrezki, tatarska omaka, maslene te-stenice z nadevano cvetačo in paradižniki, pohorska omleta, razne vrste sira, mešano drobno pecivo, izbrano sadje, črna kava. No, vsaj pol od tega danes zagotovo ne bomo pripravljali, niti za silvestrsko večerjo ne, kajti ni časa in ni denarja za tako drage jedi in v pripravi zahtevne jedi. Kaj bolj enostavnega od tega bogatega jedilnika pa bi morda vseeno poskusili narediti, da bo vsaj malo dišalo po lepih starih časih. Nadevan goveji jezik v aluminijasti foliji Goveji jezik; nadev: 14 dkg prekajene slanine, 5 žlic sesekljane čebule, 14 dkg svinjskega mesa, 14 dkg telečjega mesa, 14 dkg telečjih jeter, sol, poper, kos aluminijaste folije. Goveji jezik, svež ali prekajen, skuhaj in olupi. V kozici spraži na kocke narezano slanino in čebulo, dodaj narezano meso in jetra ter duši do mehkega. Ohlajeno meso skozi male luknjice dvakrat zmelji, osoli, popopraj in dobro zmešaj. Oblikuj štručko v obliki jezika. Kuhan goveji jezik nareži in med vsako rezino daj rezino sekanice. Stisni skupaj in položi na aluminijasto folijo, zavij in peci pri 200 stopinjah C 20 minut. Če pečeš brez folije, ga v pekaču dobro stisni, da je videti kot celota, polij ga s smetano in speci. Pečen jezik previdno preloži na ogret krožnik in postrezi s pečenkino omako. Lahko pa jezik ohladiš in ga okrasiš z aspi-kom in nastrganim hrenom. Smetanov puding 6 jajc, 1/2 I kisle smetane, sol, 15 dkg moke. Stepi z metlico rumenjake, sol, smetano in moko. Zamešaj trd sneg in testo vlij v namazan pudingov model. Kuhaj v sopari 3/4 ure. Še vročega stresi na krožnik in potresi z naribanim parmezanom ali s kakšno drugo vrsto sira. Kruhova klobasa 25 dkg belega kruha ali žemelj, 6 dkg margarine, žlica sesekljanega zelenega peteršilja, 2 do 3 jajca, 5 žlic mleka, sol. Zreži kruh na kocke, zabeli ga z margarino, v kateri si prepražila peteršilj, zmešaj in polij ga z raztepenimi jajci in mlekom. Testo naj počiva pol ure, oblikuj klobaso, zavij jo v navlaženo krpo in kuhaj v vreli slani vodi 3/4 ure. Da bi bila klobasa še bolj okusna, ji lahko zamešaš še naribanega parmezana. Pohorska omleta 6 jajc, 2 žlici sladkorja, limonine lupine, 6 žlic mleka, 6 žlic moke; nadev: 15 dkg brusnic ali borovnic (ali drugega sadja), 1/4 1 sladke smetane, 5 dkg sladkorja v prahu. Napravi trd sneg, dodaj sladkor, limonino lupino, rumenjake, mleko in moko. Iz tega testa napravi na namazanem pekaču 6 omlet in jih peci pri 180 stopinja C. Še tople upogni in ohlajene najprej namazi s tolčeno sladko smetano, potresi s sadjem. Ob strani okrasi s smetano. Umešani šarkelj 14 dkg presnega masla, 5 rumenjakov, 6 dkg sladkorja, limonina lupina, pičla 2 dl sveže kavne smetane ali mleka, 30 dkg "moke, vzhajani kvas iz 3 žlic mleka, dkg kvasa, drobec sladkorja, pol žličke soli, 7 dkg rozin. V penasto umešano maslo zamešaj rumenjake, sladkor, limonine lupine in smetano. To in vzhajani kvas vlij v malo pogreto moko, prideni sol ter testo dobro vtepi. Nazadnje zamešaj rozine, stresi testo do polovice v pomazan model in postavi na toplo, da bo vzhajalo. Namazi ga z jajcem in speci. Na slovesno mizo le vino Tudi za serviranje veljajo pravila, še raje pa upoštevajmo želje gostov, pravi Felicita Kalinšek. Različne vrste pijač točimo v različne kozarce, ki jih postavimo nad nožem diagonalno na zunaj. Na mizi smejo biti le štirje kozarci, postavljeni tako, da s prvo pijačo napolnimo kozarec, ki je krožniku najbližji. Pri spremembi vrste vina uporabljene kozarce odnesemo in po potrebi prinesemo druge. Aperitiv (konjak, dobro žganje, liker) lahko postrežemo takoj pri vstopu v obednico na servirni mizi ali pa ga točimo v kozarce, ki jih postavimo pri pogrinjku. Na mizo pripravimo že pred gosti slatino, odcedke, navadno vrsto vina, druge vrste vina prinašamo sproti k posameznim jedem. K temnemu mastnemu mesu postrežemo rdeče vino, k ribam, teletini, perutnini belo vino. K perutnini lahko točimo tudi penino, ob kateri so navadno slovesni govori. K sladicam postrežemo sladko, desertno vino, k črni kavi konjak in liker. Pivo postrežemo vedno pred vinom, npr. pivo k juhi. Nikoli vina pred pivom! Pri slovesnih pojedinah piva pri mizi ne streže-mo. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Elanu nova stečajna ekipa že vleče zanimive poteze bodo ponudili delnice Če v tem je mesecu presuho, ostane grozdje prav drobno. Dve klofuti Kranjski sindikati povedali, kaj sodijo o programiranih stečajih. Kranjski sindikati se ustvarjalno odzivajo na aktualne gospodarske probleme, tokrat so na predsedstvu določili svoj odnos do tako imenovanih programih stečajev, njihova stališča nameravamo še podrobneje predstaviti, za začetek kaže povedati vsaj bistvene stvari. Do programiranih stečajev prihaja zaradi nepravočasnega reševanja presežkov delavcev, zato gre v stečaj celotno podjetje, običajno pa ustanovijo novega, ki prevzame premoženje in potrebne delavce, presežni pa ostanejo na cesti. Zaradi vse težjih gospodarskih razmer so takšne rešitve razumljive, saj je 24 mesečna plača presežnih delavcev dokajšnje breme za podjetja, predstavljajo pa seveda bližnjico, ki ga omogoča obstoječa zakonodaja. Preprečiti bi jo morali zaradi vsaj dveh razlogov, pravijo v kranjskih sindikatih. Najprej zato, ker se nam v kratkem obeta nova zakonodaja, ki bo presežnim delavcem socialno varnost zagotavljala le za šest mesecev, nato pa bodo potrkali na vrata zavodov za zaposlovanje, kar pomeni, da bo država prevzela večje breme. Drugič pa je razmah programiranih stečajev vprašljiv, saj država očitno še ni sposobna prevzeti celotnega bremena presežnih delavcev, zato takšen način reševanja predstavlja tempirano socialno eksplozijo. Delavci, ki se zaradi programiranega stečaja znajdejo na cesti, v bistvu dobe dve klofuti. V kranjski sindikatih sodijo, da gre za očitno kršitev njihovih pravic, saj jim bo po novem zakonu delovno razmerje usahnilo že po šestih mesecih, na drugi strani pa so izigrani tudi kot upniki v smislu 140. člena zakona o stečaju. Drugo klofuto jim torej primažejo v stečajnem postopku, saj ne morejo uveljaviti pravic do stečajne mase. Kaj predlagajo v kranjskih sindikatih ? Najučinkovitejša je seveda pravočasna preprečitev programiranega stečaja, ker pa so v nekaterih podjetih razmere tako kritične, da tega ni več smiselno preprečiti, ponujajo novost: obveznice namesto odpravnine. Tako bi delavci, ki bi zaradi stečaja izgubili delo, vsaj čez čas dobili tisto, kar jim pripada. • M. Volčjak IZ LETA 1938 Adolf Prah, tovarna volnenih in bombažnih tkanin, Kranj Podjetje, ki ima svojo tovarno na Primskovem pri Kranju, je bilo ustanovljeno po sedanjem lastniku 1. 1930. Iz skromnih začetkov se je podjetje polagoma lepo razvijalo, tako da so prvotni obratni prostori v Crobathovi pristavi v mestu kmalu postali premajhni. Ze 1. 1934 se je podjetje preselilo v novozidane tovarniške objekte na Primskovem pri Kranju. Sedaj je tovarna najmo derneje opremljena in sestoji iz barvarne, tkalnice s 70 tkalskimi stroji, predpriprave in apreture. V vseh obratih zaposluje tovarne okrog 45 delavcev. Lastnik je Slovenec in je izšel iz bančne stroke. Slovensko je tudi vse ostalo osebje. Dokaz, da inozemski strokovnjaki niso neobhodno potrebni. Glavni izdelki tovarne so: bombažna blaga, in sicer: vse vrste flanel in barhantov, oks-fordi, cefirji, brisače, gradli, poplini itd. Prvotno je tovarna izdelovala tudi volnena blaga, kar pa je zadnja lota opustila. Zabret & Ko., kranjska tovarna lanenega olja in firneža, Britof pri Kranju Iz. skromne domače oljarnice z. ročnimi stiskalnicami je pod vodstvom Zabreta Blaža leta 1902 pričela rasti današnja tovarna l.eta 1905 je turbina nadomestila mlinsko kolo in leto kasneje je bila postavljena prva Andersonova stiskalnica. Za razširitev trgovskih zvez in povečanje obrata je bila istega leta ustanovljena družba Zabret & Huter. Leta 1912 je pričela tovarna s kuhanjem firneža. Svetovna vojna je obratovanje zavrla in podjetje skoraj uničila. Po vojni se je obrat oživil, a težka bolezen in zgodila smrt je leta 1922 ustavila podvig delavnega in podjetnega lastni ka. Z ustanovitvijo družbe Zabret & Ko. leta 1923 je pod vod stvom Joška Zabreta in Ivana Avseneka rastla tovarna do leta do leta. Izpopolnila in modernizirala se je tako, da more predlagati sedaj na 14 avtomatičnih in hidravličnih stiskalnicah letno 5000 ton lanenega, repičnega in ricinovega semena. Vodne turbine z. 200 H P ženejo stiskalnice in generator, ki daje tok z.a pogon motorjev, z.a razsvetljavo in segrevanje stiskalnic. Generator je priključen tudi na omrežje KDF. Za rezervo sta dve lokomobili s 100 H P, ki dajeta obratu tudi potrebno paro. Jugoslovanska pro-dukcija lanu more kriti le majhen del potrebe, večina lanu se uvaža iz. Argentine in deloma iz. Indije; repica in ricinus sta večinoma domača. Izdelke (laneno olje, laneni firnež, jedilno olje, repično gorilno in industrijsko olje in ricinovo olje) konsumira jugoslovanski trg, le fino mlete lanene tropine znamke »Kranjski' lanene tropine« se izvažajo po večini v Nemčijo, ostanek se pii> da doma. Podjetje, ki zaposluje 50 ljudi, je organiziralo lastno nezgodno in starostno zavarovanje, ki ga vodi delavstvo skupno z. lastniki. Begunje, 21. decembra - Nova stečajna ekipa Elana, z Igorjem Trillerjem na čelu, je držala besedo in še prej kot po štirinajstih dneh predstavila prve poteze. Poleg običajnega gradiva na časnikarskih konferencah so nam ponudili tudi novo tovarniško glasilo, saj zaposlene sproti seznanjajo z delom stečajne ekipe, za kar so osnovali tudi delavski sosvet. Proizvodnja poteka brez večjih motenj, trenutno dela 698 delavcev, polovica več kot pred dvema tednoma, tuji dobavitelji jim gredo na roko, sklenili so že nekaj novih prodajnih poslov, odmevna je razprodaja v Brnci. Ustanoviti nameravajo dva holdinga, v Brnci in doma, ki bosta povezovala tuja in sedem domačih podjetij. Tja do srede januarja naj bi se izrekli upniki, ki naj bi terjatve spremenili v delnice, kar bo seveda odločilnega pomena. Kolikšna je luknja v Elanovih financah, bo dokončno znano na preizkusu terjatev sredi januarja, znesek se bo verjetno sukal okoli 500 milijonov mark, zaradi predstave velja povedati, da je to pet Iskrinih stolpnic v Ljubljani. Elanu pa drugi dolgujejo 30 milijonov mark, vendar pa so ti dolgovi vredni le od 3 do 5 milijonov mark. Tudi z drugega srečanja z novo stečajno ekipo Elana, ki jo vodi Igor Triller, smo odhajali z občutkom, da je daleč najboljša, kar jih je doslej poskušalo rešiti Elan, in upanje, da bo preživel, je torej vse večje. Sodeč po prvih potezah Trillerjeve besede "prišli smo, da zmagamo" niso prazne obljube, prihodnost Elana je res še v marsičem odvisna od njegove preteklosti, predvsem pa od uspešnega dogovora z upniki, vendar pa je prihodnost Elana že razpoznavna. Z upniki so že imeli nekaj razgovorov, članica stečajne ekipe Katarina Benedik je dejala, da bo upniški odbor ustanovljen na prvem naroku za preizkus terjatev, torej 14. januarja. Na naše vprašanje, kdo bo vodil upniški odbor je Igor Triller odgovoril, da so prosili Zlatka Kavčiča, direktorja Gorenjske banke, ki je njihov največji, še "živeči" upnik. Na Hrvaškem do povezovanja upnikov v konzorcij ni prišlo, obstaja le firma, ki za 10 in večodstotni delež ponuja posredništvo, vendar brez tveganja. Črnih računov ni več Scenarij, ki dokončno še ni elaboriran, predvideva ustanovitev dveh holdigov, v tujini in doma. Elan International (kar je v tujini zveneče ime, ki mora izpolnjevati določene pogoje) bo imel sedež v Brnci v Avstriji, nanj bodo navezana vsa Elanova podjetja v tujini. S tem bodo dosegli preglednost njihovega poslovanja, saj so doslej nekatera poslovala vzporedno, spomnimo se samb Elanove-ga holdinga v Miinchcnu. Pri tem velja povedati, da ima Elan poslej pri Zvezi bank na Koroškem le en račun, prav tako pri Laenderbank, ki je Elanova največja partnerica pri poslih. Tudi v Brnci črnega računa ni več, direktorju Vinku Bogataju so vrnili vsa pooblastila, Igor Triller pa je sopodpisnik. Uresničujejo se torej njegove besede, da ga bo Elanova preteklost zani-mila, kolikor je pomembna za prihodnost, vse ostalo naj postorijo drugi, za to pristojni. Pri avstrijskih bankirjih je veliko pripravljenosti, d.i In Elan izšel iz težav, je dejal Igor Triller. Podpora bo vsekakor dragocena, saj so posojila na tujem cenejša kot doma. Pri "čiščenju" bančnih računov so pri Zvezi bank "odkrili" 7 milijonov šilingov ustanovitvenega kapitala iz leta 1984, ki ga pred letom Ioo t dvigniti sicer ne morejo, moč pa ga je seveda prodati. Zanimalo nas je, kaj avstrijski bankirji pravijo o dokumentaciji, ki jo je odnesel bivši Elanov finančnik Pavel Koder, pogovarjal sem se tudi o tem, je dejal Triller, mislijo, da je bila zažgana, in pravijo, da bi lahko naredili nove izvlečke. Vendar pa to ne bo zastoj, saj kopijo /ara- Igor Triller: Če bi se erozija Klana nadaljevala, v mesecu dni ne bi bil vreden nič več. Odslej bo vreden vse več, sredi prihodnjega leta skupaj z blagovno znamko in tehnologijo od 300 do 400 milijonov mark. Foto: J. Cigler čunajo po šest šilingov, papirjev pa je verjetno milijon dvesto. Sedem domačih podjetij Doma pa nameravajo ustanovili holding Elan Slovenija, ki naj bi povezoval sedem novih podjetij: Elan Ski, Elan Boat, Elan Elight, I lan Šport, Elan Commerce, Elan lennis in Elan Servis. Delovala bodo samostojno z vsemi poslovnimi funkcijami, dobila bodo prostore, ki jih zmorejo najeti, delavce, ki jih potrebujejo, denar, ki ga lahko vračunajo v ceno izdelkov. S tem bo tudi domači del Elana postal pregleden, odločili so za idejo o več podjetjih, saj so druge rešitve preveč odmaknjene. Nova podjetja bo ustanovil Elan Trade, edino zdravo Elanovo podjetje v Jugoslaviji, ki je v težave zašlo zaradi matične firme, uspešno pa je že izpeljalo prisilno poravna vo. Elan Trade naj bi kupil tudi Sport EL 2000, ki naj bi spremenil ime in postal eno od novih Elanovih podjetij. Elan pa naj bi se nato spremenil v kapitalsko povezano delniško družbo, za kar bo potrebno doseči ustrezno ka pitftlizacijo. Kar največ upni kov skušajo pridobiti, da bi svoje terjatve spremenili v delnice, računajo na 15-od-stotni lastniški delež zaposlenih, niso pa izključeni zunanji investitorji, saj zanimanje v tujini obstaja. Takšna preobrazba je smiselna, saj Elan zaradi finančnega poloma ni izgubil tistega dela blagovne znamke, ki se nanaša na kakovost izdelkov. Elan jo je dosegel s smučmi, tega pa se bodo morali zavedati tudi drugi deli proizvodnje in zato doslej nerentabilni proizvodnji smuči namenjati del svoje akumulacije. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi celotno proizvodnjo smuči prenesli drugam, kjer je delo cenejše, državne dajatve pa manjše. V sedmih podjetij bo do srede prihodnjega leta delo imelo približno 650 ljudi, do konca leta pa 800. Za nekatera podjetja so direktorji že predvideni, pogovarjajo se tudi z Elanovci, ki so odšli pred stečajnim postopkom ali pred prihodom nove stečajne ekipe. Vse nakupe bodo prenesli v Brnco, kar jim bo omogočalo najemanje cenejših posojil, izognili pa se bodo seveda tudi uvoznim dajatvam. Tovarna je bila kot samopostrežba Kriza Elana je posledica krize menedžmenta, ta pa je posledica popolne netranspa-rentnosti firme, levica ni vedela, kaj dela desnica, od organizacije dela do zadnje kalkulacije in varnostnega sistema, ki ga sploh ni bilo, tovarna je bila kot samopostrežba, je dejal Igor Triller. Pred dvema mesecema so, denimo, dali v proizvodnjo dvanajst jadrnic Elan 33, zdaj jih je tam samo še osem. Zaposleni so včasih lahko enkrat letno kupili pet parov smuči tretje kakovosti, ko je izbruhnila kriza, so jih lahko štirikrat letno, kasneje vsak mesec, pred prihodom nove stečajne ekipe zc dvakrat na teden, prodaja je potekala s pomočjo sindikatovega računa, saj je bil ElanOV blokiran. Najbolj iznajdljivi so jih v proizvodnji spotoma zame njali za prvovrstne in množi čno so se pojavile na nedavnih sejmih rabljene smučarske opreme, nekateri so jih prodajali kar doma. Po zamenjavi vratarjev (najeli so zasebno firmo) ie sprva nastala /metla, celo dva kamiona so morali razložiti, da so se v skladišču spri navadili na naročilnice, dobavnice in potrdila o plačilu, zdaj mimo vra- I ranci Perčič: Vse bo odvisno od upnikov, ki naj bi svoje dolgove spremenili v delnice, njihova sestava pa je zelo heterogena, skupina "proračunskih" upnikov vidi samo realni denar, ne razmišljajo o tem, da z ustavitvijo proizvodnje ne bi dobili nič, saj praznih zidov ne išče nihče, po Sloveniji jih je že dovolj. Foto: J. Cigler tarja ni več moč priti brez podpisa enega od članov stečajne ekipe. Odmevna razprodaja v Brnci Proizvodnja zdaj na vseh programih teče brez. večjih motenj, prilagajajo jo razločljivemu materialu, na delu je 698 delavcev, pred prihodom nove stečajne ekipe jih je delalo le 350. Igor Triller je povedal, da so s tujimi dobavitelji že imeli trde, toda uspešne pogovore, za šest mesecev so jim odložili plačila dolgov izpred stečaja, tekoče pa redno plačujejo. Pri prodaji imajo težave s konfekcijo, saj so zamudili sezono, /daj prihaja i/, skladišč tudi blago, ki je bilo /ase/eno, ker niso plačali skladiščenja, čeprav je bilo blago veliko več vredno kol dolgovi. Delno so se založili z Almirininii izdelki. V Brnci pa so imeli zelo odmevno razprodajo, smuči so prodajali po izvoznih cenah, Brnca pa se je odrekla trgovski marži, približno 40 odstotkov je bilo naših kupcev. Glas so dvignili avstrijski prodajalci, češ da gre za nepoiteno trgovino, vendar v I lanu pravijo, da so razprodali stare zaloge, kar je v svetu običajno, prodali so smuči, ki že tri leta niso več v proizvodnji. Na Injem je prodaja trenutno najboljša na ameriškem trgu, konec januarja sc bodo na sejmu v Dcnverju dogovorili 0 novih količinah in cenah, letos pa bo prodaja tam rekordna, od 7 s do K(| n SOČ parov smuči in I lauovo podjetje v ZDA dosega najboljše re/ultatc. Pomemben i/vo/. bo dosežen tudi v Nemčiji, 40 tisoč parov smuči bo prodanih preko podjetja A&E, ki so ga ustanovili skupaj z žirovsko Alpino. Pogovore so imeli že / italijanskim Vitalcom, prihodnje leto mu bodo dobavili 600 plovil, med njimi tudi 26 največjih jadrnic • M. Volčjak Urednikova beseda Novoletne Odprte strani začenjamo s prispevkom Mihe Naglica o prvih korakih samostojne Slovenije, nadaljujemo s pogovorom Marije Volčjak s sodnikom Antonom šubicem o neodvisnem sodstvu ter z zapisom pogovora z Milanom Kučanom o poplebiscitni Sloveniji, na zadnji pa predstavljamo najnovejšo knjigo dr. janka Prunka o Slovenski samozavesti. Želimo Vam veliko užitka ob branju in srečno 1991! Leopoldina Bogataj MIHA NAGLIC Leto po plebiscitu Tje bomo najdli pot... Za nami je še en velik korak na poti zgodovinskega osamosvajanja Slovencev. In kaj je pred nami? Tuta et praesentia guam futura et periculosa homi-nes malunt. (1) Ljudje imajo raje tisto, kar je in je zanesljivo, kot tisto, kar bi sicer moglo biti, a je negotovo in nevarno. Take vrste ljudje so (bili) še do neda-yna tudi Slovenci. "Bolje vrabec v roki kot golob na strehi," pravi njihov pregovor Zdaj pa se zdi, da jim kar_naenkrat še golob ne bo več dober!? Odločili so se^da pojdejo na svojo, čeprav negotovo in nevarno Harveč sveta otrokom sliši Slave, Ue batno najdli pot. kjer nje sinovi *'prosti volpi vero in postave. Te besede je v (ob)upu boja za svobodo pred svojimi vojščaki ■Zrekel Črtomir, v davnem 0sniem stoletju po Kristusu, ko se je začelo pokristjanjevanje Slovencev, zapisal pa ph je Pred poldrugim stoletjem Premim Zanosno so zvenele v Usbh Črtomirovih in PreSerno-V|h in še danes, ko se zdi, da se [taposled uresničujejo, zvenijo **ko. pri Čemer pa ne smemo Pozabiti, da Črtomir svojega nagovora ni sklenil z navedeni-m'» temveč je dodal še tele besede; ^ Pa naklonijo nam \mrt bogovi, 7'""/ strašna noč je v črne zem- *p w> pod svetlim sonca m sužni dnovi! JJ* poti zgodovinskega osamosvajanja Slovencev |e bilo °" Priložnostih, ko je Ho za biti j?'1 ne biti in se ni vedelo, kak v" bo izid, storjenih nekaj °|Wilnih dejanj. V dneh pred PjCbiscitOm je naša javnost so-8'ašala v oceni, da je lake v iste ludi odločanje za naposled sa-H!0st«jno in neodvisno državo Slovenijo, Ali se osamosvojimo j 1 Pa ho sla pol navzdol in J°8ve, ali bo sc kdaj priložnost Ponovni vzpon'.'! Veličina naše odločitve je vrh tega v tem, ker se po njej številna zgodovinska dejanja in napori Slovencev, ki so jih doslej pogosto prikazovali kot dolgo vrsto porazov in ponižanj, zdaj kažejo v povsem novi luči. Ne štejejo le zmage, tudi porazi niso bili zaman. Pot je bilo pač treba prehoditi v celoti, tudi leda |. ko je vodila po zdrsljivih robovih prepadov. Pred Evropo Pravijo, da smo prišli v le kraje z vzhoda, po poteh ob velikih rekah. Ustavili smo se na pobočjih Alp, ki so bila hkrati zidovi takratne Evrope, svetega rimskega cesarstva Karla Velikega, ki je bilo po svojem obsegu presenetljivo podobno ozemlju današnje Evropske skupnosti (brez Grčije). Prva samostojna slovenska država, Karantanija (7. stol.) ni bila za dolgo. Vladali so ji vojvode, ki SO 11 ti Kaianlanci volili sami in jih po demokratičnem obredu nsloličevali na (josposvetskem polju. Leta 743 je vojvoda Borut priznal bavarsko nadoblasl in privolil v začetek pokristjanjevanja Slovencev. Drugače ludi ni mogel, saj so mu prav Bavard pomagali v bojih z Madžari (Obri); zlo. ki je pritiskalo z vzhoda, je bilo očitno že takrat hujše od tistega, ki je prihajalo s severa ali z zahoda kdaj se je med nami in Evropo vzpostavil vazalni odnos, podložništvo in odvisnost. Ta- ko je (v bistvu) ostalo do danes. Pot do naše osamosvojitve je stoletja trajajoči poskus premagovanja vazalnega odnosa. In še nekaj je, na prvi pogled nenavadno, a resnično: osamosvajanje se je vseskozi dogajalo kot evropeizacija; bolj, ko smo evropski, manj smo Evropi podložni. Koraki v Evropo. Na naši poti je nekaj obdobij in dejanj, nekaj korakov, ki so posebno vidni, veliki in pomembni. Kolikor vem, jih je še najbolj dorečeno povzel Emil Milan Pintar na enem od zborovanj pred plebiscitom (2). Prvi korak je bil storjen v času reformacije, ko je Primož Trubar govorico slovenskega ljudstva povzdignil v knjižni jezik, prevedljiv v druge, velike evropske jezike. Drugi je bil mogoč šele po francoski revoluciji, v času Napoleonovih Ilirskih provinc, ko so slovenščino uvedli v šole, iz katerih je potem niso nikoli več izrinili, tretjega so napravili leta 1848, z. razglasitvijo, temeljnega novodobnega političnega programa - Zedinjene Slovenije. Hotenje po osamosvojitvi je bilo tako ozaveščeno in zapisano. Četrti korak, odločitev za lastno državnost, storimo leta ]u|X /. ustanovitvijo Države SHS, ki pa u ija le od 29. oktobra do I. decembra, ko nastopi več kot dve desetletji trajajoča državniška prevara, imenovana Kraljevina SHS (Jugoslavija). Leta 1945 se v petem koraku, v zapletenih mednarodnih okoliščinah, Jugoslavija preuredi v zvezno državo, v kateri dobimo Slovenci svojo republiko. Darovi, ki jih moramo odtlej žrtvovati na oltarju zveznih mali kov, pa so tako veliki, da na-čnejo substanco našega rodu in ko je mera polna, se leta 1990 odločimo za šesti korak, za osamosvojitev. Vprašanje ostaja A glej ga šmenta - še vedno smo le na robu Evrope! Zdaj je namreč vprašanje, če bo ta sploh priznala našo državo in njeno željo, da bi z leti postala enakopravna članica ES. Naš problem ni v tem, kako v Evropo - v njej že smo, odkar pomnimo - temveč v tem, kako o(b)stati v Evropi kot svobodnjak in ne kot vazal?! Star partizan, ki se je boril v brigadi in čigar kosti še vse do danes ni zapustil spomin na zime, prebite pod milim nebom in v bojih z "gospodarji s severa", je v neki predplebiscitni debati izrekel tole: "Sem za plebiscit in glasoval bom z "da", saj gre za Slovenijo, za katero sem je šlo tudi med vojno, bojim pa se, da nas bo nova oblast prodala prav tistim, proti katerim smo se takrat borili!" To je bojazen, izrečena v grobih besedah, a v bistvu resnična. Nemcem zdaj ni več treba k nam s silo, saj nas lahko, v gospodarskem stanju, v kakršnem smo, zlepa in poceni kupijo. Možnosti sta tudi tokrat le dve: "tje bomo najdli pot" in "manj strašna noč"; "sužni dnovi" pač niso rešitev. Škofjeloški primer Problematika, ki smo jo doslej zasledovali na vseslovenski ravni, se po svoje in na posebno zanimiv način izraža na ozemlju nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov, današnje občine Skofja Loka. Nemški vladarji so v stoletjih po izgubi karantanske samostojnosti svobodno razpolagali z našo zemljo in jo razdajali različnim velikašem, posvetnim in cerkvenim, da bi si s tem pridobili njihovo naklonjenost. Tudi škof Abraham je "znal s spretno politiko pridobiti naklonjenost nemškega vladarja Otona II., ki je z dvema zaporednima daritvama leta 973 bogato obdaril freisinško škofijo s prostranim ozemljem na tleh Kranjske krajine." (3) Trideset let kasneje (1004) so briksenški škofje (iz mesta Bressanone/ Brixen ob reki Isarco v severni Italiji) na podoben način pridobili Bled in Bohinj. Vpraša- nje, ki se nam ob teh dejstvih zastavlja z vidika naše obravnave, pa je, ali je šlo le za utrditev vazainega odnosa ali tudi za dejanje, ki je spodbudno vplivalo na razvoj naših krajev. Iz temeljitih zgodovinskih raziskav dr. Pavla Blaznika in iz nedavnih izjav akademika dr. Boga Grafenauerja (4) je namreč razvidno, da so freisinški škofje po pridobitvi poprej slabo naseljenega in s širnimi gozdovi poraslega ozemlja v porečju obeh Sor, v hotenju, da bi od njega tudi kaj imeli, začeli z močno kolonizacijo, z naseljevanjem raznorodnih podložni-kov, kar je povzročilo močan gospodarski in kulturni razvoj teh krajev v naslednjih stoletjih. Dejstvo, da so ob Slovencih s Koroške tod naseljevali tudi Bavarce in Tirolce, pravzaprav ni pomenilo germanizacije. Takratna ljudstva, ki so pač govorila vsako svoj jezik, še niso bila nacionalno ozaveščena v današnjem smislu in so se v skupnem jim odnosu podložni-štva in v povezujoči jih isti veri dobro prenašala in se v stoletjih zlila v en narod; nemški priseljenci so se asimilirali v slovenskem življu. Darilna listina z dne 30. junija 973 je torej pomenila bolj nekakšno potrditev pripadnosti loškega svet Evropi kot podložnost Nemcem. Kar pa seveda samo po sebi še ne pomeni, da je spomin na ta dogodek "vreden" občinskega praznika, se pravi "več" kot spomin na dražgoško bitko, na junaški boj slovenskih partizanov z nemškim okupatorjem. Zgodovinski odnosi nemštva in slovenstva v tem prostoru so vsekakor zanimivi za nadaljnje proučevanje, nikakor pa jih ne kaže izrabljati v kovanju strankarskega prestiža. Sicer pa bi se kazalo danes po nekdanjih loških meščanih in podložnikih zgledovati v nečem drugem. Že Valvasor piše: "Mestni prebivalci kupčujejo z vsakovrstnim blagom po Nemčiji in Italiji. Zlasti izdelujejo tukaj prelepo belo platno v velikih množinah in ga poleg belega čistega sukanca često pošiljajo v druge dežele. Dalje je tu tudi mnogo trgovcev, ki prodajajo konje v Italijo ter poleg drugih obrtnij mestu precejšen dobiček priskrbujejo..." (5) V tem je stvar: Zdaj, ko se z Nemci ni treba streljati, kar delajmo zanje - za dobiček seveda in ne le za Ion! V Evropi Krepitev naše gospodarske moči in razvoj naše kulture bosta tako glavni nalogi v letu (-ih) po plebiscitu. Tisti, ki imajo pred očmi le stvaritev nacionalne države in njenih institucij, bi morali vedeti, da z njo končno dobivamo "le" tisto, kar so naši sosedje imeli že v prejšnjem stoletju. Ce bomo iz po-dalpske vojvodine res hoteli v ES, se bomo morali številnim elementom nacionalne suverenosti kmalu spet odpovedati. To zahteva proces evropske integracije, ki je po svojih razsežnostih nadnacionalen. Njegov notranji ustroj določa razvoj kibernetične civilizacije, ki ni naklonjen ohranitvi narodne samobitnosti in kulturnih posebnosti. "A ohraniti to posebnost je bilo naporno podjetje v zgodovini, je danes in bo v prihodnje... Naravna pot v združeno Evropo vodi Slovence prek intenzivnega medregio-nalnega povezovanja, ne le v soseščini, ampak tudi širše po Evropi, in prek neposredne prisotnosti v mednarodnih združenjih in ustanovah. S takšnim pristopom k integrativnim procesom bi Slovenci nemoteče sledili, enkrat vendarle neza-mudniško, osnovnemu razvojnemu trendu - k poenotenju planetarne kibernetične civilizacije." (6) Z navedeno "čarobno formulo", katere avtor je publicist Peter Kovačič - Peršin, sklepam to razmišljanje. Vsem, ki ste ga prebrali, pa želim vse najboljše v letu po plebiscitu! Opombe 1 Tacitus, Annales 1,2. 2 V domu Svobode v Žueli, 14.12.1990. 5 P. Blaznih, Skofja Loka in loško gospostvo (973-1SOJ). 1973, 1. 4 Gorenjski glas. 14.12.1990. 5 Slava_ Vojvodine Kranjske, XI. knjiea. Skofja loka. 6 Dnevnik. 20 11.1990. MARIJA VOLČJAK JOŽE KOŠNJEK ANTON ŠUBIC: Stečaj Elana je zanesljivo pravni judikat Govorice o čistkah hromijo sodnikovo notranjo neodvisnost Kranj, 21. decembra - Politične in gospodarske spremembe v družbi vplivajo tudi na sodstvo, kranjsko sodišče pa je bilo letos zaradi stečaja Elana v središču pozornosti. Ob koncu leta smo se zato pogovarjali z AN-TONOM SUBICEM, vodjem kranjske enote Temeljnega sodišča v Kranju" ki se je tudi kot sodnik stečajnega senata ukvarjal z Elanom. "Izteka se teto velikih sprememb, političnih in gospodarskih, kako so vplivale na sodstvo, posebej v Kranju?" "Spremembe v družbi se seveda odražajo tudi v sodstvu, preprosto to pomeni, da se je zlasti na gospodarskem oddelku zelo povečalo število zadev, medtem ko na drugih povečanja ne beležimo, na kazenskem in v preiskavi celo rahel upad. To ne pomeni, da je kriminala manj, zmanjšanje je predvsem posledica spremembe kazenske zakonodaje, saj so lažja kazniva dejanja prešla v pristojnost sodnika za prekrške, tako, denimo, prometne nezgode z lažjo telesno posškodbo zdaj obravnava sodnik za prekrške, sodišče le še s hudo telesno poškodbo ali s smrtnim izidom. Težave so največje prav na gospodarskem oddelku, z letošnjo spremembo zakonodaje na področju izvršb beležimo bistveno večji pripad izvršilnih gospodarskih zadev, vse leto pa tudi intenzivno narašča pripad gospodarskih sporov, trenutno imamo nerešenih približno 3.000, ob koncu lanskega leta pa je bilo nerešenih 1.635. Ne pojenja tudi pripad registrskih zadev - register je prav tako kot gospodarski oddelek le na sedežni enoti - ob koncu lanskega leta je bilo nerešenih 450, trenutno pa je nerešenih približno 300 registrskih zadev." "Koliko podjetij je bilo registriranih?" "Povprečno prispe vsak mesec od 150 do 200 vseh registrskih zadev, približno toliko jih tudi rešimo." "Kako hitro je moč registrirati podjetje?" "Ravnamo po načelu hitrega postopka registracije, nobena skrivnost ni, da sodnik vsakogar povabi na razgovor, če je potrebno vlogo popraviti, dopolniti, da se postopek torej začne tudi s slabo vlogo, ki bi morata biti v pravnem redu zavržena kot nesklepčna. Pričakovali smo, da bo val registriranja zasebnih firm pojenjal, vendar ne, še vedno je očitno mikavnih le 2.000 dinarjev ustanovitvenega kapitala in ljudje podjetja ustanavljajo tudi za vsak primer, zaradi drugih, postranskih ciljev." "Sodnik ekonomske upravičenosti ne preverja?" "Te presoje nima, presoja le, če so izpolnjeni osnovni zakonski pogoji glede dejavnosti, sedeža firme in njenega zastopanja in če so seveda vpisani na ustrezne obrazce." "Postopek je torej lahko zelo hiter, sprašujem, ker je bilo kranjsko sodišče deležno očitkov zaradi hitre registracije kranjskega radia?" "Ce je zadeva sklepčna po vsebini in papirjih ni nobenih zadržkov, da ne bi bila registracija hitra. Seveda obstaja glede na prispelost vrstni red, toda, če je vloga popolna in je ni treba popravljati in če stranka s prošnjo na ustrezen način sodišču izkaže, da gre za velik ekonomski interes, je postopek resnično zelo hiter." "Novost so tudi stečaji?" "Kranjsko sodišče obravnava 23 stečajnih zadev, nekaj je že rešenih, najbolj odmevna in obsežna je zadeva Elan. Po stečajnih zadevah smo na drugem mestu v Sloveniji, takoj za Ljubljano, ker so prednostne narave, so gospodarski sodniki vključeni vanje kot člani ali kot stečajni sodniki, kar hromi delo gospodarskega oddelka, saj razumljivo zaradi tega trpi delo na registraciji, gospodarskih sporih in izvršbah. Pri stečajnih zadevah se pogosto srečujemo z retoričnimi vprašanji in ugotovitvami, da je zakon slab, toda sodnik je dolžan delati po zakonu, čeprav je zakon slab. Kot posameznik ali kot institucija lahko tako kot vsakdo drug vpliva na spremembo zakonodaje, kot sodnika pa ga to še ne odvezuje, da ne bi delal po zakonu." "Kakšen je zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji?" "Ta zakon ima primesi prejšnjih zakonov in nekaj novitet, po njem sodne prakse v Sloveniji do zadeve Elan praktično ni bilo. Dodatna težava pa je v pojmovanju stečaja, ki je najbolj rigorozna, vendar učinkovita oblika rešitve prezadolže-nega dolžnika, pri nas pa je še vedno nekaj negativnega, nekaj, proti čemur se je treba vnaprej boriti, čeprav so zanj izpolnjeni pogoji. Ko sodišče ugotovi, da je dolžnik pO vseh zakonskih kriterijih zrel za stečaj, se ne more ozirati na lokalne, socialne, sicer boleče interese, temveč mora ravnati po zakonu." "Kranjsko sodišče je postalo slavno z zadevo Klan, pogumno ste razsodili po zakonu in se odločili za njegov stečaj, čeprav so upniki izglasovali prisilno poravnavo?" "Ne moremo govoriti o slavi sodišča, zaradi zapletenosti in obsežnosti je zadeva Elan dobila večjo publiciteto. Odločitev kranjskega sodišča, ki je bila, kot je znano na višjem sodišču potrjena, predstavlja pravno novost, sa tem je bila v pravni praksi presežena dilema ali je mogoče uvesti stečaj kljub pozitivno izglasovani prisilni poravnavi, do naše odločitve se z. njo nihče ni ukvarjal. Če upniki iz kakršnihkoli razlogov izglasujejo prisilno poravnavo, je naloga sodišča, da po uradni dolžnosti takšni poravnavi ne sledi, če ugotovi, da je dolžnik tako prezadolžen, da pogojev prisilne poravnave ne bo mogel izpolniti. Zanesljivo gre za pravni judikat, upošteva joč seveda sedanjo zakonodajo." "Minister Rejc še vedno javno govori, da odločitev kranjskega sodišča ni bila dobra, slišimo tudi, da bo prav glede te dileme zakon spremenjen oziroma na- mesto zveznega sprejet slovenski zakon?" "Takšne govorice so res navzoče, dokler ne bomo imeli novega bomo pač delali po sedaj veljavnem zakonu. Minister Rejc odločitev seveda lahko komentira, sodišče se na tovrstne komentarje ni oziralo in se tudi ne more, naše edino merilo je zakonito in strokovno delo." "Kako izberete, bolje rečeno najdete stečajne upravitelje?" "V vsakem primeru mora biti strokovnjak, v zadevi Elan toliko bolj, saj so vsi upi uprti vanj, da bo rešil finančno polomijo, ki ni nastala čez noč. Iskali smo jih prek poslovnih informacij, gospodarske zbornice, ni ga bilo lahko najti, veliko jih je sodelovanje odklonilo, zaradi zapletenosti zadeve, nekateri tudi zaradi ocene, da je preveč vpletena politika." "Je bil sedanji stečajni upravitelj adut v rokavu, dokler stečaj Elana ni bil potrjen na višjem sodišču, saj je po prvi oceni to daleč najboljša ekipa, ki rešuje Elan?" "Ni bil skrit adut, angažiranje gospoda Trillerja in njegove ekipe je ugoden razplet ob odstopu prejšnjih dveh stečajnih upraviteljev, pred tem ni bil v igri, sovpadalo pa je to s pravnomočnostjo sodbe." "Na kranjskem sodišču imajo torej gospodarski sodniki vse več dela?" "Na gospodarskem oddelku je trenutno sedem sodnikov, kar je premalo, še pred dvema letoma pa ga praktično nismo imeli. Glede na število zadev je republiška skupščina jeseni kranjskemu sodišču odobrila pet novih sodnikov, s posebnim odlokom je sistematizacijo sodnikov poveča s 36 na 41, predsednik sodišča je že predlagal postopek izvolitve, večina novih sodnikov bo prišla na gospodarski oddelek. Vendar pa pet novih sodnikov potegne za seboj tudi nov tehnično administrativni kader in dejansko gre za najmanj 13 novih ljudi, ki pa jih nimamo kam namestiti. Prostorsko problematiko naj bi rešili s pomočjo republike in občine, ki sta interes že izkaza li. Stvarno rešitev vidimo v preselitvi javnega tožilstva v ustrezne nadomestne prostore, tja pa naj bi prišla nova ekipa." "Hkrati pa slišimo, da nekaj sodnikov odhaja med advokate?" /a sodstvo je to značilno, kar ni nič slabega, sedanii večji odliv je posledica neurejenih razmer v sodstvu, kadrovske in prostorske problematike, slaba je birotehnična opremljenost, slabe so plače. Delo sodnika je normirano, mesečno mora sproducirati toliko in toliko zadev, nihče ga ne vpraša, v kaks nih pogojih dela, njegova plača je žepnina glede na to, kaj se od njega pričakuje. ludi delo Strojepisk, nasploh administra- tivnih delavcev, je odgovorno in zahtevno, predstavlja mate-rializacijo sodnikovega dela. Takemu obsegu dela je tudi njihov osebni dohodek neustrezen." "Koliko zasluži sodnik?" "Plača sodnika začetnika za izpolnjeno normo znaša 12 tisoč dinarjev, sodnik z večletnimi izkušnjami je na istem, saj se mu praktično poveča le za odstotke minulega dela, gre torej za sodno uravnilovko. Vloga sodnika je zelo nehvaležna in občutljiva, posega na najbolj občutljivo področje, na področje človekovih pravic in svoboščin, kar se lahko odraža tudi v odvzemu prostosti, zato je vedno izpostavljen kritiki, saj je v vsakem postopku kdo. ki z odločitvijo tako ali drugače ni zadovoljen. Proces demokratizacije ponuja tudi izkrivljene poti, v odnosu do sodišča si jo nekateri predstavljajo tudi tako, da ne izbirajo besed, da sodnika žalijo, mu grozijo in podobno. V tako slabih pogojih dela mora imeti sodnik resnično veliko volje, dobesedno srčnosti, da vztraja in da ne zapade posrednim vplivom v obliki nekritičnih in neargumentiranih oznak njegovega dela." "Širijo se tudi govorice o političnih čistkah v sodstvu?" "Rdečih telefonov Že prej pa tudi zdaj ni, osebno se mi zdi žaljivo in podcenjevalno, da se nam zaradi večinske pripadnosti prejšnji monistični stranki danes pripisuje vloga rdečih sodnikov in seveda v podtonu izvaja, da je šlo za dirigirano obliko sodstva, kar ni res. Za svojo enoto lahko rečem, da gre za ljudi, ki s politiko niso obremenjeni, da gre za strokovno usposobljene ljudi, ki upajo, da se bodo razmere za njihov delo le spremenile, ki vztrajajo, ker imajo svoje delo radi, res pa je seveda, da so odvetniške službe veliko bolj mikavne. Zavzemamo se za nadsiiankar-skega sodnika, torej za sodnika, ki ne bi bil član katerekoli politične stranke, saj preprosto nočemo biti žrtve vsakokratne zamenjave oblasti, ki bi sebi prilagajala vsakokratno strukturo sodstva, lahno merilo za razrešitev ali ponovno izvolitev posameznega sodnika je zgolj in samo ocena, ali je delal po zakonu, je torej njegovo delo strokovno ali ne, takega .ne njevanja pa se ne bojimo. Zeli mo biti in O Stati neodvisni sod niki, za kar je bilo v preteklih letih v resnici veliko storjenega, saj nas voli republiška skupščina, tudi financiranje je republiško, čeprav v tem trenutku neustrezno. Temu mi pravimo zunanja neodvisnost, notranja pa |c v vsakem sodni ku, zanjo mora imeti notranjo svobodo, ne sem biti prega-njan, ne sme se počutiti ogroženega. Govorice o čistkah v sodstvu hromijo sodnikova) notranjo neodvisnost." Milan Kučan o Sloveniji in Jugoslaviji po slovej Nihče nam ne bo jugoslovanskega Tako je dejal predsednik predsedstva Republike Slov smo ga skupno organizirali Radio Kranj, nadstrai plebiscitom in uredništvo Gorenjskega glasa. "Moj odgovor na vprašanje, ali ne bo prevelik rizik, če Jugoslavije ne bo, je, ali ne bo veliko večji rizik, če bodo oni skušali s prisilnim jopičem ohraniti takšno, kot je danes. Slovenci imamo pravico izbirati, kako bomo iz tega prisilnega jopiča prišli," je dejal predsednik predsedstva. Njegova obljuba, ki jo je dal pred plebiscitom, da bo odstopil, če izrekanje ne bo pozitivno, saj bo to polom politike, ki ji je posvetil velik del svojega političnega življenja, pa dokaz, da ni delal v interesu večine, sedaj ni več aktualna. Plebiscit je bil prepričljiv dokaz, da ima sedanja slovenska politika zaupanje slovenskega naroda in drugih državljanov Slovenije. "Visoka udeležba in visok odstotek tistih, ki bodo glasovali pozitivno, sta pomembna za naše kasnejše poteze, za avtoriteto tega dejanja o prihodnjih jugoslovanskih pogovorih o rešitvi krize in ureditvi prihodnjih odnosov. Prav tako nam to povečuje avtoriteto in prepričljivost v mednarodni javnosti. Pravi uspeh plebiscita bo šele prihodnost, ko bomo morali uresničiti in uveljaviti tisto, kar smo zapisali v skupščinsko izjavo o dobrih namerah, ko se bo moralo to potrditi kot resničnost našega življenja, ko bo prihodnost to verificirala za nazaj." Plebiscit ni odcepitev Milan Kučan je dejal, da je velika podobnost med dogodki lanskega septembra in sedanjimi. Lani je hotela disciplinirati slovenski narod takrat še obstoječa Zveza komunistov Jugoslavije, ki je slovenskim komunistom naročila, naj preprečijo skupščini sprejem dopolnil k slovenski ustavi. Takrat so dejali, da je to razbijanje Jugoslavije, da je to protiustavno dejanje, da morata ukrepati zvezna skupščina in zvezno ustavno sodišče. Slovenski komunisti niso bili pripravljeni uresničiti tega naročila. Niso hoteli ravnati zoper svoje prepričanje in zoper interese slovenskega naroda. Tudi tokrat je bil scenarij enak, najprej zvezna skupščina, nato ustavno sodišče, pred tem predsedstvo države. "V dokumentih slovenske skupščine, in samo ti so relevantni, jasno pile, da plebiscit sam po sebi ni odcepitev. Lahko se najde v Sloveniji posameznik, kakšen ugleden strankarski voditelj, ki trdi, da je tO odcepitev. Lahko ra-zlaga svoje stališče, vendar Kakšen naj bo predsednik Milan Kučan: "Predlagano je, da bi imela Republika Slovenija predsednika s približno enakimi pooblastili, kot jih ima sedaj predsedstvo. Bil bi formalni predstavnik države, imeti pa bi moral tudi moralni vpliv. Jaz mislim, da bo naše politično življenje oblikovalo ljudi, ki bodo imeli tak moralni kapital." takšno stališče nima opore v stališčih slovenske skupščine, ne v izjavi o dobrih namenih, ne v sporazumu, ki so ga podpisale slovenske stranke. Vsak ima pravico do svojega mnenja, vendar mora povedati, da je to njegovo mnenje. Osnovna namera plebiscita je, da pridemo Slovenci in državljani Slovenije v položaj, da brez prevladujočega vpliva splošnega interesa določimo svoje dolgoročne nacionalne interese in njihovo uresničevanje in s tem zavarujemo obstoj in prihodnost slovenskega naroda. Po letih 1918 in 1945 se sedaj odločamo tretjič. To naše odločanje poteka v svetu, ki je medsebojno vedno bolj povezan in soodvisen. V tem svetu jc vsakdo, ki misli, da lahko živi izoliran od drugih, da lahko odloča v celoti o svoji usodi sam, obsojen na izolacijo, provincializem in na počasno izginotje. Da pa bomo lahko sploh v te povezave stopili, moramo najprej svojo suverenost imeti. Lna od teh povezav je lahko tudi usmerjena k drugim jugoslovanskim republikam. Na ideoloških osnovah povezav ne bo mogoče graditi. Mogoče pa se bo povezovati na osnovi realnih interesov, predvsem Kolumb ni ničesar spraševal Milan Kučan: "/.(ime te bilo vedno najpomembnejše, kaj bi bilo z nami. če se za plebiscit ne hi odločili ludi Kolumb, ko je odhajat v svet. se ni spraševal, ali se mu splača ali ne. Vprašati se moramo, kakšno jc sploh lahko življenje, ko se praktično ne moremo odločiti :o nič na poti reševanja krize Tudi vas gotovo zanima, km porneni to. kur Si' fe pred dnevi dogajalo na zveznem predsedstvu, v zvezni tkupscini tli ni to stolno vračanje v okvire, v katerih m mogoča nobena sprememba našega življenja, kjer ni pripravljenosti, da bi pogledali prave vzroke naše krize in se soo< iti s posledicami njihovega odpravljanja " Kolodvorska 33, 64260 Bled (pri železniški postaji) DRUŽINSKA KOSILA 180 din za 4 osebe vsakdan od M. do 17. ure Informacije tel.: 064/77-365 GORENJSKI GLAS, petek28.decemra 1990 GI16as so pripravili Igor Pokorn - oblikovanje Leja Coirvar - sporedi m Darinka Sedej - zanimivosti in razvedrilo Lektorirala je Marjetka Vozlič Šenčur Delavska 18 tel 064/41-321 Tudi pri Gorenjskem glasu se zavedamo, da bo v moćni konkurenci uspešen le tisti, ki bo ponudil več, ki bo boljši od drugih, zanimivejši... Zato vam tokrat za pokušino, v novem letu pa vsak teden, ponujamo še eno redno tedensko prilogo časopisa. V njej bomo objavljali TV, radio, kino in druge sporede, predlagali, kam lahko greste zvečer, kam na nedeljsko kosilo, kje lahko tudi ob sobotah in nedeljah kupujete, razen tega pa še horoskop, gorenjski trač, predstavitve popularnih Gorenjcev, glasbene lestvice, ježa, Darinkino Temo tedna in reportažo, zraven tega pa še kup koristnih nasvetov in zanimivosti. Pričakujemo tudi vaše predloge: najboljše bomo objavili in dobro honorirali. Odločiti se moramo tudi. ali bo priloga izhajala v petek ali v torek. t Želimo, da bi vam naša šestnajstica ugajala, vas razvedrila in vam pomagala pri izbiri časa, ki ga boste presedeli pred TV ekrani ali vas spodbudila, kje in kako preživeti popoldne ali večer, skratka, želimo si, da bi Gorenjski glas še bolj z veseljem jemali v roke. Hkrati vam voščimo tudi Srečno "91. Leopoldina Bogataj VREME Vremenska slika kaže, da se nad večjim delom Evrope zadržuje območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se bo pomaknila preko Slovenije. Pred njo bo postopno dotekal nekoliko toplejši zrak. V petek in soboto bo suho in postopno nekoliko topleje. Franci Košir s Koroške Bele je na odru že štirideset let - Moped šou plus Franc Košir in tu je toliko smeha in zabave, da ti solze tečejo! Dvorana se je krohotala na prireditvi, ob 40 - letnici nastopov Avsenikove trobente in humorista Francija Koširja, ki je v teh letih imel 9.000 nastopov in z avtomobilom prevozil dva milijona kilometrov! - Foto: Jure Cigler SNEŽNE RAZMERE Kranjska Gora: 5 cm novega snega na 35 do 90 cm podlage, naprave vozijo od 9. ure do mraka, drsališče je odprto, tekaške proge so urejene. Smučarski avtobus vozi iz Martuljka do Podkorena. Vogel: 70 cm snega, nihalka vozi od 7.30 ure do 18. ure, druge naprave od 9. do 16. ure. Kobla do 30 cm novega snega na 30 do 110 cm podlage. Naprave obratujejo. Velika planina: 5 cm novega snega na 70cm podlage, naprave obratujejo. Stari vrh: 50 do 30 cm suhega snega, smučišča urejajo, naprave obratujejo, smučarski avtobus vozi iz Škofje Loke. Zatrnik: 30 do 80 cm suhega snega, naprave obratujejo, smučarski avtobus vozi z Bleda. Soriška planina: 10 cm novega snega na 90 cm podlage, naprave obratujejo, koča je odprta. Krvavec: 5 cm snega na 65 cm podlage, kabinska žičnica in druge naprave obratujejo. Mi se 'mamo radi Foto: Jure Cigler KAM NA NEDELJSKO KOSILO V gostilno na Labore Ste za dobro domačo govejo juho. takšno, da po vrhu plava tudi kakšen cink. zakuhano z domačimi rezanci ali zdrobovimi žličniki, rahlimi kot sapa. prazen krompir, svinjsko pečenko ali kakšno drugo mesnino po želji? Ste? Potem se kakšno nedeljo, ko se vam ne bo dalo doma kuhati, odpravite v staro Drakslarje-vo gostilno na Laborah pri Kranju. Dva kilometra iz Kranja proti Ljubljani, tesno ob cesti stoji. To je tista gostilna, o kateri smo nekoč zapisali, da v njej pripravljajo domače krvavice, ki najbolj dišijo. Kako tudi ne bi. ko pa je v njih toliko dišav, med drugim tudi majaron, poper, klinčki. cimet, piment, korijander in še kaj. Mladi gospodar Matej Plaznik vse koline sam naredi. Pa še nekaj dobrega kuha tu gospodinja Marija: golaž z veliko čebule iz bo-čnika in vampe, ki se jim stalni gostje zlepa ne odrečejo. V kleti pa čaka samo originalno domače vino: cviček iz Rake, rebula iz Brd in z medaljo odlikovan teran iz Dutovelj. Le oglasite se kdaj, ne bo vam žal! • D. Dolenc 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 7 50 Video strani 800 Satelitski programe - poskusni prenosi 9.00 Klub klobuk 11 00 Vojne usode angleška nadalje vanka 13 55 Video strani 1405 Svojeglavi VVilson, ameriški film 15 30 Sova. ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 TV mozaik Tednik, ponovitev 18 10 Spored za otroke m mlade 18 10 Pravljice iz mavrice čarodejni dimnikar 18.30 VVaitapu. TV nadaljevanka 19 00 Risanka 1915 TV okno 19 30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19 59 Zrcalo tedna 20 20 Mednarodno obzorja Romuni- ja 1989 1 990 20 55 Zakon v Los Angelesu amen ška nanizanka 21 45 TV dnevnik 22 05 Ob obzorja do obzorja 22.20 Sova Družinske vezi. ameriška nadaljevanka Arhitekturni spomeniki Brna, češki kratki film Melvin m Howard. ameriški film 0 35 Video strani L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8 00 Jutranji program - glasba -9.06 Z glasbo v dober dan 11.06 Petkovo srečanje -t- glasba 12.00 Po ročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.00 Od melodije do melodiie + EP 17.00 Studio ob 17 00 m glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADK ZDS 1600 Napoved programa - EPP ob vestila 17.00 Radijski kviz - Mi in politiki - 1900 Odpoved programa AVSTRIJA D 13.50 Leksikon umetnikov, kipar Franc Xaver Olzant 13 55 Krakovska poloneza. Obisk v Krakovu 14.55 Peneči se cianid, ameriška kriminalka. 1983 16.25 Borzna poročila 16 40 Bogatašinja, 2. del angleške nadaljevanke 17.30 Čudovite slike iz živalskega sveta. Skrivnostni jež 18.00 Zajček Dolgoušček, risanka 18.25 Dragocenosti iz Avstrije, božične jasli 18.30 VVurlizer 19 00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 1 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Dežela gora. Med ledeniki na Grenlandiji 21 00 1 990 - letni pregled informati vne redakcije 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Božič z dame Edno Megastar, najbolj nori shovv na svetu 23.50 Orkester, video umetnost 0.50 Time code II, Music - Transfer I. PROGRAM TV HRVATSKA 16 00 Satelitski programi poskusni prenosi 17 10 Slovenska kuhinja z Ansam- blom bratov Avsenik 17 30 Regionalni programi TV Slove mja - studio Maribor Tele M 19 00 Prišel čas je Krog božiča, od daja z ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom, ponovitev 19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Oči kritike 21 10 Gala koncert Čajkovski, pono vitev 23.10 Skupščinska kronika 23 40 Yutel 0 40 Satelitski programi - poskusni prenosi TV KOPER 12 30 Raziskovalna baza 13.00 Evropksi goli, oddaja o nogo metu 14.00 »Veliki temsi 15.45 Ob ringu 16 45 vVresling spotlight 17.30 Nogomet - mednarodna tekma 18 30 Program v slovenskem jeziku 1845 Odprta meja 19.00 TVD stičišče 19.20 Čarobna svetilka - otroški pro gram 20 00 Dokumentarna oddaja 20 30 SKAG - TV nanizanka 21.15 Mod squad. serija 22 00 TV dnevnik 22 15 Basket - Asisst 22 45 Supervollev 23.15 Izbor športnih oddaj 0.15 Nogomet - mednarodna tekma 9.15 920 930 10.00 10.00 10.15 10 45 11.20 11.30 1200 12 10 1220 14 05 16 10 1625 16 30 16 40 17.10 17.40 18.25 18 45 19.10 19.30 2000 21.35 22.25 22.45 22.50 23.50 Poročila TV koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka Zimski šolski program Risanka Benji, ameriška nanizanka Etnološke teme Tkanje na Tari Disnevjevi junaki, risanka Platon in Atlantida Poročila Video strani Škofova soproga, ameriški film Ciklus opera Video strani Poročila TV Koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka Izobraževalna oddaja Hrvaška danes Številke in črke. kviz Polna hiša. ameriška nanizanka Sneženi mož, risanka TV dnevnik Moie najljubše leto, ameriški film Folklorni ansambel Joža Vla- hovič v Clevelandu TV dnevnik Poročila v angleščini Slike časa. oddaja o kulturi Poročila DIVJA JAGA PRELOŽENA Radovljica - Zaradi bolezni v ansamblu Linhartovega odra odpade premiera kabareta Linhartovega odra z naslovom Divja jaga ali odkritje spomenika A.T. Linhartu v letu gospodovem 2040. Kabaret je bil predviden jutri, v soboto, 29. decembra, pred radovljiško cerkvijo. • L. Y1. NOVO V KINU DO KONCA IN NAPREJ režija: Jure Pervanje scenarij: Nebojša Pajkic »Dolce far niente« zahteva dobro finančno podlago. Če človek ni bankir, kar Tone Hac ni, je pač razbojnik, kar Tone Hac je. Ob ro-binhoodovskem razbojniku seveda rada cvetijo lepa dekleta, po medijski slavi pa hlepi tudi policijski inšpektor Alojz Kranjc, ki mu zvesto brska za petami. Lov za svobodo je odprt. MELVIN IN HOVVARD Melvin in Hovvard je ameriški barvni film iz leta 1980. v katerem glavne vloge igrajo Paul Le Mat. Jason Roberts, Marv Steenbur-gen, Elizabeth Cheshire, Michael J Pollard m Glona Grahame Film je prejel Oskarja za scenarij in glavno žensko vlogo. Zgodba ponazarja ameriški način življenja, v katerega se nenehno vpleta bo) za večjo uspešnost Ameriški milijonar je že skoraj dve desetletji pod rušo. njegova dediščina pa še vedno ni razdeljena Ogromna vsota te dediščine naj bi pripadla tudi Melvmu Dummarju. ki je bil nekoč naključni rešitelj življenja pokojnega bogataša vendar vsa stvar sploh ni tako preprosta. SUPER CHANNEL 7.00 Ob zon 8.30 Turistični magazin 9.00 VVorld news / The mix 13.00 Ja ponske poslovne novice 13.30 The miks / Vroča linija 17.00 V etru 18.30 Blue mght 19.45 Nit časa 20.00 Coca cola euroehart 20.30 Let s get perso nal 22.00 VVorld news 22.20 Spin. CD lestvica 23.20 Posebni koncert 0.35 Blue night 1.30 Nit časa 1.45 Pozni nočni mix SCREENSPORT 8.00 Rally, SP, Ruckblick 9.00 Šport v Franciji 9.30 Sportshovv 10.30 Boks 12.00 Hokej na ledu 14.00 Nogomet. Cotton Bovvl 16.00 Športno leto 1990 18.00 Nogomet, Španska liga 18.30 Šport v Franciji 19.03 Rally Pariz - Da kar 19.15 Košarka 21.15 Go 22.15 Boks 23.45 Rally Pariz Dakar 0.00 Hokej na ledu 2.00 Umetnostno drsanje / Nogomet TV 5 16.05 Poročila 16.15 Striptease, ponovitev 17.15 Ko je dobro. ., recept 18.00 Program za otroke 18.20 30 milijonov prijateljev 18.50 Bons baisers des francofolles 19.00 Poročila / šport 19.30 Poročila 21.35 Tous a la une 23.15 Nočni kargo, oddaja o kulturi 0 00 Hotel, literatura 0.30 Francosko govoreče celine EUROSPORT 8.30 Evrobika / Umetnostno drsanje 10.00 Plavanje, SP v Perthu, ponovitev 11.00 Motokros 12.00 Rally Pariz Dakar 13.00 Evrobika 13.30 Avstrali-ja: SP v veslanju 15.00 Zgodovina nogometa 16.00 Lahka atletika, EP 18.00 Smučanje na vodi, World Tour 19.00 VVorld sport special 20.00 Martial arts festival, v Parizu 21.00 Plavanje. SP v Perthu 22.00 Smučarski skoki. Innsbruk 23.00 Rally Pariz - Dakar 23.15 Golf 0.45 Rally Pariz Dakar 1.00 Nogomet / Motošport MUSIC TELEVISION 7.00Awake on the VVinlside 10.00 Big Picture Special Edition, Kevin Kostner 10.30 Video 17.00 Coca cola report 17.30 MTV prime 18.30 MTV's greatest hits 19.30 Big Picture Speci al Edition 23.00 Sobotna noč v živo 23.30 Coca cola report 0.00 MTVs greatest hits 1.00 The MTV spotlight 3.00Nočni video KINO 28. december CENTER amer. znan. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 10 uri, amer. kom DUH ob 1545, 18. in 20 15 STORŽIČ hongko. karate film TIGER V AKCIJI ob 10 in 16. uri. prem. amer. akcij, filma AMERIŠKI LOVEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer kom BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 16. uri, amer. akcij, kom. ŠE 48 UR ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. pust. film ZLATI FANT ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. znan fant. pust film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. akcij film KLETKA ob 19 uri LAZE amer. kom MOŽ IZ CADILLACA ob 19. uri ČEŠNJICA amer akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 20. uri CERKLJE amer ris. REŠEVALCI ob 16. uri POUANE amer. drama JEKLENE MAGNOLIJE ob 19. uri ŽELEZNIKI fran avant film VELIKA MODRINA ob 19. uri SKOFJA LOKA amer kom. SHIRLEY VALENTINE ob 18 m 20 uri RADOVLJICA amer. akcij film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri BLED amer. barv film DRUŽINSKA STRAST ob 20. uri NOVOLETNI GLASBENI VEČER Podnart - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Domu kulture v Podnartu novoletni glasbeni večer z Moškim komornim zborom iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča. Koncertna gosta bosta nastopila znana operna pevca Zlata Ognjanovič s samospevi F. Schuberta in basist Dragiša Ognjanovič z arijami W. A. Mozarta in gorenjskimi kolednicami. Na sporedu je tudi spevoigra za soliste, zbor in klavir z naslovom Kovačev študent skladatelja Vinka Vodopivca. v kateri poleg Ognjanovičeve pojejo še Franci Prime, Stane Mihelič in Tone Peternel. VABILO NA PRIREDITEV Italijanske in ameriške v Black Jacku Tisti, ki si konca tedna ne morete zamišljati brez tega, da bi svoj ušes ne izpostavili hrupni glasbi v diskotekah boste prišli na svoj račun v diskoteki Black Jack na Titovi 351 v Črnučah. Diskoteka Black Jack je znana po tematskih večerih za različne okuse. Tako verjetno že poznate večere evergreenov, ročk and rolla in ostalih V petek ob 21. uri boste v črnem Jaku lahko poslušali italijansko in ameriško lestvico uspešnic. Pripravili so vse tisto, kar gre najbolje v ušesa. Seveda pa tudi tokrat obiskovalci ne bodo samo poslušali, ampak bodo tudi sodelovali pri oblikovanju programa. Torej tisti, ki vam je italijanska in ameriška glasba pri srcu, v petek bo vroče v diskoteki Black Jack. DEŽURNE TRGOVINE: Diskont CENTER Tržič, Cankarjeva 24 30. 12., 9. - 12. ure 31. 12., 8.-13. ure 1.1. 91. zaprto 1. 2. 91, 9. - 12. ure Delikatesa ŠPILA, Jaka Platiša 17, Kranj 31. 12., 8. - 15. ure 1. in 2. 1. 91, zaprto Trgovina MRAVLJICA Mestni trg 3, Skofja Loka 31. 12.. 7 - 17. ure 1. 1. 91. 9 - 12. ure 2. 1. 91, 7. - 12. ure Trgovina MAK, Na Logu 12/a, Tržič 30. 12., 9.-13. ure 31. 12., 9. - 20. ure 1. 1., 9. - 15. ure 2. 1., 9. - 15. ure (KQ)M1MqJJ©IMGLAS I NOVOLETNA LESTVICA RADIA ŽIRI Novoletno glasbeno lestvico RADIA ŽIRI lahko slišite v sredo, 2. januarja 1991. To so skladbe, ki so bile v preteklem letu najvišje uvrščene na LESTVICI RADIA ZIRI. LESTVICO UREJA NATAŠA BEŠTER. ki vam želi SREČNO NOVO LETO! 1. Marijan Smode - Sabina 2. Tajci - Hajde da ludujemo 3. Big ben - Nancy iz Ljubljane 4. Simona Weiss - Sanjam 5. Pop design - Na božično noč 6. Aleksander Mežek - Stari muzikant 7. Helena Blagne in Nace Junkar - Vrniva se na najino obalo 8. Agropop - Alpski sirtaki 9. Jasna Zlokič - Kad odu svi 10. Zlatko Dobrič - Ne joči Ančica 1. Kaoma - Lambada 2. Tina Turner - The Best 3. Rov Orbison - California blue 4. Martika - I fee the earth move 5. Phill Collins - Another Day in Paradise 6. Sinead O'Connor - Nothing Compares 2U 7. Toto Cotugno - Insieme 1992 8. Mili Vanilli - Girl Trn gonna miss you 9. Kylie Monoque - Ne ver too late 10. Tinita Tinkaran - We almost got it toogether Med glasbo pa boste lahko prisluhnili pogovoru s slovenskimi izvajalci naše zabavne glasbe. Vprašali jih bomo o njihovih uspehih, željah v prihodnjem letu in novoletni noči! Bodite z nami! IZLET ZA KONEC TEDNA Na Čepulje Ta čas si ne bomo izbirali dolgih izletov z avtomobilom, pač pa jo bomo raje odrinili peš. Danes vam predlagamo Čepulje, malo vasico na robu med kranjsko in škofjeloško občino. Če ste za hojo, potem se odpravite peš že iz Stražišča. po lepo obnovljeni, razširjeni in zdaj že skorajda povsem asfaltirani cesti proti Ce-puljam. Če vas zelo motijo aviomobili. se zapeljite z avtom malo dlje. lahko tudi do Javornika in ga pustite kje ob poti. Potem pa res pojdite peš. kajti najlepši sprehod je prav od Javornika do Čepulj. Sem gor se sonce najbolj upre in resje najprej vzcveti. Če je bilo premalo hoje. pojdite mimo Čavnarjeve gostilne še do Planice. Vts čas boste imeli lep razgled proti Kranju in Škofjeloškemu hribovju. Na Planici pri spomeniku se bo videlo vse do Ljubljane in na venec Kamniških Alp. Zdaj se lahko vrnete in obvezno oglasite v gostilni Na sedlu, pri Čavnarju po domače, kjer vam bo prijazna gospodinja postregla z vrsto dobrot. Posebna toplina je doma v tej hiši: veje od peči, od temnih opažev, iz vsakega kotička posebej. Domače koline imajo navadno, sirove štruklje, včasih tudi kakšno obaro, vedno pa vam bodo radi narezali odličen kraški pršut. In če boste šli s Čepulj peš, se lahko spodaj v Stražišču ustavite še v stari Benedikovi gostilni, kjer imajo na ogled vrsto zanimivih starih stenskih slikarij, tudi Napoleonovega vojščaka skoraj v naravni velikosti, lepo obnovljenega. Tudi pri Benedikovih vam ne bo treba lačen in žejen od hiše. Gostilničarka Maja ima, kot nekoč njena mama, na ogromnem štedilniku vedno kakšno sočno mesnino. Morda vas zanese tudi v Šmartinsko cerkev v Stražišču, tisto, ki ima tako lepo modro obarvano uro v zvoniku. Okrašena je z deli Laverja, Langusa, Stroja in drugih umetnikov. Prav te dni pa so v njej postavljene umetniško izdelane prelepe lesene jaslice, delo znanega mojsta rezbarstva Janeza Vovka s Police pri Naklem. • D. Dolenc I. PROGRAM TVSLOVENTJJl 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 7 50 Video strani 8 00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9 00 Spored za otroke in mlade 900 Čebelica Maja Pajkovka se ušteje risana serija 9 25 Alf ameriška nanizanka 9.50 Tovanšiia Petra Grče, nadalje vanka 10 15 Zgodbe iz školjke 10 50 TV mozaik 10 50 Večerni gost Dr Franc Roz- man m Bogomil Gerlanc 11 40 Oči kritike 12 20 Ciklus filmov VValta Disnevja Veliki lov lokomotiv, ameriški film 13 30 Žarišče, ponovitev 14 00 Sova, ponovitev 14.50 Šport v letu 1990 16 50 EP video strani 16 55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 Ray Charles, koncert ob 40-le-tnici glasbenega delovanja, ponovitev 17 55 Muppet show Roy Clark 18 20 EP video strani 18.25 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18 55 Že veste 19 05 Risanka 1915 TVokno 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.59 Utrip 20 20 Žrebanje 3x3 20.35 ONA + ON 22 10 TV dnevnik 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Neučakana pištola, ameriška nanizanka Zadnje pismo, italijanski kratki film Casanova, italijansko nemško ameriški film 1 25 Video strani paroara 41-OrV Stmauion U Snrur TV AVSTRIJA 9.00 Poročila in Zajček Dolgoušček, ponovitev 9.30 Avstrijsko gospodarstvo od 1945 do danes. 5 del 1030 Ti si moje življenje, ponovitev ameriškega filma, igra: Dannv Kay 12 20 Zid, risanka 12 25 Teleskop Sinovi Bountija, Osamljena dediščina Fletsc-herja Andersona 13.10 Poročila 13.20 Človek je pot, citat Janeza Pavla II 14.05 Spomladanski led na Finskem, dokumentarec 14.30 Zloglasna gora, italijansko- nemški film 16.00 Otroški VVurlitzer 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Odštevanje, ekološka oddaja 17.30 Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka 17 35 Kralj iz Narnije 18.00 Pogledi s strani 18.24 Vprašanja kristjanov 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.53 Vreme 20 00 Kultura 20.15 Družinski praznik 21.45 Srček 22 10 Šport 22.45 Gospeli in spirituali, glasbena oddaja 23.45 Leonard Bernstein: Preludij, fuga in grebeni 23 55 Jazz international 1.10 Ex libris 16 00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 05 Ex libris Primorsko vinogradni- štvo m vinarstvo 1810 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik 18 30 Moj kolaček, kratki film 18 40 Koko - smučarski prvak, kratki film 19 00 Mati m srn, avstralska humori- stična serija 19.30 TV dnevnik 20 15 Filmske uspešnice: Za brado jaz tebe, ti mene držiš, francoski film 21 50 Bojan Adamič (Šanson Roga- ška 90) 22.40 Yutel 23 25 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4 30-8 00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani * pionirski tednik 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček -t- EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Te denski aktualni mozaik 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi 23.15-5.00 Nočni program - glasba 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8 30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10 00 Risanka 10 15 Benji, ameriška nanizanka 10.45 Risanka 11 00 Grška Sicilija 11.30 Danes skupaj 12.00 Izbrali smo za vas 12.50 Čarovnik iz OZA, ameriški film 14 30 Mikser M, zabavna oddaja 15.15 Narodna glasba 15 45 TV teden 16.00 Prepovedana igrača, dokumentarni film 16 15 Poročila 16.20 Sedmi čut, oddaja o prometu 16.30 Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka 17.25 TV dražba 18 55 Rakuni, risana serija 19 30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 2015 Po kanalu do zlata, angleški film 22.00 TV dnevnik 22 20 Poročila v angleščini 22 25 Ex libris, dokumentarna oddaja 23 15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.00 Športna sobota TV Novi Sad 0.20 Poročila TV KOPER RADIO ŽIRI 16.00 Napoved programa - EPP - obvestila 17.00 Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - Novoletne čestitke Gost programa - 19.00 Prenos osrednje oddaje Radia Slovenija -19.30 Nočni program - 24.00 Odpoved programa 11.15 Nogomet - mednarodna tekma 13 00 Football - NFL 14.30 Basket - assist 15.00 Supervolley 16.45 Nogomet - posebna oddaja - sportime 17.30 Nogomet: Angl prv 19.00 STVD stičišče 19.35 Čarobna svetilka - otroški pro- grma Dan na dan 20 00 Kombatt Killer. film 21.40 MOD Squad,tf 22 30 Nogomet: Angl. prv. 00.15 Nogomet, špansko prv Skofja Loka v prednovoletnih dneh Romana, Duo Titicaca Skofja Loka. decembra - Turistično društvo Skofja Loka pri-pra\lja v soboto, 29. decembra, dve zanimivi prireditvi. V kinu Sora bo ob 16.30 za otroke nastopila Romana Krajnčan (vstop prost!), v gostilni Homan pa se bo ob 19.30 začel južnoameriški večer. Za začetek bo kratko predavanje z diapozitivi, nato pa bo nastopil duo Titicaca z živo južnoameriško glasbo, znani loški kuhar Andrej Goljat pa bo za goste pripravil južnoameriško kulinariko. Vstopnice za Homana so v predprodaji v Turističnem društvu v Škofji Loki. • D. D. KINO 29. december CENTER amer. pust. film ZLATI FANT ob 10. uri, amer. ris. REŠEVALCI ob 15. uit amer. kom. DUH ob 16., 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. pust. film ZLATI FANT ob 16. uri, amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 17 uri, amer. akcij. kom. ŠE 48 UR ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. ris. AMERIŠKA PRAVLJICA ob 17. uri, prem. amer. kom. MOŽ IZ CADILLACA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. znan. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 17. uri, amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 19. uri DOVJE amer. ris. REŠEVALCI ob 10. uri, amer. akcij, film KLETKA ob 18 uri ŽELEZNIKI amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri SKOFJA LOKA fran. avan. film VELIKA MODRINA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab film NIČ NE VIDIM. NIČ NE SLIŠIM ob 18. uri. amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 20. uri BLED amer. akcij, film JAMES BOND JE BILA ŽENSKA ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. barv. film DEVET IN POL NOČI ob 20. uri CASANOVA Na nočnem programu Sova bomo danes lahko gledali prvi del i talijansko-nemško-ameriškega pustolovskega filma Casanova. v katerem glavne vloge igrajo Ric hard Chamberlain, Faye Dupa-way, Sylvia Knstel in Ornella Muti Skratka, odlična zasedba! Film se začne z značilnim prizorom: Casanova beži pred oblastjo in skoči v kočijo, v kateri potu jejo madame Durfay in njeni nedolžni hčerki. Casanova se seveda ne predstavi samo z imenom, ampak tudi tako. kot se možu s slovesom ljubimca in pustolovca spodobi Toda vsa njegova spretnost mu ne pomaga, da se ne bi znova znašel v beneški ječi Tam pa obuja spomine na svoje predvsem erotične dogodivščine... SUPER CHANNEL 7.00 The mix 15.00 Rimska cesta francosko-italijanski pustolovski film 1968; Igra: Laurent Terzieff 17.00 Vi-deomoda 17.30The Eurochart 18.00 Ultraš ort 20.00 Kapitan Grom 20.30 Išče se živ ali mrtev 21.00 Second chorus, ameriški musical, 1940; igrata: Fred Astaire in Paulette Goddard 22.35 Zona somraka 23.35 Expres groze - španska srhljivka, 1972; igrata: Telly Savalas in Christopher Lee, Music mix SCREENSPORT 3.30 Boks 5.00 Hokej na ledu 7.00 Ral-ly - SP v Ruckblicku 8.00 Umetnostno drsanje 9.30 Šport v Franciji 10.00 Košarka na Nizozemskem 12.20 Mo-tošport 14.00 Umetnostno drsanje, svetovni pokal v Ontariju 15.00 Kick-boks 17.00 Borilni športi 18.00 Ten-pin Bovvling, Santa Claus 18.45 šport v Franciji 19.15 Košarka, prenos 23.30 Boks 1.30 Kegljanje / hokej na ledu TV 5 16.05 Poročila 16.15 Zapiski s poti, ponovitev 17.15 Flash varicelle 17.45 Poti sveta, reportaže 19.00 Poročila 19.15 Kot bi trenil, oddaja o kulturi 19.30 Poročila 20.00 Thalassa, oddaja o morju 21.00 Poročila 21.35 Velik roman na malem ekranu - Viktor Hugo: Šestindevetdeset, igra Michael Etc heverrv 23.35 Poročila 23.50 Tisk, oddaja o literaturi EUROSPORT 7.00 Barrier Riff 8.00 Fan Factorv 10.00 Gimnastika 10.30 motošport 11.00 Motokros 12.00 Rally Pariz - Da kar, Lahka atletika, EP v Splitu, dokumentarna oddaja. Zgodovina nogometa, Tenis, Pokal Hopman, Perth, Avstralija 19 OOŠestdnevna dirka v Zurichu 20.00 Jadranje 20.15 Show-catchen 21.45 Boks 22.45 Tenis MUSIC TELEVISION 8.00 Video 10.00 Klub MTV 11.30 Best of Swatchy, Next Ninety 11.30 US Top 20 13.30 XPO 14.00 Best of the Vear, lnxs 14.30 Video, Malken Wexo 17.30 The Year in Ročk 18.30 The best of the big picture 19.00 Eu-ropean Top 20 21.00 Best of Party Zone 90 23.30 Klub MTV 0.30 Video KOT V STARIH ČASIH Najvažnejši podatek, ki velja za ta film je da v njem glavno vlogo igra Goldie Hawn.. Torej je film lahkotna komedija, polna zapletov in srečno nesrečnih trenu tkov. Goldie je bivša žena pisate Ija Nicka, po poklicu je advokati-nja in. kot se zanjo spodobi, ima kot zastopnica brezupnih primerov, v svoji hiši zaposlene svoie kliente m sicer pri raznih hišnih opravilih. Trenutno je z javnim tožilcem tudi srečno poročena, vsaj do trenutka, dokler v njeno hišo ne pride njen bivši mož Nick. ki se je. potem ko je nekoč že sedel zaradi vpletenosti v afero z drogo sedaj vpletel še v bančni rop l.PR0GRMW SLOVENIJA 8 25 Video strani 8 35 Otroška matineja. Živ žav 9 30 Muppet shovv 9 55 Zgodovina smeha, ponovitev francoske dokumentarne serije 1045 Mati m sin, avstralska humoristična oddaja 11.15 Jaz sem pa že 40 let en Franc Košir 11 45 Obzorja duha 12.00 EP video strani 12 05 Kmetijska oddaja HTV 13.05 Prisluhnimo tišini 13.45 Križkraž, ponovitev 15 15 Sova. ponovitev 16 55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17 05 Kakor v starih časi, ameriški film 18.50 Risanka 19 00 TV mernik 19.15 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20 05 Cvetje v jeseni, TV nadaljevan- ka 20 55 Podarim - dobim 21.15 EPP 21,20 Zdravo 22 40 TV dnevnik 3, šport, vreme 23 00 Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka. Neučakana pištola, ameriška nanizanka, Klovn - Oleg Popov, sovjetski film 0 40 Video strani 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 1900 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIOM 9.00 Napoved programa EPP 10.00 Minute za športni rekreacijo - 10.15 Tednik 11.00 Novice in dogodki Obvestila - Alpetourovo turistično okence - 12.00 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.00 Novoletno voščilo obrtnikov in podjetij - 17.00 Odpoved programa TV KOPER 10 00 Fish eve 10 30 Raziskovalna baza 12.15 Izbor športnih oddaj 13 15 Rallv: Pariz - Dakar 14.00 VVrestling spotlight 14 45 Eurogolf 15.45 Umetnostno drsanje 17.15 Odbojka 19 00 TVD stičišče 1925 Čarobna svetilka - otroški program dan na dan 20.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja, vodi: Alex Bini 21.00 Aktualna tema 21 40 Mod squad 22 30 TV dnevnik 22.40 Eurogolf 23 30 Raziskovalna baza 0.15 Odbojka (ponovitev) - - 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10 00 Ko se korenin zavemo, oddaja za JLA 13 00 športno popoldne 1910 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik 19 30 TV dnevnik 20 00 Svet vulkanov, francoska po- ljudnoznanstvena serija 20 30 Stare ure. dokumentarna oddaja 20 55 Portorož Novoletni koncert, prenos 22 05 Posnetek skokov 22.50 Športni pregled TV SA 23 35 Yutel TV AVSTRIJA i 9.00 Poročila 9.05 Avstrijsko gospodarstvo od 1945 do danes. 6 del 950 Čas teme, zanimiva dokumentarna oddaja o raziskovalnem delu klimatologov 10 45 Tednik, z vremensko napoved- jo za prihodnji teden 11 00 1990 - letni pregled informati- vne redakcije 12.00 Hallo Austrija, Hallo Vienna, tedenska oddaja o Avstriji v ongleškem jeziku 12.30 Ni toliko spon, ustanovitev je zuitskega reda 13.15 Šepetanje iz samote, filmska poema Johannesa Fabnckega 13 40 Zajček Dotgoušček. ponovitev 14 05 Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne, ame- riška komedija 1972, igra Kurt Russell 15.30 Hiša v Jeruzalemu, 30. del 15 35 Helmi otroški prometni klub 15 40 Smrkci 15.55 Če mene vprašaš Snežinke 16.25 Mini čas v sliki 16.35 Mapetki 17.00 X - large, Rolling Stones - Urban Jungle: koncertni film turneje Urban Jungle, ponet v Braceloni 18.30 Ron in Tanja, 5. del Ijubezensk- ke zgodbe 19.30 Čas v sliki 19 48 Šport 20.15 Jaz o sebi. avtobiografski zapiski igralca Guida VVielanda 21.15 Viziie :. PROGRAM TV HRVATSKA 9 45 Poročila 9.50 TV koledar 10 00 Nedeljsko dopoldne za otroke 12 00 Kmetijska oddaja 13 00 Poročila 13 00 Senjski film za otroke 13 05 Daktan, serijski film 13 55 Družinski magazin 14 25 Sestanek brez dnevnega reda 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20 00 Igrana senja 20 50 Dokumentarni program 21 50 TV dnevnik 22 10 Poročila v angleščini 22 15 Glasba za lahko noč 23 15 Športni pregled 0 00 Poročila ^EEGLAS 21 20 Kaj se smejite, 2. del kabareta 22.20 VVolfgang Amade. skupna oddaja evropskih TV postaj 23.50 Nočni klici 0 35 Poročila %TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila 9 05 Kulturni tednik 9 20 Carpice Viennos. s spomin na Fritza Kreislerja 10 40 Computeranimation, Prix Ars Electronica 88: Gates Mana Canalija 10 45 Dragocene orgle, orgle cerkve benediktinskega samostana Altenburg 11.00 ORF stereo koncert 12 30 Dober dan. Koroška, oddaja za Koroške Slovence 13.00 Športno popoldne Novoletna skakalna turneja iz Oberstdorfa 17.15 Klub za seniorje, sestanek z vsemi, ki so po srcu stali mladi 18 00 Zajček Dolgoušček, risanke 18.25 Dragocenosti iz Avstrije, božične jasli 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19 30 Čas v sliki 1 20 15 Možje iz K3. Pripri oči 21.45 Kuharski mojstri 21 50 Poročila / Sport 22 00 Velika lahkomiselnost, ameri- ški film 1987, igrata Dennis Qu-aid, Ellen Barkin 23 40 V sedlu s smrtjo, britanski vve stern, igra Raquel VVelch 100 Poročila EUROSPORT 6.00 Poslovno poročilo 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 Smučanje na vodi. s Floride, ponovitev 10.00 Nogomet, ponovitev 13.00 Evrobika 13.30 Veslanje 14.00 Umetnostno drsanje 15.00 Tenis, Pokal Hopman, polfinale 19.00 SP v artistiki 20.00 Sport z vsega sveta 21.00 Garmisch: Smučarski skoki 22.00 Boks 23.00 Rallv Pariz Dakar 23.15 Motošport 0.45 Rally Pariz - Dakar 1,00 Tenis, ponovitev MUSIC TELEVISION 7.00 Awake on the VVildside 10.00 V -deo, s Paulom Kingom 14,00 Videi, s Pip Dann 16 30 Klub MTV, z Julie Brovvn 17.00 Coca cola report 17.30 MTV prime, z Martho Ouinn 18.30 MTV's greatest hits. Sex Pstois 19.30 Video. Ray Cokes 23.00 Sobot na noč v živo 23.30 Coca cola report 000 MTV's greatest hits. Sex Pistols 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video SUPER CHANNEL 7.00 Ob zori 8.30 Zdravo Avstrija, Zdravo Dunaj 9.00 The mix 13.00 Japonske poslovne novice 13.30 The mix / Vroča linija 17.00 V etru 1830 Blue night 19.30 Novice / nit časa 2000 Wm, lose or dravv 20.30 Russia eleven 21.30 Financial times 22.00 Novice / super sports 22.30 Inside vi-evv / Russia eleven 23.20 Financial times / VVorld news 0.35 Blue night 1.35 Nit časa 1.50 The mix SCREENSPORT 8.00 Rugby 9 00 Motošport 9.30 Boks 11.00 Rallv. Ruckblick 12.00 Šport v Franciji 12.30 Kegljanje. Santa Claus 13.15 Gop 14.15 Sportshovv 15.00 Ral-lycross. Lydden Hill 16.00 Šport v Franciji 16.30 Boks 18.00 Umetnostno drsanje. Ontario 19.03 Košarka, Nizozemska 21.00 Kickboks, Hamburg 23.00 Rallv Pariz - Dakar 0.00 Hokej na ledu TV 5 16.05 Poročila 16.15 Posebni dopisnik, ponovitev 17.15Ženski pogledi, portret 17.45 Ko je dobro , recept 18.00 Program za otroke 1820 Gore 18.50 Bon baisers des francofolles 19 00 Poročila / Šport 1930 Poročila 20.00 Sedanji časi 21.00 Poročila 21.35 Komedija, igra Jean-Paul Bel-mondo 23.30 Poročila KINO 30. december CENTER amer ris AMERIŠKA PRAVUICA ob 10. uri, amer kom. DUH ob 16.45 in 19 uri. prem amer. znan. fant. pust. filma VRNITEV V PRI HODNOST III. ob 21. uri STORŽIC amer ris. AMERIŠKA PRAVLJICA ob 16. uri, prem. amer trde erot. TRENUTKI UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. z/ian. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 17. uri, amer. akcij, kom ŠE 48 UR ob 19. uri, prem. amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 21. uri DUPLICA amer kom BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 17 in 19 uri, amer kom. MOŽ IZ CADILLACA ob 21 uri TRŽIČ amer akcij film AMERIŠKI LOVEC ob 17. in 19. uri MEDVODE amer ris REŠEVALCI ob 16. uri POUANE amer akcij, film ROBOCOP II ob 17 uri ŽELEZNIKI amer. kom. SHIRLEY VALENTINE ob 19 uri SKOFJA LOKA fran avant film VELIKA MODRINA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer akcij film TANGO IN CASH ob 18 uri, amer zab film NIČ NE VIDIM, NIČ NE SLIŠIM ob 20. uri BLED aer ris film ČUDEŽNI GRM ob 16. uri, amer. barv film DEVET IN POL NOČI ob 18 uri, amer. barv film DRUŽINSKA STRAST ob 20 uri BOHINJ amer. akcij, film JAMES BOND JE BILA ŽENSKA ob 18. in 20 uri EMANUELLE II Če je tema prvega filma o Ema-nuelle njeno postopno spoznava nje užitka, je tema drugega njenega filma erotična samozavest V svoji želji po užitku zapeljuje in se prepušča, se predaja in jemlje. Tako kot v prvem filmu tudi tu glavno vlogo igra Svlvia Kri -stel, režlral pa je priznan fotograf, ki med drugim fotografira tudi za Lui in Esquire. Francoski cenzorji so film označili kot pornografski in tako omejili njegovo distribucijo in profit. Emanuela II m ponovila uspeha prvega dela, najbolj uspešnega mehkega por-mča vseh časov, vendar pa je film dovolj uspešen, da so posneli še nekaj nadaljevanj. 1, PROGRAM TV SLOVENJA 7 50 Video strani 8 00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9 00 Klub klobuk 11 00 Spored za otroke. Čebelica Maja Sumljiva zgodba 1125 Mozaik, ponovitev 11 25 Utrip 11 40 Zrcalo tedna 11.55 TV mernik 12.10 Hrestač, balet F) Nurejeva 1 3 45 Mozaik, ponovitev, Zdravo 15 05 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17.05 Kekec, slovenski film 1840 Spored za otroke m mlade Radovedni Taček Glasbilo 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19 30 TV Dnevnik 19 55 Vreme 20 05 Silvestrski program. Tajci shovv 21.05 Silvestrski program v živo 22 15 Oto Pestner shovv. 2 del 23.00 Novoletni videomeh 23 30 Novoletni disco 0.00 Novoletna čestitka 0 20 Godba moie dežele 0.50 Sova: Modri grom, ameriški film VVorld s greatest magtcians, ameriški film Emanuela II. francoski film I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -1420 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes radio jutri 15.55 Zabavna glas ba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -1805 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor] - 21.05 Zaplešite z nami -23 05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevic: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 9.00 Napoved programa - EPP - Obvestila - 9.30 Otroci, vabljeni ste v na šo družbo - 11.30 Silvestrski nasveti -12.00 Novoletne čestitke in pozdravi -13.00 Kontaktna oddaja - 14.00 Raz gledmca iz Prlekije - 15.00 Novoletne čestitke - 15.30 Prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Izbiramo naj naj glasbenega izvajalca in skupino - 17.00 Mladi za mlade - 19.30 Prenos osrednje in-form. oddaje RA Slovenija - 19.30 -1.00Tudi nocoi smo z vami -1.00 Odpoved programa - TV KOPER 12.00 Umetnostno drsanje 1330 Rallv; Rariz - Dakar 13.45 Raziskovalna baza 15.30 Eirogolf 16.30 VVrestling spotlight 17.15 Nogomet 18.30 Program v slovenskem jeziku 19.00 TVD stičišče 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Obuti maček 20.35 The best 90 šport 21.50 »Nora družina*, celovečerni film 23.10 Istra shovv z VVitz Orkestra. glasbeno-zabavna oddaja 0.10 »Tutti frutti extra«, glasbena oddaja 2 PROGRAM TV SLOVENIJA 15 50 Podarim dobim, ponovitev 1610 Svet v letu 1990. oddaja TV BG 17 10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsemk 17 30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19 30 TV dnevnik 20 00 Dežela smehljaja, opereta 21 40 Oto Pestner shovv, 1 del 22 10 Kako smo plesali 22 35 Hopalla. shovv program 23 25 Novoletni videomeh 0 25 Novoletni klub Helidon 0 55 MTV - osemdeseta leta 1 25 Satelitski programi - poskusni prenosi TV AVSTRIJA! 9 00 Poročila 9 05 Solni princ, film po slovaški pravljici 10.30 Avstrijsko gospodarstvo od 1945 do danes, 7 del 11.30 Pri črnem konjičku, avstrijski film, 1961. igrajo Karin Dor. Peter Kraus 13 00 Zgodba o smrekovi vejici 13.20 Hollvvvood partv, ameriška ko medija 14 25 Elektric dreams, ameriški film. 1984 16 00 Barbar, risanka 16 25 Charlie Brown, Srečno novo le- to, risanka 17 35 Jaz in ti, iz oddaj v letu 1990 17 35 Kralj iz Narnije, Astanova zma- ga nad zlom, po otroških knjigah 18.00 Streli v pleča, leto 1990 v karikaturah 18 30 Ron in Tanja, 6. - zadnji del lju- bezenske družbe 19.22 Znanje danes 19 30 Čas v sliki 1 20.00 Silvestrski govor kardinala dr. Hermana Groerja 20 15 Nekoč, Silvestrske zgodbe 2145 Zabavna oddaja 22 00 Srečen skok v novo leto s Kar lom Moikom in Dagmar Frede-nc iz dvorane v Chemnitzu 0.35 Silvestrski klub, s plesom v novo leto 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9 20 TV koledar 9 30 Otroška oddaja 10.00 Zimski šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1220 Satelitski program 14 05 Superman II. ameriški film 1610 Videostram 1625 Poročila 16 30 TV koledar 16.40 Čas za pravljico, otroška oddaja 17 10 Rezerviran čas 17.40 Hrvaška danes 18.25 7 dni v svetu, zunanja politika 18.55 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Novoletni program Kolo sreče Šampanjec, šampanjec Novoletna čestitka TV AVSTRTJA 2 900 Poročila 9 05 Minister Manhattan - Woody Alien, nevvvorški režiser bo govoril o svoji mladosti in karieri 9 50 The purple rose of Cairo, ameriški film 1985, igrajo: Mia Far-row, Danny Aiello, Jeff Daniei 11.10 Cafe Electric, avstrijski nemi film, 1972 12 30 Večer Marlene Dietrich 13 20 Nizozemec, Herman van Veen v Gradcu 14.25 Netopir, opereta Johanna Straussa 16.45 Pustolovščina na severnem morju. Potovanja Vikingov 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Zajček Dolgoušček, risanka 18.25 Dragocenosti iz Avstrije 18.30 Slika Avstrije 19,00 Avstrija danes 19 00 Otto - novi film, nemška komedija 1967 20.50 Zabavna oddaja 21.45 Z najboljšimi priporočili, komedija 0.05 To je nori, nori svet, ameriški film 1963, igrata: Spencer Tra-Cy, Mickey Rooney 2.35 Outland - planet prekletih, britanski znanstveno fantastični film, 1980, igrajo: Sean Conne-ry, Peter Boyle, Frances Stern-hagen SUPER CHANNEL 7.00 Ob zori / Inside Vievv 9.10 The mix 16.00 Vroča linija / v etru 17.30 Eurocart 18.30 Blue night 19.45 nit časa / tajska panorama 20.30 Unes cov dosje, Bolivija - glas rudarjev 21.00 Perspektive 21.30 Fokus 22.20 Unescov dosje, Malta 22.50 Perspektive 23.20 Turistični magazin 23.50 Fokus 0.35 Blue night / Nit časa; The mix SCREENSPORT 800 Borilni športi 10.00 Rally 11.00 Boks 12.30 Hipodrom 13.00 Umetno stno drsanje 14.30 Motošport 15.00 Go 16.00 Alpsko smučanje 17.00 Moto novice 17.30 šport v Franciji 18.00 Športno leto 1990 20.00 Keglja nje 20.30 Nogomet, Španska liga 21.00 Boks 22.30 Sportshovv 23.30 Umetnostno drsanje 0.00 Superbike, SP /Rugby TV 5 16.05 Poročila 16.15 Generacija 90, ponovitev 17.15 Ženski pogledi, portret 17.45 Ko je dobro..., recept 18.00 Program za otroke / Noctua 18.50 Bons baisers des francofolles 19.00 Poročila / Šport 19.30 Poročila 20.00 Svetovna retrospektiva 21.00 Poročila 21.35 Noč trofej, športnica leta 23.00 Novoletni pozdrav 0.05 Musi-cales, klasična glasba ___t_. EUROSPORT 6.00 Poslovno poročilo 7.00 DJ Kat Shovv / Eurobics 10.00 Konjeništvo. iz Zuricha 11.00 Bob dvojec 12.00 Smučarski skoki, ponovitev 13,00 Evrobika 13.30 Surfanje na Havajih 14.00 Nogomet, SP 90, ponovitev 16.00 Tenis, Pokal Hopman 19.00 VVorld jet ski tour 20.00 Hokej na ledu 22.00 Nogomet 23.00 Rally Pariz - Da kar 23.15 College football 0.45 Pariz -Dakar 1.00 Tenis, Pokal Hopman MUSIV TELEVISION 7.00Awake in the VVildside, s Kri stisne Backer 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Top 100 of 1990 20.00 Year in Točk 21.00 Sex in the 90, ob svetovnem dnevu AIDSa 22.30 Silvestrski program, koncert v živo in presenečenja 3,00 Party Night Videos Novoletno dogajanje na kranjskem radiu Gorenjski megasrček bo čez novoletne praznike utripal skoraj noč in dan, spremljal vas bo v pričakovanju letošnje zadnje polnoči, v prvo novoletno jutro in skozi ves dan do devetnajstih. Morda je to tudi znamenje, da bo v prvem Novem letu, ki ga kranjski radio praznuje s svojimi poslušalci, program podaljšal s sedmih na 10 ali več ur dnevno. In kaj obljubljajo, pripravljajo, »naklepajo« neuničljivi sodelavci Megasrčka? Silvestrsko popoldne in večer bodo zapolnile kvizovske uganke in akcije. Kranjska in gorenjska podjetja in zasebniki so prispevali kup bogatih nagrad, voditeljici programa Alenka Štebe in Vanja Borovac pa obljubljata, da vprašanje ne bodo težka in tako bomo, tri-štiri- zajadrali v zadnje ure starega leta. Takrat bosta mikrofon 97. megaherca prevzela Lucija Grm in Damjan Perne. Opolnoči vam bosta čestitala, nazdravila z vami na prijetnejše in mirnejše čase in poskrbela, da bo do dveh zjutraj glasba takšna, da se ne boste mogli upreti plesu. Vztrajnim praznovalcem, že utrujenim glavam pa tudi samotnim poslušalcem bo v zgodnjem novoletnem jutru delal družbo Dušan Rogelj. Glasba naj bi bila mirnejša, času in vzdušju primerna do približno osmih, ko bo na sveže zastavila Jo-landa Lebar. S svojo veselostjo bo pregnala mačka, pomirila tigre, najbolj vztrajnim pa bo podarila še kakšen venček plesne glasbe. Novoletnemu popoldnevu bo dajala ritem Lucija Grm, potem pa bo program kranjskega radia počasi prešel v stare ali pa nove tire, kdo ve...? KINO 31. december CENTER amer kom DUH ob 15.45 in 18. uri HOROSKOP ZA 28. 12. 1990 VABILO NA PRIREDITEV OVEN Dolgo ste bili prepričani, da ste neobčutljivi za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo vaše hrepenenje največje, se vam bo vse skupaj kar naenkrat porušilo. MENGEŠ - V nedeljo, 30. decembra, bo po uspešnih koncertih v 20 slovenskih krajih v dvorani Kulturnega doma v Mengšu serija zadnjih finalnih nastopov prireditve pod naslovom Božično voščilo, ob 17., 20. ter zaradi posebnega zanimanja še ob 24. uri. Sodelujejo: Ansambel Marela, Franc Pestotnik - Podokničar, Sašo Hribar -Ga-Ga, citrar Miha Dovžan. Meta Malus, Silvo Teršek, Tomaž Novak in Ivica Oštir. D. Papler GLASBENI KOTIČEK 30 MILIJONOV NOSILCEV, ZVOKA BIK Pustolovščina, ki vas mika, je precej manj zanimiva, kot pa ste pomislili na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali vam je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa trenutna zabava. DVOJČEK Spotaknili se boste ob lastno zanko, ki ste jo tako vneto pripravljali nekomu drugemu. Drugič bodite raje. malo bolj odkritosrčni in pošteni, pa se vam to ne bo zgodilo. Popazile raje na svojega partnerja. m*?^ RAK ff-,.^ Ker ste si vse premalo prizadevali, ste izgubili nekaj tistega, kar vam je veliko pomenilo. Toda nikdar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. Na tradicionalni prireditvi Zlata kaseta '90 je bilo letos še posebej slovesno, saj so obeležili tudi 20-letnico te največje slovenske diskografske hiše. Čar temu je dala posebej pripravljena ljubljanska festivalna dvorana in sijaj ter blišč povabljene elite predstavnikov založbe, elegance televizijske hiše, glasbenih izvajalcev ter novinarjev. Direktor in od polletja tudi odgovorni urednik Ivek Krpač (dolgoletni odgovorni urednik Jure Robežnik je odšel na svoje) je povedal, da je Založba kaset in plošč RTV Slovenija (prej Ljubljana) vsa leta v sestavu RTV, ustanovljena pa je bila z namenom, da ob radiu in televiziji obsežen glasbeni fond in arhiv javnosti ponudi še na tretjem mediju - nosilcih zvoka. Ob nastanku je bila prva založba v Jugoslaviji, ki je tržišču ponudila in utirala pot glasbeni kaseti, ki je med nosilci zvoka najbolj razširjena. Z založniško dejavnostjo opravljajo veliko vlogo in pomen arhiviranja glasbenih zapisov za narodovo zgodovino. Namreč brez komercialnih učinkov izdajajo plošče in kasete z izvajalci s področja resne, jazzovske glasbe, ljudske pesmi in različnih oblik govornega programa, za kar sredstva prelivajo iz komercialno uspešnih izvajanj največkrat popularne zabavne glasbe. Začetki segajo v v leto 1970, ko je izšla prva glasbena kaseta v Sloveniji, ansambla Borisa Kovačiča z naslovm Leži vasica za goro: v tistem letu pa so izdali 9 programov na 5308 kasetah, prodali pa so jih 4270. »V 20 letih delovanja je bilo izdelano 21 milijonov kaset, 1 20.000 video kaset, 6 milijonov velikih plošč, 2,5 milijona malih plošč, v zadnjem času pa smo izdali in uvozili še 70.000 laserskih plošč. Na nosilcih zvoka je izšlo 1900 programov, od tega 77 odstotkov domačih in 23 odstotkov licenčnih. Med programi so močno prevladovali glasbeni, govornih je bilo le za 7 odstotkov. Kot prva založniška hiša smo tudi začeli izdajati kromdi-oksidne kasete, ki so veliko kvalitetnejše od navadnih. Ob tem smo začeli izvajati tudi kasete z računalniškimi programi. Danes s posodobljeno tehnično bazo in z enakim ali celo manjšim številom zaposlenih razvijamo, povečujemo in racionaliziramo proizvodnjo, ki obsega razmnoževanje audio-kaset in video kaset s proizvodnjo več kot 2,5 milijona primerkov letno. Čeprav nas »tepe« krčenje in nestabilnost tržišča ter finančna nedisciplina, je načrta za prihodnje leto s kar 63 odstotkov domačih programov še vseeno neokrnjen,« je dejal v orisu razvoja ZKP RTV Slovenija njen direktor Ivek Krpač. Na Zlati kaseti '90 so nagradili 31 najuspešnejših izvajalcev, od tega 17 domačih. Od posameznih glasbenih zvrsti oz. izvajalcih po podeljenih »lesketajočih« kasetah in ploščah najbolj izstopajo Zlatko Dobrič med pevci sezone s platinasto ploščo in Andrej Šifrer kot najbolj hitro prodorni izvajalec (47.000 prodanih kaset v 2 mesecih), med skupinami Pop design iz Kranja (zlata in srebrna plošča) in ansambel bratov Avsenik s področja na-rodnozabavne glasbe. Drago Papler LEV Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožujete, vendar pa si nikdar ne delajte pre\elikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko... DEVICA Naj vas občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapravite res čudovito priložnost. Nekdo, ki vam veliko pomeni, vas bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. TEHTNICA Nikar ne zamudite priložnosti, ki se vam bo ponudila. S prijatelji se boste odpravili na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povem nepričakovan način. Toda kaj hitro boste sprevideli, kam pes taco moli. ŠKORPIJON Nepričakovano boste prišli do nekega srečanja, ki pa bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar pa se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novo situacijo. STRELEC Dosegli boste tisto, kar si prizadevate že dalj časa, a kaj hitro boste spoznali, da ste se ponovno zmotili. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetili tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup. KOZOROG Končno se boste uspeli sprijazniti z dejstvom, da vaša čustva niso tako izjemna, kot bi si želeli sami. Je že res, da boste imeli spočetka manjše težave, vendar pa se boste kaj kmalu znašli in uspeli. VODNAR Človeška nevoščljivost nima meja in to boste kaj kmalu poskusili na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosili nekoga pametnejšega, saj se bosta v nasprotnem primeru kaj hitro zapletli v popolno zmedo. RIBA Prijatelju boste naredili ogromno uslugo, ki vam jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj za vas. Toda nikdar se ne zanašajte na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživajte, dokler še lahko. TEMA TEDNA ŠE POMNITE, TOVARIŠI? ICO PRIDE POLNOČ Ko pride polnoč... Ah, ko pride polnoč, ali bomo siti in napiti vsaj tistih pet sekund zares pozabili na vse grdote. zoprnije ter coprnije našega vsakdana: na vse laži in spletke, ki smo jih tako obilno gojili, na politična podtikanja in spekulativna spotikanja strank, na eksistenčno bedo in nemoralo... Skratka: ko pride polnoč, pride naših evforičnih pet sekund čiste krščanske ljubezni do bližnjega, pet sekund zaobljub, da bomo poslej dobri in plemeniti, modri in preudarni. V tistih petih sekundah se globoko v duši pokorimo tudi za vse zasebne grehe in strasti in se zaobljubimo, da poslej ne bomo več toliko kadili, toliko jedli. Ob prijetni sodružici, ki je za Silvestrovo napekla toliko dobrot, se v petih sekundah lahko celo skesano pomisli, da bi bilo dobro rahlo omejiti skoke Čez plot.. Oh. kako bi bil zame tak svet pust in dolgočasen,' če bi se vsaj desetinka polnočnih upov. želja in obljub kasneje tudi uresničila! Samo pomislite: po tej deželi bi hodili sami lepi. fini in trezni ljudje, od prvega do zadnjega lojalni državljani, ki bi imeli en lep in fin parlament, v katerem bi poslanci s cmokci na lička dosegali same koristne in družbeno perspektivne konsenze. Parlament ne bi bil pesem, parlament bi bil ena sama ljubezen. Enako seveda v nižjih rajonih, v občinskih skupščinah, kjer zdaj strankarski poslanci skačejo kot vrtavke in s poniglavo jezikav ostjo oponirajo strankarskim konkurentom. Meni bi se čisto zares podrl svet, če bi kar naenkrat izumrla slovenska »fovšija«, če bi se, denimo, mi, ki smo gospe in gospodje, kar naenkrat začeli še spoštljivo vikati. Saj ste zanesljivo že opazili tudi tovrstni slovenski unikum: najprej ti na TV omizju predstavijo gospode ministre te in te. Gospodje ministri se najprej držijo tako pomembno in so tako važni, da brž pomisliš, da zjutraj še sami sebi voščijo dobro jutro. Nakar se razponi vročekrvna debata, v kateri pa mahoma pozabijo na vsa vikanja in onikanja, na vse spoštovane gospode in so samo še: ti Dimitrij, ti Jure, ti Janez. Saj res zaveje iz tega vljudnostnega zasuka iz Vi na ti neka domačnost, neka prisrčnost, olikano pa ni, če se že grejo gospode ministre in so pred javnostjo.. Da bi ta družba nasploh v doglednem času doživela nujno moralno prenovo - kje pa! Tudi če pride iz ilegale v začasno zunajparlamentrano opozicijo ves intelektualni potencial, ki se zdaj skriva in nemo opazuje burkaške spektakle v parlamentu, je do znosnih in civiliziranih gest na tej strani Alp še dolga pot. Malo zaradi značajskih odklonov, ki jih imamo Slovenci v genih, malo zaradi uvoženih balkanskih manir. največ pa zato, ker smo iz enoglasnega zborčka brez prakse in vaj čmoknili v večglasno petje - zdaj pa imamo pred nosom neka pravila, notni zvezek, pa se še vsak dere po svoje.. Zlati časi! Zlati vek za tiste, ki so zapriseženi individualisti in nočejo v noben lok in v noben blok. Za tiste, ki se v plitke vode in v pritlikave reči ne spuščajo naj ortodoksni bojevniki nove demokracije izbojujejo svojo vajeniško dobo! Moralna prenova se bo morda začela šele tedaj, ko bodo vajeti naše kočije v rokah dobrih mojstrov. Zato v tistih petih sekundah pokore in dobrih želja kar pozabite na dostojnejšo držo bojevitih slovenskih strank! Še se bodo drli in še se bodo žrli, tako kot so se lani! Ko pride polnoč, se dobro najejle in napijte in nakadite. Saj je poslednjič! Kaj veš, kako grozen bo prvi dan zaobljublje-ne vzdržnosti! Lahko boste silno trpeli in komaj dotrpeli do petih popoldne, ko vam bo vse skupaj spet »zapasalo«. Ko pride polnoč,je vseeno še najbolje, dajo prespite. Če je pa že ne boste, pomislite le na najbližje, na tiste, ki so vam dragi, pa ob tako prelomni polnoči iz raznoraznih vzrokov nedosegljivi. Dovoljena je tudi kakšna skrita solzica ob pesmi Ko pride polnoč.. Saj je ljubezen, legalna, nedovoljena ali spretno prikrita, v tej deželi še edino, kar drži. Pa srečno novo leto! • D. Sedej Dol s svetniki, gor z grički! Okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Kranj je razpravljal tudi o predlogu za preimenovanje posameznih naselij v kranjskem okraju. Do preimenovanja je prišlo zato, ker posamezni nazivi in imena naselij niso več v skladu z današnjo družbeno stvarnostjo. Preimenovanja so predi^kutirali tudi vašča-ni. V kranjskem okraju bi se preimenovala posamezna naselja v sledečih občinah takole :Sv. Jošt v občini Besnica bi se po mnenju volilcev moral imenovati Joštova gora. Vendar je bilo mnenje okrajnega zbora, da bi bilo dovolj, ko bi se Sv. Jošt preimenoval v Jošt. ker tako ali tako nihče v Besnici in v Kranju in okolici ne reče drugače kot Grem na Jošta. V občini Cerklje se po predlogu preimenuje Sv. Lenart na Rebri, Sv. Ambrož v Ambrož pod Krvavcem, Andergas pa v Malo \ elesovo. Občani iz Gorenje vasi so predlagali, da se Žirovski vrh, sv. Lrbana preimenuje v Zali vrh, Žirovski vrh sv. Antona pa v Partizanski vrh. Selčani so predlagali ime Lenartov grič za sv. Lenart in Tomaževo za sv. Tomaža. V tržiški občini se bo odslej imenovala Sv. Neža Brezje pri Tržiču, Sv. Ana pod Ljubeljem Podljubelj, Puterhof pa Jelendol. Volilci občine Zminec pa so iz same konservativnosti vztrajali pri starih imenih svojih vasi, vendar je bil sprejet predlog občinskega ljudskega odbora, da se sv. Florjan preimenuje v Florjanov hrib, sv. Andrej v Andrejev hrib, sv. Ožbolt v Ožboltov grič, sv. Petra hrib pa v Petrov hrib. Besede hrib in grič so dodane zaradi tega, ker te vasice ležijo na območju hribov in gričev. V občini Žabnica za preimenovanje naselja sv. Duh ni odgovarjajočega predloga, ravno-tako tudi ne za sv. Barbaro. Za sv. Duh je bilo več predlogov, vendar bi bila najbolj umestna združitev Sv. Duha in Virmaš, ker tvorita ti dve naselji neko celoto. Toda ta sprememba bi povzročila spremembo upravne meje. kar se sedaj ne more izvesti; piše Glas Gorenjske septembra 1954. NAGRADNA IGRA HELENA PRI VAS DOMA? Helena pri vas doma? Zakaj pa ne, je veselo rekla simpatična pevka Helena Blagne, ko smo se dogovorili za malo nagradno igrico, v kateri lahko sodelujete vi, dragi bralci. V priloženi kupon morate napisati vsaj dve skladbi z najnovejše kasete Helene Blagne, kuponček pa poslati na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadcja 1, 64000 Kranj (Helena pri vas doma). Kupone pričakujemo do 10. januarja. Simpatična Helena bo obiskala srečnega izžrebanca na domu, mu poklonila svojo najnovejšo kaseto in z njim pokramljala o sebi in svoji glasbi. Mi pa bomo seveda obisk spremljali, Heleno z nagrajencem fotografirali in vas o obisku seznanili v eni izmed naslednjih številk Gorenjskega glasa. Kupon Ime in priimek Naslov Odgovor 3$) NA VSAKEM KORAKU V STA ^ ^ TUDI V LI Dober dan: jaz sem pa Andrej Šifrer... Če boste kdajkoli iskali Be-Čanovo ulico v Tržiču, nas prej vsekakor pokličite! Zakaj? Da vam bomo za vodiča! Nimate namreč nobene možnosti, da jo najdete prej kot v dveh ali treh urah, čeprav vam bodo priskočili na pomoč tržiški poštarji ali mimoidoči domačini. Bečanova ulica je ena izmed tržiških posebnosti, kajti s prvimi številkami se začenja na enem koncu mesta, se za tri ali štiri ulice in prehode prekine in nadaljuje na povsem na drugem koncu. In tako smo to skrivnostno ulico debelo uro iskali tudi mi, ki smo z našim pevcem Andrejem Šifrerjem želeli obiskati naši nagrajenki Šifrerjevega kviza: mali Tino in Katko Kremžar na Bečanovi 11 v Tržiču. Potem ko smo dobili debelo goro - kakšnih 500 - odgovorov na Sifrerjev kviz, ki je izžrebancu obljubljal obisk Sifrerja na domu. smo pošteno žrebali in z Andrejem odbrzeli k Tini in Katji. Bili smo tembolj živčni zato, ker smo vedeli, kako »svojega« pevca nagrajenki težko čakata. In res so bile pri hiši strašne napetosti in muke že od jutra naprej. Pri Golobu sta bili Katja in Tina na trnih že ob osmih zjutraj in ničkolikorat je morala mamica pogledati na uro in povedati, da ura še ni enajst, čas, ko naj bi se prikazal Andrej Šifrer. Ze tedaj, ko smo prihajali k hiši, so se zavese na oknih guga-le sem in tja, za njimi pa sta kukala dva obrazka, dve nestrpni deklici v lepih modrih žametnih oblekicah. Ko smo vstopili, Šifrer z velikima posterjama za nagrajenki in z buteljko za gostiteljico, sta bili Katja in Tina kot ukopani. Dejstvo, da je končno le pred' njima, »ta pravi« Šifrer in ne tisti s kasete, je bilo naravnost neverjetno, šokantno... Andrej ju je, molčeči in otrpli, posadil na kolena in nekaj časa smo zaradi presenečenja od tapravega Sifrerja samo kimali. Andrej jih je potem malo požgečkal in izvabil prvi sproščujoč smeh... Andrej nam je med drugim povedal, da imajo proti vsem pričakovanjem otroci najraje njegovo pesem Umrla je država, da je polno zaseden, da je vesel, da ima njegova najnovejša kaseta tak uspeh. Andrej je bil pri Golobovih tak, kot vedno je; prijazen, sproščen, neposreden, predvsem pa zares zna z otroki. Njihov je in oni so njegovi, kar se čuti tudi v pesmih, kar se je potem še kako čutilo v sproščenem vzdušju pri Golobovih, pri fletnih in pridnih deklicah Katji in Tini Kremžar v Tržiču, ki najbrž še dolgo ne bosta pozabili, da ju je obiskal »tapravi«, NJUN ANDREJ ŠIFRER! • D. Sedej KOŠIRJEVIH 40 LET: 9.000 JAVNIH NASTOPOV IN 2 MILIJONA KILOMETROV ČE GA ZDAJ KAJ POLOMIM, SE VSI SMEJIJO DAli bi lahko verjeli, da ima sploh kdaj slavna Avsenikova trobenta, Franc Košir treee-emo? Pa jo je imel, kot je sam dejal, oni večer, ko je skupaj s svojo ženo Tatjano, moped sovom in napovedovalcem Radom Časlom priredil »svojemu«, jeseniškemu občinstvu zabavni večer v dvorani gledališča na Jesenicah. Občinstvo se je krohotalo Koširjevim vicem in Tofovemu moped šou, da je kar odmevalo! V uri in pol je bilo v dvorani zares zabavno, kajti nastopajoči so se ekstra potrudili in napravili dober program - predvsem Koširju v čast, kajti Franci je na zabavnih odrih že natančno 40 let, obenem pa mineva leto, v katerem je njegova zvesta življenjska sopotnica Tatjana, igralka jeseniškega gledališča, doživela tisočo predstavo na amaterskem odru. ' »Leta 1950 sem se vpisal v Ljubljani v glasbeno šolo,« je povedal Franci, »kjer sem začel igrati v ansamblu Veseli berači. Dve leti kasneje sem se vključil v Adamičev ansambel, leta 1953 pa so me za troben-tarja vzeli Avseniki, s katerimi se prepotoval vse celine: z avtom sem prevozil 2 milijona kilometrov in imel več kot 9.000 javnih nastopov. Ko pa sem moral dati trobenti slovo zaradi zdravstvenih razlogov, je bilo kar malo hudo. Najprej sem ostajal na odru vedno manj časa, ko pa sem za odrom poslušal, kako je nekdo drug igral na trobento, sem pa vse skupaj kar težko preživljal... Zdaj sem kot humorist kar »kontent«: pri igranju trobente se nisem smel zmotiti, če ga pa zdaj kot humorist na odru kaj polomim, se sploh nič ne vidi, saj vsi mislijo, da sem napako zanalašč naredil...« Slavljenec jih ima tako kot vedno veliko za ušesi: od lovskih do tistih iz otroških let, ki jih je preživljal na rodni Koroški Beli pri Jesenicah: Franci s Koroške Bele, še na mnoga leta! Na naslednjih štirideset veselih Koširjevih let! • D. Sedej .REMDELU MESTA KRANJA :TU1991! RAGTIME Leta 1906, ko se Amerika zabava v ritmu ragtima, se nehote pove žet3 usodi bogate industrialske družine in bogatega ter upornega črnca VValkerja, ki se z vsemi sredstvi upre rasizmu. Družina sprejme v varstvo dekle, ki je VValkerju rodilo otroka in čaka na njuno skorajšnjo poroko Toda na poti k nevesti VValkerju gasilci umažejo avlo in stvar gre tako daleč, da VValker s temnopoltimi pripadniki zasede knjižnico in grozi, da jo bo razstrelil, če mu ne pripeljejo očiščenega avtomobila. . Prav, ko se zadeve bolj ali manj uredijo, napoči vojna -časi ragtima so kočani. Kljub navidez tragičnemu sporočilu, je Formanov film Ragtime dramatična in intimna komedija 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8 05 Video strani 8 15 Spored za otroke 8.15 Živ Žav (božični), ponovitev 9 10 Zgodbe iz školjke 10.15 Srečno Kekec, slovenski film 11.35 Video strani 1140 Novoletno žrebanje 3 x 3 12.10 Postojnska jama 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, pre nos 13.30 Zakon in red, ameriški film 15.55 Namesto koga roža cveti, koncert Vlada Kreslina za Amnesty international 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 1 17.05 Laura Lansing je živela med nami, ameriški film 18.45 EP video strani 18.50 Spored za otroke in mlade, Lonček kuhaj: Skutna pita 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Prepričevanje, angleška nada Ijevanka 20.55 EPP 21 00 Kavarna 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova Policijski oddelek, ameriška nanizanka Neučakana pištola, ameriška nanizanka 23.40 Šanson Rogaška '90 0.45 Video strani 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Praznična oddaja - 11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Če stitke poslušalcev - 17.00 Praznična oddaja - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.39 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno Jan Kochanovvski: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16. 17.00 EPP - Obvestila 17.00 Za čnimo novo leto z glasbo - 19.00 Odpoved programa - TV AVSTRIJA 1 11.05 To je nori, nori svet, ponovitev ameriškega filma 13.35 Streli v pleča, ponovitev 14.05 Zajček Dolgoušček, ponovitev 14,30 VValt Disnev predstavlja: Otroci kapitana Granta 16.00 Charlie Brovvn, risanka 16.25 Grozljivi fotoaparat 17.15 Kralj iz Narnije, serije po otroških knjigah 17.40 X large: Future Nevvs 91, satiri čna poročila iz prihodnosti 18.30 Tujec in kit, 1/3. del ameriške nadaljevanke, igra Peter Stra us 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ladja sanj, počitniške zgodbe na morju 21.55 Mozartovi evergreeni, odlomki iz priljubljenih Mozartovih del 23.00 Baldu Moulin Rouge, slavnostna predstava ob 100-letnici slavnega pariškega zabavišča 0.30 Poročila 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.00 Iz novoletnih programov 13.30 Garmisch-Partenkirchen: No voletna skakalna turneja, prenos 15.30 Lojtrca domačih '90 17 00 Iz novoletnih programov 19.10 Slovenska kuhinja z Ansam blom bratov Avsenik 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Umetniški večer, Portret Milo ša Formana, ameriški dokumentarni film: Ragtime, ameriški film 23.40 Yutel 0.40 Iz novoletnih programov TV AVSTRIJA D_ 4.20 Največji primer Sherlocka Hol-mesa, britanska kriminalka, 1965 9,00 Poročila 9.05 Trailer, Čarovniki s svinčnikom in čopičem 9.45 Gibljive slike - knjige iz treh stoletij 10.15 1000 mojstrovin, Juan Gris: Zajtrk 10.25 Dunajske pesmi, glasbena oddaja 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov 13.30 Šport, Novoletna skakalna turneja iz Garmisch- Partenkirc-hena 15.50 Leksikon umetnikov, slikar Ernst Fuchs 16.00 Je po preobratu vse dobro? Kristjani na zahodu leto dni pO revolucijah 16.45 Avstrijska baročna slava, 2. - zadnji del 17.30 Dediči faraonov - kultura iz puščave 18.00 Zajček Dolgoušček, risanke 18.30 Avstrija danes 19 30 Čas v sliki 20.00 Temna molitev, pesmi 20 15 Družina, italijanska tragikome dija 22 20 Profesionalec, francoski film 1981, igra Jean Paul Belmondo 0 05 Alfred Hitchcock predstavlja: Peng, ki si mrtev! 0.30 Poročila TV KOPER 1330 The best 90 šport (ponovitev) Ob3fli maček, risani celovečerni film 15 30 Istra shovv z VVitz orkestra, glasbeno zabavna oddaja 16.30 Justice 17.30 Skupni program z 2 mrežo TV Slovenije primorski regionalni program 18.45 Odprta meja 19 00 TVD stičišče 19 15 »..da nas ne bi opazili« - celovečerni film 21 00 Žrebanje loto 21 05 »Tutti frutti extra«, glasbena oddaja 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Program za otroke 1000 Šolski program 12.00 Poročila 12 10 Video strani 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani 16.25 Poročila 1630 TV koledar 16.40 Program za otroke 17.10 Šolski program 17 40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Preteklost v sedanjosti 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Serijski film 20 55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Kino-klub 025 Poročila BlBJfG ZANIMIVO NA EKRANU SUPER CHANNEL 7.00 Ob zori 8.30 Russia eleven 9.00 VVorld nevvs 9.10 The mix 13.00 Japonske poslovne novice 13.30 The mix / vroča linija 17.00 V etru 18.30 Blue night 19.30 VVorld nevvs 19.45 Nit časa 20.00 Ultrašport 22.00 VVorld nevvs 22.15 Ultrašport 0.15 VVorld nevvs 0.30 Blue night 1.45 Nočni mix SCREENSPORT V teh prazničnih dneh je v popoldanskem terminu na drugem programu TV Slovenija vsak dan na sporedu oddaja Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik. Zvrstilo se bo deset dvajset minutnih oddaj, kjer bo predstavljen kuharski recept, za humor skrbita Franc Košir in Tone Fornez-zi Toff, ob dobri jedi pa za zabavo poskrbi še Ansambel bratov Avsenik z eno od svojih domačih viž. Novoletni Zdravo, v nedeljo zvečer na prvem programu TV Slovenija bo malce drugačen od ostalih. Rdeča nit bo pogovor voditeljev z gledalci o tem, kaj si želijo v prihodnjem letu. Za vse sodelujoče so pripravili prese nečenja, v oddaji pa bo veliko slovenske zabavne glasbe... Silvestrski program so naslovili Srečno in veselo v letu 1991 - na prvem programu bo živo voden program, v program pa se bodo vključevali studiji Ljubljana, Maribor in Koper. Čez vso oddajo bodo predvajali spote iz lestvice najbolj gledanih video spotov. Na zalogi so že posnete odda je: Tajci shovv, Oto Pestner, Videomeh, Pop ročk. Na drugi televizijski mreži pa se bodo zvrstile že vnaprej posnete oddaje, omenimo: Oto Pestner, Videomeh. V novoletnih dnevih bo silvestrski program ponovljen, prenašan pa bo tradicionalni novoletni koncert dunajskih filharmonikov, koncert iz Portoroža in Maribora, predvajan pa bo tudi ročk koncert iz Rotterdama. D. Papler 8.00 Umetnostno drsanje 9.30 Moto-novice 10.00 Hokej na ledu 12.00 Košarka 14.00 Rugby 16.00 Hipodrom 16.30 Boks 18.00 Borilni športi 19.03 Nogomet, španska liga 19.30 Nogomet, prenos iz Cotton Bovvla: Texas - Miami 23.30 Snooker, Norvvich Uni on Grand Prix 1.30 Šport v Franciji 2.00 College football, Orange Bovvl: Colorado - Notre Dame TV 5 16.05 Poročila 16.15 Svetovna retrospektiva 17.15 Ženski pogledi, portret 17.45 Ko je dobro.... recept 18.00 Program za otroke 18.20 Kanada na dveh cestah, serija 18.50 Bon baisers des francofolles 19,00 Poročila / Šport 19.30 Poročila 20.00 Posebni dopisnik, reportaže 21,00 Poročila 21.35 Variete de prestige, Gipsy Kings 23.35 Poročila / Ciel mon mardi! EUROSPORT 830Evrobika 9.00 Smučanje na vodi / Hokej na ledu 11.00 Motošportv 12.00 Nogomet 13.00 Evrobika 13.30 Veslanje 14.00 Umetnostno drsanje 15.00 Tenis, Pokal Hopman, polfinale 19.00 Nogomet, Španska liga 20 00 Shovvcatchen 21.00 Boks 22.00 Nogomet 22.45 Rally Pariz - Dakar 23.00 Nogomet v živo, iz Pasadene 2.00 Rallv Pariz - Dakar 2.15 Tenis, Pokal Hopman, ponovitev MUSIC TELEV1SION 7.00 Avvake on the VVildside 11.00 MTV revvind 81. The Top 12.00 MTV revvind 82, Boy George 13.00 MTV re-vind 83, Eurvthmis 14.00 MTV revvind 84, Madonna 15.00 MTV revind 85, Mick Jagger 16.00 Sobotna noč v živo 17.00Coca cola report 17 30 So botna noč v živo 18.00 MTV revvind 86, Madonna 19,00 MTV revvind 87, Michael Jackson 20.00 MTV revvind 88, 89, 90 23 00 Sobotna noč v živo 23.30 Coce cola report 0.00 Video KINO 1. januar NOVI KAVA BAR NA PRIMSKOVEM CENTER amer. kom DUH ob 16.45 in 19. uri, prem. amer. akcij, filma KLETKA ob 21.15 uri STORŽIČ hongkon. akcij, film ROKA SMRTI ob 16. uri, amer trda erot. TRENUTKI UUBEZNI ob 18. in 20.k uri ŽELEZAR amer akcij, thrill. UMRI POKONČNO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer akcij, kom ŠE 48 UR ob 18 in 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 18. in 20 uri BLED amer akcij film TANGO IN CAHS ob 18. in 20. uri TORKOVO VABILO Muc, muc, kako si... ...se boste spraševali v torek, ko bo najdaljša noč že celih nekaj ur, tistih, ki jih boste uspeli prespati, za vami in se boste pogledali v jutranje ogledalo in vas bo od strahu pobralo. En pameten nasvet ne bo odveč, kajne. Primerno se opremite za zimsko idilo in brez oklevanja na Smarjetno goro. Le pohitite, da boste do poldneva v Hotelu Bellevue, kjer vas bo čakalo prekrasno ban-ketno kosilo. Kuharski virtuoz Andrej Fric obljublja, da bodo mize polne jedi in pijač, ki jih novoletni mačkoni sploh ne marajo. • I. K. SGLAS PRI VAS DOMA Oblakova mama Te dni so jo spet obiskali s krajevne skupnosti, Tavčarjev Jože in dve Cvetki, Pirhova in Golobova, tista komisija, ki ob novem letu po Orehku in Dru-lovki obišče vse bolnike in stare nad osemdeset let. Tokrat je bilo denarja malo manj, Ie za zavitek kavice in nageljček so-spravili skupaj, in čestitko so vsakemu narisali in napisali orehovški šolarji. A zato dobre volje vseeno ni manjkalo. Oblakova mama Francka jih je sprejela kot vedno, za svojim punkljem s celo vrsto klekljev, s prelepim "mustrom špic" in pisanimi bucikami. Triinosem-deset jih je bila že letos, a še vedno brez očal kleklja. Izredno lep vzorec ima v delu za prt, z zvončki v vogalih. Ko ji je bilo šest let, seje že naučila prvih verižic doma pri Premetovcu v Zadobju pri Lučinah. Kje so že tista leta! Koliko prtov, prtič- kov, vogalčkov, ovratnikov, golobov, lastovic in kdo ve še česa je skrbno snela s svojega punklja. Tudi svoje hčere je naučila čipkarske umetnosti. Zdaj, ko je Milka upokojena, delata skupaj. Ni jima dolgčas, veseli pa sta, če pride kdo na obisk, da je le malo manj monotono, kot premetavanje klekljev. O, včasih pa je bilo pri njih živo. Pet otrok je bilo pri hiši, mladi so prihajali. Najbolj živo pa je bilo, ko je prišla televizija. Prvo televizijo v tem koncu Orehka so imeli prav pri Oblakovih. In to čudo je takrat prihajala gledat vsa vas. Kar vrata so sneli, klopi so postavili po kuhinji in veži, da so lahko vsi sedeli. Tudi po petdeset jih je bilo včasih. Jože se živo spominja teh večerov. Še čaj jim je skuhala Oblakova mama, da jim je bilo prijetneje v njihovi domači kinodvorani. Zdaj so zaprti vsak v svojo dnevno sobo, k svojemu televizorju. Skupno gledanje Oblakove televizije je le še spomin. Oblakova mama pa ostaja vedno ista. Malce posušila se je, res, nobena hrana ji ne tekne, največ moči ji dajo še navadne čokoladne napolitanke. Te pa poje, kadar hočete, tudi sredi noči, če se oglasi lakota. Malo čudno se sliši, da nekdo živi le od politank, toda prava seča je, da je našla tisto, kar ji pri teh letih dobro dene. Še bo zdržala, še bodo peli kleklji, še bo vrtela punkelj po mizi in vedno znova se bo razveselila Jožeta in njegovih deklet. Lepo je, če se starega človeka takole spomnijo. • D. Dolenc Magnum, buuuum Kranj - V Sloveniji, na Gorenjskem in temu primerno tudi v Kranju v zadnjem času kot gobe po dežju rastejo novi lokali, še posebej s hrano in pijačo, katerim ponavadi rečemo gostilna, bistro, kava bar, cock-tail bar, bife, pivnica... Le-tem, po statistikah jih je v Kranju kakih šestinštirideset in pol, se je pred kratkim pridružil tudi kava bar Magnum, lociran v strogem kranjskem predmestju, na Primskovem v neposredni bližini Merkurjeve Gradbinke. Nekoč stanovanjska hiša je danes večnamenski objekt, v katerem se nahaja že omenjeni kava bar Magnum, trgovina z elektroinštalacijskim materialom Amper, v gornjih prostorih hiše pa je delavnica. Nekaj metrov vstran je v gradnji nov objekt, v katerem naj bi bili štirje lokali namenjeni prodajnotr-govski dejavnosti. Pa vstopimo v kava bar Magnum. V prvem prostoru je "šank" in pa "stojišča", za tiste, ki so prišli na "tahitrega", v zadnjem prostoru pa je mogoče tudi posedeti in v miru prede-batirati vroče teme, ki so v zadnjem času vse bolj pogoste. V prvem prostoru prijetna glasba, v zadnjem bolj mirno, celotni interier pa pravi biser po zamisli arhitekta Igorja Martinoviča in izpod rok mizarja Toneta Beštra. Zakaj ime Magnum? "Vedno, kadar pridemo z jage, se zberemo pri meni," je povedal lastnik lokala Marko Oblak , tudi sam lovec. K imenu lokala pa je prispevalo predvsem njegovo zanimanje za orožje. Ponudba je standardna, poleg več vrst vvhiskev-ja, likerjev, vina, piva in brezalkoholnih pijač, vam lahko prijazna natakarica Romy pripravi tudi sendvič. Marko Oblak pa v prihodnje obljublja tudi specialitete iz divjačine, predvsem tako imenovane "jelenove klobase". Za Magnum se je v Kranju očitno kar hitro izvedelo, saj je lokal kar dobro obiskan, še posebej s strani obrtnikov in podjetnikov, kar se je resnici na ljubo dalo sklepati že po avtomobilih, parkiranih pred kava barom. Poleti je v načrtu ureditev terase, pozneje pa tudi taverne. Še to. Lokal obratuje od pol osme do dvaindvajsete zvečer, v sobotah do trinajste, ob nedeljah in praznikih pa je zaprto. • I. Kavčič LESTVICA »NAJ« KASET '90 Na prireditvi Zlata kaseta '90 je Založba kaset in plošč RTV Slovenija za prodajno uspešnost podelila posebna priznanja: srebrno kaseto za 25.000 prodanih primerkov, zlato kaseto za 50.000 prodanih primerkov in platinasto kaseto za nad 100.000 prodanih primerov. Zajeten kupček bleščečih se priznanj je po ponovnem podpisu enoletne pogodbe odnesel v Veliko Britanijo predstavnik licenčne založbe SONY - CBS David Main, s katerim je posle sklepal urednik licenčnih izdaj pri ZKP RTV Slovenija Tomaž Domi-celj. Domačim izvajalcem pa sta priznanja podelila Ivo Umek, urednik za zabavno glasbo in Tomaž Tozon za narodnozabavno glasbo. Najuspešnejši izvajalci za leto 1990 so: Platinasta kaseta: Zlatko Dobrič (Piši mi. Mari) Platinasta videokaseta: Shvhrete Behlulu Platinasta plošča: Kaoma (Lambada) Zlata kaseta: Andrej Šifrer (Hiti počasi) Zlata video kaseta: ansambel bratov Avsenik (Na Robleku), Zvle Krasniqi Zlata plošča: Agropop (Cirkus), Pop design (Slava vojvodine Kranjske), Alice Cooper (Trash), Richard Clavderman (Sanjarjenje), Jason Donovan (Betvveen the lines), New Kids on te Block (Step by step) Srebrna plošča: Čudežna polja, Bratje iz Oplotnice, Helena Blagne in Nace Junkar (Vrniva se na najino obalo), Iztok Mlakar (Storije baldorije), Zoran Cilenšek (Slovenec sem), Big Ben (Nancy iz Ljubljane), Marjanca '90, Pop design (Poletni hiti), Ansambel Hen-ček (Očetova navadica). Srebrna video kaseta: Profesor Baltazar, Ansambel Lojzeta Slaka Srebrna plošča: Martika, Rolling Stones (Steel vvheels), Bob Dy-lan (Oh mercy), Kylie Minogue (Enjoy yourself), Bros (Time), Gip-sy Kings (Mosaique), New Kids on the Block (Hanigin tough), De-peche Mode (Vlolator). Srebrne laserske plošče (CD): Koroški akademski oktet, Green-tovvn jazz band. D. Papler PROSTORI V SRCU Zgodba ameriškega filma, posnetega leta 1984, je postavljena v trideseta leta, v čas gospodarske krize. Pijani deček po nesreči ustreli šerifa, ki zapusti vdovo Edno z dvema otrokoma, 116 dolarji v banki in dolgovi, ki grozijo, da bo Edna morala prodati hišo in zemljo. Trmasta Edna se s pomočjo nekega črnca, ki ga je nekoč rešila zapora, loti gojenja bombaža. Bančni uradnik, ki naj bi ji odobril posojilo, sicer ne verjame preveč v uspeh, vendar Edna vztraja. Film o socialni družinski drami je poleg številnih nominacij, preje tudi dva Oskarja in sicer za glavno žensko vlogo (Sally Field) in za izvirni scenarij (Robert Ben-ton). 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.00 Klub klobuk 11.00 TV mozaik, ponovitev: Prepri čevanje, angl. nadaljevanka 11.50 Novoletni videomeh 13 35 Iz novoletnih programov 14.10 Kekčeve ukane, slovenski film 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Dirkač, francoski film 18.50 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.19 Postojnska jama 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna. Prostori v srcu, ameriški film 22.00 EPP 22.05 TV dnevnik 22 25 Sova Alf, ameriška nanizanka Neučakana pištola, ameriška nanizanka Zgodovina smeha, francoska dok. serija 0.30 Video strani 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Praznična oddaja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leo-nardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO žnu 16.00 Napoved programa - EPP - Obvestila 17.00 Glasbena sreda 19.00 Odpoved programa - TV AVSTRIJA I 9.00 Poročila Zajček Dolgoušček 9.30 Avstrijsko gospodarstvo od 1945 do danes, 8. del 10.30 Otto - novi film, ponovitev nemškega filma 11.50 Risanka 12.15 Čudoviti svet Barja 13.20 Univerzum: Duhovi pragozda na Madagaskarju, odprava v kraljestvo lemurjev 13.55 Medvedki se ne dajo, ameriški film 1977 15.30 Otroški program 15.35 Charlie Brovvn, risanka 16.00 Poskočni duh, lutkovna igrica 16.20 »Jaz in ti«, zimske igre, glasba 16.55 Mini čas v sliki 17.05 »Jaz in ti« zimske igre, 2. del 17.35 Kralj iz Narnije, Princ Caspian se bori za prestol 18 00 Mi 18,30 Tujec in kit, 2. del ameriške nadaljevanke 18.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 2000 Šport 20 15 Dobro, da imamo Marijo 21 05 Pogledi s strani 2115 Pravi Dunajčan se ne da, Silve strovanja 22.10 Sugarland expres. ameriški film 1974, igra Goldie Havvn 23.55 Poročila 0.00 Nočni klici 0.45 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.00 Trije mušketirji, ameriški film 13.05 Iz novoletnih programov 18.10 Novoletni koncert iz Maribora 19.10 Slovenska kuhinja z Ansam blom bratov Avsenik 19 30 TV dnevnik 20.00 Gala koncert Pavarotti, Domin- go, Carreras 22.05 Yutel 23 05 Šanson Rogaška'90 TV AVSTRIJA D 15.20 Leksikon umetnikov 15.30 Karibska skrivnost, ameriška kriminalka 1983, igrajo: Jelen Haves, Bernard Hughes 17.10 Dediči faraonov, 2. - zadnji del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Zajček Dolgoušček, risanke 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Fantom iz opere, 1. del TV filma 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Moskovska mafija, reportaža britanske TV ekipe 0.15 Poročila 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9 20 TV Koledar 9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12 00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Otroška serija 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19 30 TV Dnevnik 20.00 Filmski večer 22 00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.55 Intervju 23.55 Poročila TV KOPER 15.30 Simbadove čudežne pustolov ščine, risani celovečerni film 17.00 UIIR: Festival 90 - koroške pesmi 18 30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19 25 Čarobna svetilka - otroški pro- gram 20.30 »Vsi so bližnji sorodniki«, gledališka predstava 21.30 TV movie: Zgodbe E. A. POA 22.15 TV dnevnik SUPER CHANNEL 7.00The mix 11,00 Eurochart 11.30 The mix 13.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj 14.00 The mix / Zapisano je 15.30 vVin lose or dravv 16.00 Turistični magazin 16.30 Verska oddaja 17.00 The mix 18.30 Russia eleven / Roving report 19.30 Videomoda 20 00Spin, CD lestvice 21.00 Kraljevska romanca Charlesa in Diane, ameriški romantični film, 1982, igra Cha-terine Oxenberg; Music mix SCREENSPORT 4.00 Motošport 5.00 Snooker / boks 8.30 Motošport 9.00 Šport v Franciji 9.30 Go, oddaja o motošportu 10.30 Snooker. SP 12.30 Rallv, SP 13.45 Košarka, Nizozemska 18.00 Kegljanje 18.45 Šport v Španiji 19.00 Go 20.00 Motošport 20.30 Hokel na ledu 22.30 Rallvcross 23.30 Kegljanje 0.00 Umetnostno drsanje TV 5 16.05 Poročila 16.15 Special Francois Silvant, shovv 17.15 Šola za oboževalce, shovv 18.00 Ni treba sanjati! 19.15 Kot bi trenil 19.25 Dober dan, Francija - dober dan, Evropa 19.30 Poročila 20.00 Generacija 90 21.00 Poročila 21.35 Gospod Vincent, francoski igrani film 1947, igra Pierre Fresnay 23.30 poročila 23.45 Svet kina 0.35 Črni kvadrat, kratki film EUROSPORT 7.00 Hour of Povver 8.00 Fun factorv 10.00 Šport z vsega sveta 11.00 Boks 12.00 Drsanje na ledu. ponovitev poslovilne predstave plesnega para Torvvill in Dean; Obersdorf, novoletna turneja v smučarskih skokih; Ko-nigssee: bob dvojec; Perth, Avstralija: Tenis za Hopmanov pokal 19.00 Motošport 20.00 Nogomet, Italija -Anglija, posnetek s SP 90 22.00 Smučarski skoki 23.00 Rallv Pariz - Dakar, Start 23.15 Bob dvojec, ponovitev 0.15 tenis, Pokal Hopman MUSIC TELEVISION 8.00 Video 10.30 Klub MTV 11.00 The Year in Ročk 12.00 European Top 20 / XPO 14.30 Best of the Year, Led Ze-peilin 15.00 Video, Malken Wexo 18.30 Best of the Year, Neil Young 19.00 US top 20 21.00 Bets of 120 mi nutes 199023.00 XPO / Klub MTV 0.00 Best of Headbangers bali 2.00 Nočni video Kranj, 24. decembra - Za vse tiste, ki so se bali, da dedka Mraza ne bo več, objavljamo tale dokaz izpred zasebne trgovine Marjana Jagodica v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Otroke iz tamkajšnje soseske je obiskal dedek Mraz in jim delil sladkarije, ob slovesu pa jim je objubil, da ga bodo lahko še ves teden videvali v Kranju, kamor bo ob popoldnevih prihajal s svojim pravljičnim spremstvom. - Foto: D. Z. KO GRE SULTAN V TRGOVINO... Najbogatejši človek na svetu, sultan, je pred kratkim v New Yorku šel nakupovat... V neki trgovini je kupil 40 srajc, šest parov hlač za jahanje, dva para kavbojskih in en par navadnih čevljev. Nato je na svoje neizmerno presenečenje doživel, da ga je blagajnik prosil, naj se izkaže z dokumenti, s katerimi bi potrdil, da ima njegov ček tudi kritje... Sultanu je takoj priskočil na pomoč njegov osebni tajnik, ki je blagajniku pod nos pomolil denarnico s sultanovim likom. Najbolj popularna razglednica. Ameriški in britanski vojaki, ki so v Zalivu, prijateljem najraje pošiljejo prav posebne razglednice: kos »šmirgl« papirja. Nanj pa pišejo: Mapa Sa-udske Arabije. KINO 2. januar CENTER amer. kom. DUH ob 16.45 in 19. uri, prem. nem. biograf, filma STEKLENA TIŠINA ob 21.15 STORŽIČ amer. akcij, film KLETKA ob 16. uri, amer trda erot. TRENUTKI LJUBEZNI ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij. kom. šE 48 UR ob 18. in 20. uri DOVJE amer znan fant pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 18. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film ROBOCOP II. ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer zab. film NIČ NE VIDIM, NIČ NE SLIŠIM ob 20. uri BLED amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri BIORITEM BIORITEM SLOVENSKE VRAŽE Na Slovenskem verjamemo, da bo tisti, ki bo zgodaj vstal na novega leta dan, zgodaj vstajal vse leto. Na novega leta dan tudi ni priporočljivo jesti perutnine, ampak le svinjino, kajti kokoši brskajo nazaj, kar pomeni, da gre potem gospodarstvo nazaj. Svinje pa rijejo naprej in tako gre tudi gospodarstvo naprej. Če boste pa na novega leta dan slišali grmenje, morate pri priči leči na tla, da ne boste imeli bolečin v trebuhu. Pišete nam vi, dragi bralci. Pišete nam šale, anekdote in dovtipe. Vsako objavljeno šalo seveda honoriramo. Filip iz Kranja: »Ko sem pred leti ših ob morju, v koloniji, se je pripetil Neki tihi, sramežljivi fantič šestih cem in se venomer na skrivaj praskal, sem to le opazil, preden sem ga pelj vprašal, kaj mu je in zakaj se praska. Ti voril: «Tovariš, ko me pa tako skrbi!« zadnji besedi dodal še črko K..... vodil skupino najmlaj-naslednji dogodek.« let je nekje staknil ek-ker ga je bilo sram. Ko al k zdravnici, sem ga ho in zbegano je odgo- Revež se je zmotil in je OBISKALI SMO TRGOVINA AMPER Na Cesti Staneta Žagarja 34 v Kranju (nasproti Gradbinke na Primskovem) je bila odprta nova trgovina z elektroinštala-cijskim in elektrotehničnim materialom - Amper. Na dvajset kvadratnih metrih lepo opremljenih prodajnih površin vam po zelo ugodnih cenah nudijo ves potreben material pri gradnji in opremi stanovanja in hiše, na sindikalne kartice kupljeno blago nad vrednostjo 500 din pa nudijo tudi 10-od-stotni popust. Na zalogi imajo raznovrstne lestence, stikala, vtičnice, vodnike, cevi, varovalke in varovalne avtomate, luči, zvonce, senzorske luči iz uvoza (ki služijo tudi za varnost), stikala z regulacijo svetlobe, telefonske priključne vtičnice, raznovrstne podaljške, gradbiščne in razdelilne omarice... Tudi manjše aparate za različne namene priporočajo. Vodja in lastnik trgovine Amper Niko Lalič vam zagotavlja, da boste dobro postreženi in da vam bodo poskušali ustreči z artikli, ki bi si jih izbrali iz kataloga. Za večje količine kupljenega elek-tromateriala vam le-tega dosta- Trgovina Amper vam nudi ves potreben elektromaterial, svetuje izvedbo in po želji zagotovi kvalitetno izvedbo. - Foto: Drago Papler vijo na dom. Glede na to, da je Niko Lalič elektroinštalater, kupcem tudi svetuje in priporoča najekonomičnejšo izvedbo napeljave, če pa izvajalca še nimate, lahko po dogovoru opravi vgraditev materiala in napeljavo elektroinstalacije. Drago Papler 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 lb 1? 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2? 2B 29 30 12 1 1990 1991 INTELIGENČNI CIKEL: CUSTUENI CIKEL: FIZIČNI CIKEL: OHTUM RGJSTUft: PETEK 03 03 1939 DANASNI DATUM; PETEK 28 12 1990 ZIUIS: 18928 DNI V teh težkih časih nam mora biti dobrodošel vsak koristen nasvet, še posebej pogled v prihodnost. Ker na tem svetu na žalost jasnovidci ne visijo na vsaki kljuki, tozadevno pride prav tudi bioritem. Objavili bomo mesečni bioritem vseh gorenjskih županov. Županov zato, ker so na zelo izpostavljenih mestih, pod neposredno komando imajo več kot sto uslužbencev, pod posredno pa vse občane. Ljubi naši predsedniki! Za dragocene brezplačne bioritemske nasvete se nam ni treba nič posebej zahvaljevati, saj že vnaprej vemo, da nam boste od srca hvaležni. Tako Vi kot vaša uprava, ki bo zdaj natančno vedela, kdaj se vas splača kaj prositi, kdaj pa se vam skriti pod mize in za in za omare... Prvi je na vrsti jeseniški župan dr. Božidar Brudar. Gremo po abecedi, da slučajno ne bo kakšne »fovšarije«. Dr. Božidar Brudar! Na današnji dan živite že 18.928 dni. Naslednjih enajst dni bo s fizično kondicijo vse v redu, nekaj dni dalj boste tudi prijazni, nakar bo nastopilo slabo razpoloženje, dvomi in razdražlji-vost, ter slabše - tudi fizično - počutje. Inteligenčni cikel ima 16 dni in pol: ustvarjalnost bo na višini nekje med 12. in 29. januarjem. Če bo v teh kritičnih dneh udarila še neprijazna Luna, se bodo zadeve do trikrat poslabšale. Na srečo nimate vseh krivulj hkrati v minusu, sicer bi vam padlo še 20 odstotkov življenjske energije, kar bi bila totalna polomija. Nasvet: pred jeseniškega župana nikakor ne 9., 11., 21., 15. in 27. januarja! Priporočamo, da v tem kriznem obdobju na Jesenicah ne sklicujete sej, držite ga stran od vseh važnih podpisov in pogodb, vi, občinarji, pa vato v ušesa! TUDI DRUGOD GA LOMIJO PONEDELJEK 17.12. 24,35 SLOVENIJA I Klub Paradiž 23.40 SLOVENIJA I Alfred Hltchcock vam predstavlja Bralci Gorenjskega glasa se včasih jezite, ker nam v uredništvu ne uspeva vselej, da nam ne bi ponagajal tiskarski škrat. Ko smo urejali poskusno številko naše nove priloge, smo škrata poslali v Ljubljano. In kar takoj mu je v sporedu TV Slovenija L za ponedeljek, 17. decembra, uspelo podaljšati dan za dobre pol ure, saj je uvedel merjenje časa po sistemu "24.35". Še dobro, daje bil na televiziji uro prej Alfred Hitchock in podaljšanje dneva ni bilo tako grozno. STRIČKOVE SANJE Novelo ruskega pisatelja Fjodor-ja Mihajloviča Dostojevskega je za gledališko uprizoritev priredil Georgij Paro, v ljubljanski Drami pa je uprizoritev pripravil režiser Jože Babic. V komediji spremljamo prigode senilnega starca, ki bi se rad oženil. Igra ga Danilo Benedičič. Njegova ljubezenska koprnenja so predvsem komična, za komedijo pa se razkriva groteskna slika izrojene in skorumpi-rane družbe. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.00 Klub klobuk 11.00 TV mozaik 11.00 Nadarjeni otroci: Raziskovalna postaja Petnica 11.30 Pustolovščina slikarstvo 12.00 Muzzv, angleščina za najmlajše 12.20 Zakon v Los Angelesu, ameri ška nanizanka 15.30 Video strani 15.40 Mozaik, ponovitev, Muzzv, an gleščina za najmlajše 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 To je igra, oddaja za otroke 18.30 Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka 21 10 Slovenci v Vatikanu danes 21.40 Večne mojstrovine 22 00 TV dnevnik 22.20 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Neučakana pištola, amer. nanizanka 23.50 Video strani 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba 14.05 Oddaja o jeziku 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 Napoved programa - EPP -17.00 Šport in rekreacija - 17.15 Do bro je vedeti in znati -18.00 Novice in dogodki - Obvestila, mali oglasi 19.00 Odpoved programa ©©mUKJ^ISnGLAS TV AVSTRIJA n 14.35 Leksikon umetnikov, slikar Gerhard Gutruf 14.45 Homo Austriacus, Nadškof Jo-sef Schoiswohl ob 90. rojstnem dnevu 14.45 Umor z ogledali, britansko-an-gleška kriminalka 17.15 Nebu naproti, 12. - zadnji del 18 00 Zajček Dolgoušček, risanke 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 2000 Kultura 20.15 Fantom iz opere, 2. - zadnji del TV filma 21 45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 19.55 Split - Pokal evropskih prvakov v košarki Pop 84: Banca Cata-lana (Barcelona) 21.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.00 Plesni nocturno: Tatinka sraka 22.15 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« F M Dostojevski: Stričkove sanje 0.20 Yutel TV KOPER 16.00 Čarobna svetilka - otroški program Dan na dan Laurel in Hardi 16.45 Družina Smith 17.15 Človek in zemlja, dokumentarna oddaja 17.45 Mod squad 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice 22.15 TV Dnevnik 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9 20 TV koledar 9 30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12 00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16 30 TV koledar 16.40 Otroška serija 17.10 Ljubitelji narave: Robin Baker in Jan Mather, poljudnoznanstveni film 17.40 Hrvaška danes 18.25 številke in črke 18 45 Popularnoznanstvena oddaja 19.15 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Popularnoznanstvena serija 22.05 TV dnevnik 22.25 Poročila v angleščini 22.30 Glasbena oddaja 2330 Poročila AVSTRIJA I 9.00 Poročila Zalček Dolgoušček, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Avstrijsko gospodarstvo od 1945 do danes, 9. del 10.45 Fantom iz opere, ponovitev 1. dela Tv filma 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.45 Bagdadski, tatic, britanski film, 1940 15.30 Otroški program 15.35 Charlie Brovvn, kaj smo se uči li, Charlie Brovvn? risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 »Jaz in ti«, zimske igre. Vesoljski poleti 16.55 Mini čas v sliki 17.05 »Jaz in ti«, zimske igre, 2, del 17.35 Kralj in Narnije, na koncu sveta 18.00 Krastače v puščavskem pesku, dokumentarni film 10.30 Tujec in kit, 3. - zadnji del ameriške nadaljevanke 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kraj srečanja oder, večer z Dagmar Koller in njenimi prijatelji 21.50 Pogledi s strani 22.00 Daisy Miller, ameriški film 1974, igra Cvbill Sheppard 23.30 Poročila 23.35 Pokopališče brez križev, francosko - italijanski vvestern 0.55 Poročila SUPER CHANNEL 7.00 Ob zori 8.30 Financial times / VVorld nevvs 9.10 The mix 13.00 Japonske poslovne novice 13.30 The mix / Vroča linija 17.00 V etru 18.30 Blue night 19.30 Novice / Nit časa 20.00 D.O.A., ameriški triler, 1949, igrata Edmond O Bnen, Pamela Brit-ton 21.35 Hollywood starš / VVorld nevvs 22.15 P.S.I. Factor. ameriški znanstveno fantastični film, 1980; igrata Peter Mark Richman in Gretc-hen Corbett 0.15 Blue night 1.30 Nit časa, Nočni mix SCREENSPORT 8.00 Umetnostno drsanje. Ontario 9.00 Hipodrom 9.30 Boks 11.00 Rugby 12.00 Snooker, Grand Prix 14.00 Košarka, Nizozemska 16.00 Hokej na ledu 18.00 Moto novice 18.30 Oddaja o avtomobilizmu 22.00 Rally Pariz - Dakar 22.15 Nogomet, španska liga 0.15 Rally - Cross 1.15 Kegljanje, Santa Claus Open TV 5 16.05 Poročila 16.15 Sedanji časi, ponovitev 17.15 Ženski pogledi, portret 17.45 Ko je dobro , recept 18.00 Pro gram za otroke 18.20 Turizem 18.50 Bons baisers des francofolles 19.15 Poročila / Šport 19.30 Poročila 20.00 Striptease, družabne igre 21.00 Poročila 21.35 La marche du siecle. diskusija 23.00 Poročila / Viva 0.05 Arts magazine, oddaja o literaturi EUROSPORT 6.00 Poslovno poročilo 7.00 DJ Kat Shovv / Evrobika 9.00 Umetnostno drsanje 10.00 Smučarski skoki 11.00 Umetnostno drsanje 12.00 Golf, Salz-burg. Austrian open 13.00 Evrobika / Veslanje 14.00 Rally Pariz Dakar 15.00 Tenis Pokal Hopman 19.00 Motošport 20.00 Surfanje - funboard. SP na Havajih 21.00 Plavanje, Perth, SP 22.00 Zgodovina nogometa 23.00 Rally Pariz - Dakar 23.15 Nogomet. Španska liga 23.45 Surfanje. na Havajih 0.45 Rallv Pariz - Dakar / Tenis MUSIC TELEVISION 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 Video, Paul King 14.00 Video, Pip Dann 16.30 Klub MTV, Julie Brovvn 17.00 Coca cola report 17.30 MTV prime 18.30 MTV's greatest hits, John Len-non 19.30 Video. Ray Cokes 2300 Sobotna noč v živo 23.30 Coca cola report 0.00 MTV's greatest hits, John Lennon 1.00 Video, Pip Dann 3.00 Nočni video KINO 3. januar CENTER amer znan. fant pust film VRNITEV V PRIHODNOST III ob 16. in 18. uri amer melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20 uri STORŽIC amer. trda erot. TRENUTKI UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer kom. DUH ob 17.45 in 20. uri DUPLICA nem. biograf, film STEKLENA TIŠINA ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. drama SENATOR IN STRIPTEASETA ob 20. uri RADOVLJICA amer zab film VELIKAN ob 20. uri BLED amer. zab. film NIČ NE VIDIM, NIČ NE SLIŠIM ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri "Kaj pa zdaj?" ...se boste vprašali, ko boste prvič v novem letu prišli iz službe in ne bo nič dobro kazalo, da bi še večkrat prišli iz nje, saj se kaj lahko zgodi, da boste kmalu na cesti. Vendar brez strahu. Saj nam vsak dan ponujajo toliko zabave, kulture in športa, da se sploh ne moremo odločiti, kam bi šli. Tudi danes v četrtek, bo bolj suša na tem področju, zato kar v toplo posteljo, kjer se najlepše razmišlja, kam za konec tedna. Ali pa v Ljubljano v Cankarjev dom na pijačo, če že prireditve ni nobene. • I. K. NASE ZVEZDE: HELENA BLAGNE: NISEM ZALJUBLJENA, NE BOM SE ŠE POROČILA Helena Blagne, vedno bolj popularna pevka naše zabavne estrade - lahko bi rekli: prva dama slovenske festivalske scene -je po svoji prvi plošči Voljela sam, voljela in po zmagi na Melodijah morja in sonca v Portorožu v duetu z Načetom Junkarjem dosegla izjemen uspeh s portoroško skladbo Vrniva se na najino obalo. Po srebrni kaseti je izšla že nova Piši mi, ki se odlično prodaja... Heleno je danes kar težko ujeti, saj je nenehno na poti, na nastopih ali na snemanjih. »Helena, veliko nastopaš...« »V zadnjem času imam vsak dan po dva nastopa. Res veliko in včasih me spravljajo že v pravi obup..« »Začela si na Jesenicah, odkrili so te na prireditvi Prvi glas Gorenjske. Si mislila, da bo šlo tako strmo navzgor?« »Oh, saj ni bilo niti malo lahko. Iz leta v leto sem se morala dokazovati in trmasto vztrajati...« »In zdaj si zvezda, zdaj so te Slovenci sprejeli.« »S slavo na Slovenskem je bilo in bo vedno tako: če se zunaj ne izkažeš, če te zunaj najprej ne priznajo, te domače občinstvo ne opazi. Šele po uspehih zunaj te dežele te tudi Slovenci potrdijo.« »Na radiu te danes kar naprej vrtijo, na domačih Jesenicah si se na javnem nastopu predstavila šele po trinajstih letih.« »No ja, prej pač ni šlo. A ne zaradi mene! Moram pa reči, da sem ogromno delala in si ogromno prizadevala, da je zdaj tako, kot pač je.« »Te slava kaj moti?« »Saj me ne sme, slava je del estrade. Uspeš - ali pa ne uspeš!« »Zdaj ko si slavna, nas seveda tudi zanima, ali se boš res poročila?« »O bog, kdo je pa to rekel?« »Šušlja se pač, da si se odselila, da si zaljubljena v enega..« »Bilo je, pa je minilo. Kdo pa bo trpel žensko, ki je nikoli ni doma? Odselila sem se pa res v Ljubljano, a domov se pa vedno najraje vračam. Zaljubljena sem v glasbo in samo v glasbo, ne morem biti žena in mati - vse skupaj bi bilo polovičarsko.« »Načrti?« »Spet se odpravljam v Avstralijo, na tretjo turnejo, seznanila sem se pa tudi z znanim češkim pevcem Karlom Gotom in skupaj bova v Pragi pripravila velik koncert...« • D. Sedej /O ljubljanska banka GORENJCA BANKA FORMUL^^^R POSLOVNI ČAS LB - GORENJSKE BANKE d. d., KRANJ NA ZADNJI DAN STAREGA LETA Poslovni čas za stranke dne 31.12.1990 v vseh ekspoziturah naše banke traja do 14. ure V osrednjih enotah; ti Kranj, C. JLA 1 ti Jesenice, C. Maršala Tita 8 ti Radovljica, Gorenjska cesta 16 ti Skofja Loka, Titov trg 3/a ti Tržič, Trg svobode 1 pa bo ena blagajna poslovala do 16. ure VSEM K0MINTENT0M LB - GORENJSKE BANKE d. d, KRANJ ŽELIMO VELIKO SREČE IN USPEHOV V LETU 1991 Gorenjska banka d. d., Kranj NAGRADNA KRIŽANKA aro LESCE Za pravilno rešitev križanke, bodo tokrat izžrebanci dobili kvalitetne izdelke ŽITO Gorenjka Lesce: Čokolado Gorenjka Triglav pecivo Bali čokoladni desert 1. nagrada izdelki v vrednosti 1.500,00 din 2. nagrada izdelki v vrednosti 1.000,00 din 3. nagrada izdelki v vrednosti 500,00 din Rešitve pošljite do petka, 4. januarja, na naslov ČP Glas Kranj, Cesta JLA 16, s pripisom »NAGRADNA KRIŽANKA«. BALI je čokoladni desert, izdelan iz riža in mlečne čokolade. BALI je čokoladni posladek. BALI je namenjen najrazličnejšim prilikam, še posebno primeren je kot poobedek in seveda darilo. Prijetna hrust Ij a vosi riža v mlečni čokoladi človeka odnese v deveto deželo, Koromandijo, daljne kraje, v svet domišljije ... BALI, čokoladni okus domišljije ŽITO Ć^U4tykGj LESCE FR film režiser ijean luci og'banje OBROK ODplačila posojila herce govec kraj in jezero na jugu kitajske janez trdina obžalovanje prebivalka amana gorenjski glas sod slov grafičarka iadrianai andrej stojan velemesto v sev italiji vrsta zemlje rQr\rw matematični pojem T it mesto ob vznožju dolomitov urejeval-ka izložb T slov epski pesnik aškerc založnik reka v p0sarju vpliv živcev na telo gornja okončina tr mesto ob meuse dežela in drŽava sasejcev RIM 2 značaj united nation krajna kočevskem tovarna testenin vmarib anton lajovec ciril ribičič smučarski center V ZDA stanje PO iznakazitvi neznanka vmatem peve popevk vnema polet okrogla cvetna gredica fusar bavarski politik glasbenik soss W 1* igralec baletka-solistka stane novak okrasni kamen nefrit pevka hevbalova neskončna doba večnost ► karel makuc satirik buchwald hazardna igra s kartami SISTEM BARVNETV ▼ NAJEMNINA ZA STA NOVANJE van bratko germanski orel F 'JO nekd meSTO majev V gvatemali karte IZ klicane barve pri kartanju LACI CIGOJ lovro kuhar visokogorski bor cemprin premogovnik in reka v istri GORA na no TRANJSKEM delavska univerza VRSta ! • vzvišen cilj vzor smukec žlahtni plin INel OČESNA oARENICA iftlS tisočak jugosl ljudska armada ivan napotnik sovražnica železa sumni-čenje taufer veno tRSTA LAME muslim MOŠ ime lojze rozman iridu ivan levar fl - - i C*tEl. SRB KRAJ OB drini tudi reka V črni GORI jugosl Šahistka MARIC inoijski fizik no-belovec premikanje po zraku Petek, 28. decembra 1990 25. stran tmimmmmsLAs ^Plebiscitu ntaknil risilnega jopiča [•Han Kučan na predplebiscitnem zboru v Kranju, ki °dbor za organizacijo politične dejavnosti pred Predsednika je spraševal glavni in odgovorni urednik kranjskega radia Dušan Rogelj. - Foto: G. Šinik ekonomskih, kot je na primer nastala Evropska gospodarska skupnost. Preveriti je treba, ali imajo te interese in možnosti tudi druge jugoslovanske republike, ali je zanje sprejemljiva naša konfederal-na ponudba, če se bo izkazalo, da take povezave niso mogoče, jih bo pač Slovenija iskala drugod. O odcepitvi od Jugoslavije lahko govori le dr. Sukovič in njemu podobni, ki mislijo, da je Jugoslavija nadnacionalna skupnost z originalnimi pristojnostmi, ki jih potem razdeljuje republikam kot admini- razvojno politiko z vsemi instrumenti uresničevanja. Ekonomska politika nas mora zavarovati. To ne bo odvisno samo od enega leta. Ravnati moramo tako, da bomo živeli brez strahu, ali bodo šalterji na bankah odprti ali zaprti, ali bodo vrata drugam zaprta ali odprta, ali bodo otroci, ki končajo šolo, dobili službo ali ne. Ko»kurenca bo morala postati vsebina in kriterij našega življenja. Najtežje bo z našo predstavo o socialni pravičnosti. Prišli smo tako daleč, da se je socialna pravičnost spremenila v soci- Pomembne regionalne povezave Na vprašanje Jožeta Ahačiča. kakšen pomen bodo imele v prihodnje povezave v delovni skupnosti Alpe Jadran in v no-vonastajajoči Pentagonali, je Kučan odgovoril, da nam je sodelovanje v skupnosti Alpe Jadran odprlo s pomočjo itali-janskih regij omogočilo vstop v Evropo in v skupnost evropskih regij, ludi če bomo država, bomo še potrebovali sodelovanje v tej skupnosti. Pentagonala je odgovor na povezovanje Francije in Nemčije, je dejal Kučan. Vse cestne povezave bodo šle prek Sloveni/e. Sicer pa je Evropa še v fazi preurcje-van/a. Če veliki narodi malih ne bodo enakopravno sprejeli medse, bodo regionalne povezave zelo važne strativnim enotam, če en narod iz Jugoslavije oddide, potem sedanje Jugoslavije ni yeč in nastaneta dve novi drŽavi. To je urejeno v mednarodnih dogovorih o pravni sukcesiji držav, o pravnem Pri/nanju držav. Pristati na koncept odcepitve od Jugo-sl«i\ i j o In pomenilo, da ti drugi diktiralo pogoje, po katerih lahko uveljavljaš pravico do samoodločbe, Id je nadu-stavna in obsega ob pravici do odcepitve tudi pravico do Ponovne /družitve." Država socialne pravičnosti ^1 i lan Kučan je govoril o potezah Slovenske države po Plebiscitu. Dejal je. da bo re-Publtska skupščina verificirali okvir in postopke odklapljanja od gospodarskega in Političnega sistema lederaci Je. Republika Slovenija je že doslej sprejela nekatere ukrepe /a zavarovanje svojih inte-rcs,>v. Samo na načelni poli« ljudje ne morejo /agota v'jati svoje socialne varnosti 1,1 perspektive. Določili bo H*ba ekonomski sistem, Predvsem pa gospodarski) in alno nepravičnost. Življenje z logiko tržne ekonomije ne sme izločiti elementov socialne države. To je in bo eno ključnih vprašanj, na katerega bomo morali odgovoriti tudi ob oblikovanju nove slovenske ustave." Država brez ločevanja ljudi "Koliko Neslovencev živi v Sloveniji, je zanimivo samo za tisto politiko, ki gradi na načelu: Srbija je do lam. kjer Povabite predstavnike vlade Na vprašanje, kaj ho Slovenija storila, da ne bo vedno novih in novih brezposelnih, da se ne bodo zapirale tovarne, je predsednik Kučan odgovoril: "Ra-zuemem probleme in predlagam, da povabite na razgovor predstavnike vlade in se pogovarjate na način, ki ga omogoča parlamentarna demokracija, tudi prek poslancev v republiški skupščini." je srbski grob. Mi, vsaj zase tako mislim, gradimo družbo in državo na demokratičnih načelih, kjer so vsi ljudje po svojih pravicah enaki, ne glede na nacionalno poreklo, versko in rasno pripadnost, da o drugih elementih ne govorim. Če Slovenci kot večina v svoji republiki in bodoči državi nismo sposobni dokazati take demokratične drže, Modro stališče skupščine Odnos do zvezne ustave je popolnoma enak tako v Srbiji kot na Hrvaškem in v Sloveniji, je dejal Milan Kučan, koje odgovarjal na vprašanje o slovenski ustavi. "Mi smo svojo pot v neodvisnost skušali sproti zavarovati z ustavnimi akti, z lanskimi dopolnili republiške ustave, letos z dvema deklaracijama in ustavnimi dopolnili ter ustavnimi zakoni za izvedbo teh dopolnil. Republika Srbija je sprejela svojo ustavo in to je ustava suverene nacionalne države. Samo v prehodnih določbah govori o povezavi z Jugoslavijo. Hrvaška ustava, ki so jo sprejeli konec tedna, ima prav tako končno določbo, ki pravi, da je Hrvaška v okviru Jugoslavije do sklenitve novega sporazuma, oziroma dokler sabor ne odloči drugače. To pa je lahko vprašanje enodnevne odločitve. Med potjo do hrvaške ustave in slovenskega plebiscita ni nobene razlike. Nas razprava o slovenski ustavim še- čaka. Skupščina Suverenost moramo varovati Milan Kučan: "Problem zavarovanja in oboroževanja slovenske države je še odprt. Svet je protisloven in še ni stabiliziran. Res se je po simbolni zrušitvi berlinskega zidu marsikaj spremenilo, vendar bloki še obstajajo. Nastaja nova evropska arhitektura, katere del je tudi sistem kolektivne varnosti, znotraj katere je mogoče govoriti o pasovih, območjih, kjer bi bila oborožitev povsem odveč. Slovenija je na takem območju. To ni odvisno samo od naših želja, ampak tudi od realnih procesov. Treba bo ubirati postopno pot. " če nismo pripravljeni zagotoviti teh pravic, potem ne moremo računati, da bomo dobili vstopnico za družino demokratičnih narodov Evrope. Vstopnica pa je prav visoka stopnja spoštovanja in zavarovanja človekovih pravic. Jaz ne trdim, da vsi Slovenci mislijo tako. Trdim pa, da je večina Slovencev za takšno demokratično držo. To pomeni: v polni meri zavarovati in priznati manjšine, ne samo nacionalne, italijansko in madžarsko, ampak gre za zavarovanje druge vrste manjšin, miselnih, ideoloških, religioznih. Tega jc sposobna samo notranje trdna družba. Zakon o državljanstvu je občutljiva stvar, stvar naše demokratičnosti. Na nedavni konferenci s tujimi in domačini novinarji je na to vprašanje odgovarjaj predsednik republiškega izvršnega sveta Lojze Peterle. Dejal je, da je /a dvojno državljanstvo in da hi morali ta institut z zakonom o državljanstvu uvesti. Tudi moje prepričanje je takšno. Tako poa ne mislijo vsi slovenski politiki. Prav na Gorenjskem ste pred časom lahko slišali drugačna mnenja." se je odločila pravilno, ko ni pristala na zahtevo: če ne bo sporazuma, bo ustava takšna, kot jo hoče Demos ali katera stranka. Pravilno je stališče skupščine, da mora biti ustava ustava slovenskega naroda. Razprava mora razčistiti nekatera strokovna, politična vprašanja. Glavna dilema je v tem, kaj naj ustava sploh bo. Predsedstvo republike je predlagalo skupščini, naj sprejme kratek, sodobni ustavni dokument, ki naj vsebuje načela o organizaciji države, temeljne postavke ekonomskega in političnega sistema, in natančno izpeljan blok o človekovih svoboščianah in državljanskih pravicah, s postavljeno mejo, ki jo država v odnosu do državljana ne sme prestopiti. Ker pa imamo žal formirano zavest, da mora biti v ustavi zapisano vse, ker smo pač živeli v nepravni državi, želimo tudi v novo ustavo zapisati čim več." Kdo bo vrnil dolgove Predsedniku Kučanu je voditelj razgovora, glavni in odgovorni urednik kranjskega radia Dušan Rogelj, zastavil tudi vprašanje zapuščinske razprave med člani sedanje Jugoslavije. Zaprta banem okenca Milan Kučan: "Tudi zaradi zaprtih bančnih okencev je bil potreben plebiscit. Pa ne samo zaradi tega. Tudi zaradi drugih stanj, kot so grožnje z armado, z vojnim udarom, diktaturo in tako naprej. Živeti ob takih grožnjah in v taki državi, ki grozi, je njena slaba legitimacija. So bile priložnosti, ko bi lahko reformirali jugoslovansko federacijo. Spuščale so se iz rok. Ponavlja se tudi stara pesem, da je slovenski narod dober, vendar je zapeljan od politikov. Mislim, da bo plebiscit na to jasno odgovoril. " "Če ste poslušali nastop Šu-koviča v zvezni skupščini, je vendarle reagiral kot tipični Jugoslovan. Problem slovenske samoodločbe je zreduci-ral na materialna vprašanja, na problem, ki je še vedno pripeljal do neplodne diskusije, kdo koga v Jugoslaviji izkorišča, na problem odnosa med razvitimi in nerazvitimi. S tem je pokazal, kje je osnovni problem, ki ga Jugoslavija ni znala rešiti tudi zato, ker je to povezano z mednacionalnimi odnosi. Kadar gre v sodobnem svetu za delitve držav po mirni poti, kar se je doslej redko dogajalo, je osnova Dunajska konvencija o sukcesiji držav. Pravne naslednice bivše države so nove države, ki morajo sporazumno urediti nova razmerja. Sporazum morajo v primeru dolgov priznati tudi upniki. Zelo hitro bi se lahko zmenili, če bi nam dolgove odpisali. Žal jih ni samo za 20 milijard dolarjev, ampak se bo pokazalo, da jih je veliko več. Lahko se dogovorimo s sporazumom, konsenzom, kje in zakaj so bili ti krediti porabljeni. V velikem delu Jugoslavije, pa tudi v Sloveniji, je bil s tem uspešnim zadolževanjem kupovan socialni mir. Kredite smo obračali v svoj želodec, ne pa v naložbe, ki bi ustvarjale dohodek, s katerim bi tudi napolnili želodce. Mislim, da bo kredite treba plačati, odvisno od.tega, koliko jih je posamezna republika dobila. Vse skupaj bo odvisno tudi od tega, koliko interesa bodo tuje države pokazale do Slovenije in Jugoslavije. Tudi zato je po- pogoje izpolnila. Vendar smo del Jugoslavije, kjer pa tega niso povsod storili, zato to bremeni tudi nas. Posebej obremenjujoče je, da se v Jugoslaviji kršijo individualne in kolektivne človekove pravice. Mednarodne ustanove sprejemajo resolucije, ki hudo bremenijo Jugoslavijo. Slovenci smo žal skupaj z Jugoslavijo prišli v predčakalni-co za vstop v evropske ustanove, skupaj z Albanijo in Romunijo. Če bi se mi spametovali pred dvema letoma, bi nas sprejeli odprtih rok. Spremenjen odnos do nas je kazen za to, česar nismo naredili." Zoper nekontroliran razpad Jugoslavije "Slovenija ni zainteresirana za blokado federacije, za nekontroliran razpad, ker bi to lahko ustvarjalo razmere, ki bi ogrožale interese drugih, ne samo nas. Tak razpad lahko tudi prekine proces demokratičnega razhoda Jugoslavije. Žal pa je tako, da tudi dokumenti skupščine in posebna njena deklaracija o ureditvi prehodnega stanja, želijo vrniti Jugoslavijo v staro pravno stanje, v okviru katerega bi se iskale rešitve. Ta formula se za Slovenijo ne izide. Spet bi odločala dvotretjinska večina v zveznem zboru, soglasje vseh republik. Po taki formuli nobena stvar v Jugoslaviji ne bi bila sprejeta. Kriza bi se samo poglabljala. Slovenija in Hrvaška vztrajata, da institucionalni okvir zvezne ustave ni pravi. Tudi sam Jović je v neprebranem referatu pred zvezno Tri predsednikove želje Milan Kučan: "Želim, da se v nedeljo vidimo na voliščih in da se bomo videvali tudi po tej nedelji pri tistih dejanjih, ki jih bo treba narediti pri uresničevanju plebiscita. Vsem želim prijazne praznike in veliko bolj toplo leto, kot je bilo to. ki ga zapuščamo. In tretje. Vsi se gotovo spomnite Martina Krpana, ki je lahko glasnik slovenske identitete in suverenosti na Dunaju v tistih časih, ko ga je bilo treba braniti pred Turki. Ko je Martin Krpan zmagovito zapuščal Dunaj, je dejal: pa lepo pozdravite mater županjo. Jaz vas prosim: lepo pozdravile gospoda župana." membna prepričljivost plebiscita. Zahod danes postavlja štiri pogoje za sprejem v svoje vrste: pluralno demokracijo in parlamentarni sistem, večstrankarske volitve, varovanje človekovih pravic in svoboden trg. Slovenija je te Pogovor z borci Milan Kučan: "Včerajšnji sestanek z delegacijti republiškega odbora /.veze borcev je bila izpolnitev naročila borčevske or-ganizacije svojemu predsedstvu, da pride na dnevni red seje našega predsedstva načelno vprašanje odnosa slovenske oblasti do narodnoosvobodilnega boja. potem pa šc konkretno vprašanja: nova ustavo in NOR. 27. april kot nacionalni praznik vstaje in vprašanje borčevskih pokojnin. Trvo vpra-sonie bo slo na razširjeno \cp> predsedstvo republika /anuar-ja prihodnje leto. No pogovoru je s strani predsedstva sodeloval se akademik Ciril Zlobec, s strani skupščine pa predsednik dr. Irana Ručar. Jasno je bilo povedano, da je bila vstaja leta 1^41 in bo) slovenskega naroda eno redkih velikih zgodovinskih de/an/ slovenskega naroda, ki nas jc postavilo v vrsto zgodovinsko zrelih, demokratičnih evropskih narodov. " Predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana smo v Kranju po/dravili predstavniki stranke SDP, kranjskega radia in Gorenjskega glasa. Foto: G. Sinik skupščino dejal, da je država pred novim zgodovinskim dogovorom, dejal je, da so nosilci dogovarjanja narodi oziroma republike in da so vse izbire enakopravne in dovoljene. Zvezne organe bi kazalo ohraniti samo v funkciji priprav za te dogovore. Demokratično izvoljene oblasti v republikah bi morale določiti pogajalske ekipe z mandatom. Za nas je sprejemljiva samo konfederacija ali nekag gospodarska skupnost. Ugotoviti je treba, ali ta možnost sploh obstaja. Srbija je ukinila pokrajini in s tem ukinila tudi konstitutivne elemente federacije. To stanje je treba ugotoviti in potegniti ustrezne konsekvence. Tako v zveznem zboru, zboru republik in pokrajin, predsedstvu države. Srbija bi morala imeti povsod samo enega predstavnika in ne treh. Pred tem organi federacije v teh pogovorih ne morejo sodelovati." GOZD - Naša slovenska domačija Beli človek, kakor da sploh ne opazi zraka, ki ga diha, podobno kol človek, ki vse dni umira, ne občuti več smradu... Vsaka lesketajoča se borova iglica, vsako peščeno nabrežje, nežni vonj temnih gozdov, vsaka jasa in sleherni brneči insekt je svet spomina in doživljanja mojega naroda. Zavedamo se. da beli človek ne razume našega življenja in običajev... Mi ne posedujemo svežine zraka ne lesketanja vode. Kako boste vi to kupili od nas? Vsak košček te zemlje je svet mojemu narodu... Nadaljujte z onesnaževanjem svoje postelje in neke noči se boste zadušili v lastnih smeteh... Ti stavki so iz pisma, ki ga je indijanski poglavar Seathl leta 1855 napisal predsedniku ZDA. Njegovo pismo je preroško, saj takrat še noben avto ni spuščal plinov v ozračje in velike industrije še niso onesnaževale zraka in rek. Njegovemu pismu so se tokrat rogali in posmehovati. Kaj pa danes? Prijetno nam je, ko zaslišimo ali preberemo besedo domačija. Prenekaterim se ob tem stoži po nekdanjih dneh. ko je še prebival na domačiji obdani z gozdovi. Pogrešamo domačnost, odtujili smo se domačijam in samemu sebi. Pa vendar, zakaj ne bi o domačiji spregovorili vzneseno: domačija je tudi domovina. Živeli bomo v svobodni domačiji. Vrnili se bomo v domačijo. To je naša domačija, ki je hvala Bogu, gozdnata. Kakšno zeleno razkošje, ki mnogim narodom ni več dano. Merilo kulture naroda se lahko meri tudi po tem, kako je ohranjeval in vzdrževal gozdove, to zeleno bogastvo. Lahko rečemo, da smo narod kulture in etike do gozda, vsaj, če se primerjemo z drugimi. Kultura do narave pa je podvig človeka preko lastnega egoizma, materializma ter njenega izkoriščanja in onesnaževanja. Vprašamo se lahko, kako so naši predniki živeli v gozdu, da so ga nam zapustili še dokaj ohranjenega in deviškega. Niso vedeli za pojme ekologija, varovanje naravne in kulturne dediščine, varstva gozdov in še kaj. Nekdaj so jih učile izkušnje. Gozdu vzemi le toliko, kolikor je najbolj nujno. Ostalo pusti, ker ni tvoje, ampak je njegovo. Ne ruši ga, narava se ti bo maščevala. In več je bilo spoštovanja, ne samo do gozda, ampak tudi do drevesa. Ne. da bi sekali drevje za nujno vzdrževanje, še zasajali so ga. Spomnimo se. koliko lip je bilo nekdaj na podeželju. Kaj pa danes? Ja, drevo je urbanizmu kvečjemu v napoto. Med človekom, drevesom in gozdom je vladala harmonija. Človek je poznal rojevanje in umiranje gozda. Vse to je izključevalo absolutno gospodarstvo nad gozdom. Se pravočasno se je pojavila gozdarska stroka. Pri nas že s 100-leino tradicijo. Stroka je takoj postavila železno pravdo: trajnost gozdov za najmanj 100 let. Še bolj pa to poudarja današnja stroka, ki je med prvimi prinesla naravovarstveno misel. Temelji na ekološkem razumevanju gozda. Zavrača le golo izkoriščanje gozdov, ker samo jemlje iz gozda. Načelo pa je. da moramo gozdu vrniti, kar smo mu odvzeli. Gozd ni objekt, predmet samo za pridobivanje lesa, ampak je ustvarjen, da lahko živimo. Torej mora biti lastnina nas vseh. Pa ne samo nas, ampak tudi tistih življenjskih oblik, ki ga tvorijo (rastlinstvo, živalstvo). Za zdravje moramo piti čisto vodo, vdihavati kisik in ne strupnin. To so »dobrine« gj>zda. ki si jih ne more nihče lastiti, ampak so nujnost (pre)živetja. Že Rimljani so poznali reklo: In sliva salus - v gozdu je zdravje. Sodobna gozdarska stroka pri izbiri posegov v gozd (nega gozda) upošteva njegovo mnogona-mcmbnost. Spoznali smo. da je narava gozd do popolnosti »izklesala« in s tem nam odmerila kndi življenja ter še neštetim rastlinskim in živalskim vrstam. Kolikšni/ je bogastvo življenjskih oblik v gozdu, nam ponazori panj (štor) smreke. Do popolnega razpada v humus, tega »obdela« več kot JO različnih vrst. Začenši $ podlubniki in z verigo lestvičarjev. os najezdnie. gliv in do končne poraslosti s praproti. To /<■ /<■ primer, koliko življenja je le v tem delu gozda. V njem je le eno samo življenje, kjer si umiranje in rojevanje podajata roke. Pri negi gozda upoštevamo in priznavamo vsem oblikam in vrstam nujnost sobivanja in soudeležbe za skupno mizo gozdne domačije. Drobtinic drugega ne pobira nihče. Ne tako. da se le eni mastijo ob skominah drugih. Življenjsko skupnost gozda lahko zmoti le človek, ki ene prebira, druge pa zatira. Klasičen primer za to so zasmrečeni gozdovi, malikovatije le smreke povsod od nižin do gozdne meje. Bukovje pa se ie izsekavalo. Pri divjadi pa iztrebljanje nekaterih zveri in ujed. Ekologija ne pozna pojmov koristnosti in škodljivosti. Priznava vse v vsem. V ekonomiji gozdu je najbolj priznan proizvod lesa. Ta pripada po pra\u neposredno lastniku, (.'sodne/šega pomena kol les /e za človeštvo sproščanji kisika m akumulacije vode v gozdu. Danes pa še čiščenje zraka Mehanizmi drevesnega sidranja zadržujejo zemljo v strminah, da se zaradi gravitacije ne premika in da je voda ne izpira. Poleg lega pa zadržujejo lavine in kamnite plazove. Zaradi gozda smo torej v dolinah na varnem. Prav zaradi teh umik s pobočne scene." Petek, 28. decembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 27. stran (mmmsmm:GLAs Pri Podmlačanu na Jarčjem brdu Zakaj se je šofer držal za glavo? Matevž Debeljak, Podmlačan z Jarčjega brda: "Gostje, ki prihajajo k nam na kmečki turizem, so v glavnem kulturni ljudje. Le dvakrat, trikrat smo imeli opravka z nenavadnimi turisti: neka ženska, velik komunist po srcu, je po tem, ko je slišala, da domači molimo, samo še pripovedovala, kaj vse je pri nas narobe; druga, še bolj nenavadna, je pri nas iskala junaka iz knjige Pod svobodnim soncem." Jarčje brdo, 22. decembra - Ko sem se v soboto odpravljal k Podmlačanu na Jarčje brdo, so me v dolini opozorili, da je pot do kmetije, ki leži na 630 metrih nadmorske višine, zasnežena in da brez dobrih zimskih gum ali snežnih verig na kolesih avtomobila ne bo mogoče drugače kot peš. No, z zimskimi gumami in nekaj sreče, da kolesa niso zavrtela v prazno, je vendarle šlo. Kmetija z veliko hišo in gospodarskim poslopjem že na zunaj daje vtis, da tod živijo pridni, gospodarni in podjetni ljudje. Staro se prepleta z novim, izkušnje enega rodu z mladostnim zanosom mladih in otroško radostjo, kmetijstvo z gozdarstvom in kmečkim turizmom... Matevž, kdaj je letos zapadel sneg? "Kadar zapade pri nas, pade po vsej dolini. Vedno pa ga je pri nas nekoliko več kot, denimo, v Škofji Loki." Koliko ga je bilo, kar pač pomnite, doslej največ? "1952. leta smo ga imeli dobra dva metra in pol. Skozi okna se ni videlo ven. Prvikrat je Padal 2., 3. in 4. februarja, do kolen je bil suh, zgoraj pa moker, tako da se nam je pri vsaki stopnji vdrlo do tal. Z ženo bi tedaj ostala v snegu, če ne bi Prišel sosed s krpljami. Za razdaljo, za katero običajno rabijo deset minut, sva potrebovala dve uri. Drugič je sneg padal v sredini februarja, takrat ga je naneslo še toliko, da ga je bilo skupaj dva metra in pol. To je bilo izredno leto, sicer pa ga je 'udi meter bolj redko." Kdo vam pluti pot? 'Ko cestarje včasih podra- im, će bi še do nas splužili poji, pravijo: kar sam jo daj, saj Jo tudi sam najbolj rabiš. Ne Preostane nam drugega, da Vsakič, ko začne naletavati sneg, pripravimo traktor in da začnemo plužiti." Se zdaj še lahko pripeljete izr doline brez snežnih verig? "Odkar je zapadel sneg, sem se dvakrat pripeljal brez Verig, dvakrat pa so kolesa za-y*tela v prazno in'sem moral nadeti verige. Ne vem, kaj je kjm: sem slabše peljal ali pa je °il sneg drugačen..." Dosti dela in malo denarja Pq pustiva sneg in zimo, lahko "« kratko predstavite kmetijo? "Vse zemlje je 4^ hektarov, °d tega 30 hektarov gozda 10 '5 hektarov travnatih površin. Nekdaj, še po vojni nekako Petnajst let, smo imeli tudi štiri pektare njiv, potem pa so nas JMnctijski strokovnjaki zaceli Pfedučevati, da naj njive opusti J^o m se posvetimo živini, spustili smo jih s teiktm sr Cem, še bolj težko bi jih uvedli "a/aj, saj vse pridelano ni od-'trUalo garanja Pridelovali Smo vse: krompir, ajdo, lan, korenje, repo, zelje, fižol, rž, P*enico, oves, ječmen... JH» vam po vojni kuj zemlje vze- "Niso. Nekaterim so vzeli le LCkaj gozdov, a so jih potem, " so jih malo i/sekali, vrnili." ^°vojna oblast je hotela uničiti y*ieta in si je (po sovjetskem x'z'>ru) izmislila KO/.-e, kmetij- Kaj menite o strankarskem življenju pri nas, o prerekanju med oblastjo in opozici-jo? "Včasih so rekli: "Za vlado-vje se gre, za to, da bi oblast dobili!" Da bi se le preveč ne prepirali, malo se lahko. Če se ne bi nič, tudi ne bi bilo dobro, ker potem ne bi bilo nikogar, ki bi povedal, kaj je narobe." ske obdelovalne zadruge. So tudi vas silili, da bi podpisali? "Agitirali so, vendar pa v kraju ni bilo nikogar, ki bi dal povod oziroma bi rekel: "Jaz sem "za"!" Pri nas so obupali, več uspeha so imeli v Poljanski dolini, kjer jim je uspelo ustanoviti dve KOZ-i." Koliko živino redite? S čim se ukvarjate? "Doslej smo deset let redili plemenske telice za kmetijsko posestvo Naklo, zdaj pa so posestvo zmanjšali, nekaj ga je odkupila šola, tako da se bomo morali preusmeriti. Krav redimo le toliko, da imamo dovolj mleka za družino in za goste. Da bi mleko vozili v dolino, bi bilo predaleč pa tudi sicer s prirejo mleka nimamo izkušenj in ne tradicije. Z živino je nasploh tako: dosti dela in malo denarja. Nekateri mislijo tudi drugače. Ko se je pred leti na kmetiji oglasil neki šofer, se je kar za glavo držal, ko je prišel iz hleva. Ko sem ga vprašal, kaj je videl tako strašnega, je odvrnil, da "živino, ki je ne boš nikoli porabil" in "denar, ki bo zadoščal za vse življenje". Ko sem mu izračunal, koliko hlev "vrže" na leto, se je še bolj držal za glavo in je komaj verjel, da je res. Pa je res: če bi narava sama toliko dala, kot da zdaj skupaj z umetnimi gnojili in krmili, bi še nekaj bilo. Trenutno je v hlevu 22 glav živine, štiri pa smo pred kratkim prodali. Predno bomo dobili denar, bo verjetno inflacija, ki jo obetajo, pobrala že precej zaslužka." Apartmaji? Ženskam ni do tega, da bi kuhale še "na turizmu" Kdaj ste na kmetiji začeli s kmečkim turizmom? "Razmišljanja segajo v 1470. leto, ko so začeli na bližnjem Starem vrhu poslavljati žičnice in urejati smučišče. Občinski možje z Zdravkom Krvi-no na čelu so spoznali, da ne bo toliko prometa, da bi se zadnje ease ni v modi samo barvanje nohtov in ustnic, ampak 'udi barvanje (političnega) prepričanja. Vas to kaj moti? bled vojsko sem bil v Nemčiji pri obrtniku, ki je stolno nosil "<'mski nak Ko ga jc nekega dne nehal nositi, sem bil radoveden, -oktij ga nima več pa mi je odvrnil "Fant, proti vetru ni-**W n« mi/' Ne /><> drugega, km kolena boš imel mokra'" Taki- '"h je tudi pri nos veliko, tudi zato. ker je bilo veliko ljudi med *<»nunisti zaradi položaja in plače, ne pa po prepričanju. Tem. so u. kasneje prebarvali, niti ne zamerim; zamerim pa kme-'"», do so s,1 vpisali v partijo, ki je bila ves povojni cas proti knietu," splačalo ob smučišču postaviti gostinske lokale, zato so začeli prepričevati okoliške kmete, da bi kmetije preuredili za kmečki turizem. Jaz sem bil odločno proti, vendar sem nazadnje le popustil in vzel posojilo, ki so nam ga ponujali. Začeli smo s tremi sobami, zdaj jih imamo deset s skupno 27 ležišči." Gradite novo hišo. Bo tudi v njej kaj prostora za goste? "Dve ali tri sobe, verjetno tudi kakšen apartma. Nekateri apartmaje zelo priporočajo, jaz. pa nisem povsem prepričan, da bi se obnesli. Kolikor poznam gospodinje, pravijo, da so že doma site kuhanja in da jim ni do tega, da bi kuhale še "na turizmu". Kakšni gostje prihajajo k Podmlačanu, od kod? Gostje so takšni, kot smo sicer ljudje - dobri in slabi, prijetni in sitni, izbirčni in neizbirčni... "Doslej je bilo trikrat malo bolj čudno. Enkrat si je dala duška neka ženska, velika ko-munistka po srcu. Potem ko je slišala, da smo domači v kuhinji molili, pri Podmlačanu ni bilo več stvari, ki bi bila dobra. Še bolj zanimiv je drug primer. Pri nas se je oglasila neka ženska: ničesar ni popila, vseskozi pa je razlagala, da išče junaka iz Finžgarjeve knjige Pod svobodnim soncem. En teden je bila "super". Ko pa je neki večer opazila, da sem z znancem popil malo alkohola, je bilo vsega konec in je odšla. Večina gostov je kulturna; tudi otroke, ki lezejo po peči in drugod, lažje razumemo, ker jih imamo sami." Česa si želite v naslednjem letu? "Najbolj si želim, da bi se izboljšal položaj hribovskega kmeta in da bi tisti, ki oblikujejo cene kmetijskih pridelkov upoštevali, da je pridelava v hribih veliko dražja kot na ravnem. Zdaj sicer spet obetajo, kaj vse bodo dali hribovskemu kmetu; mi, ki živimo v hribih, pa takšne obljube poslušamo že 45 let. Prejšnjo oblast bi pohvalil le za to, da nam je dala posojila z regresiranimi obrestmi, potem pa z inflacijo poskrbela, da smo lažje odplačevali." "Prva leta jih je bilo zelo veliko iz Beograda, Zagreba in iz drugih jugoslovanskih mest, letos največ iz obmorskih krajev, vedno pa je dosti Ljubljančanov. Makedonka, ki sicer živi v Beogradu, je bila pri nas že dvanajstkrat, prav tolikokrat tudi neka Zagrebčanka. Vsako leto pride tudi okrog deset tujcev, za naprej pa nam obetajo, da jih bo več in da se za dopu-stovanje pri nas zanimajo predvsem Italijani. Ne vem, kako se bomo sporazumevali. Nemca še nekako razumem, Italijana prav nič." Če ne gre z besedami, se je treba sporazumeti kako druguče -s kretnjami, z risbami... "Pred leti sta k nam za tri tedne prilla dva Amerikanca in čeprav nista znala nemško, smo se vse sporazumeli. Ni pa prijetno, če ničesar ne razumeš." Molitev "izmerila" razpoloženje Koliko je od vaše kmetije do Starega vrha? "Do srednje postaje žičnice je tri kilometre, do spodnje pa dva. Odkar so gozdarji uredili pot, se je mogoče sem in nazaj pripeljati na smučeh. Imamo pa tudi svojo žičnico, vendar je letos še nismo postavili, tudi zato ne, ker obetajo, da bo slaba zima. Sneg je za kmečki lu-n/em zelo pomemben. Pred sli rimi oz. petimi leti smo imeli pozimi prav toliko nočitev kot poleti (blizu dva tisoč), lansko zimo pa nič." Imate za novo leto še kaj prosto? "Nič več. Zdravnica iz Ljubljane je zavzela vso hišo, ker želi biti s svojo druščino sama v hiši. Povpraševanje pa je bilo veliko. Najmanj sto ljudi bi lahko sprejeli, če bi imeli dovolj prostora." Odkazilo in cesta -letošnja jeza in veselje Kaj vas je letos najbolj ujezilo? "Razprave o spremembi gozdarske zakonodaje. Ce smo kmetje pod prejšnjo vladavino imeli občutek, da nas hoče spraviti ob lastnino, nas zdaj, v novih razmerah tega ni več strah: kaj nam bo prinesel zakon, pa nam tudi še ni povsem jasno. Najbolj so me razjezila prerekanja o tem, ali mora bili odkazilo drevja za posek še obvezno ali ne. Jaz trdim, da lastnik, ki svoj gozd dobro pozna, vsaj toliko ve, katero drevje je primerno za posek, kot tisti, ki enkrat ali dvakrat na leto pride na kmetijo oz. v gozd. Kmetom pravim, da se ne smejo podcenjevati in pristati na to, da bi jim drugi kazali, katero drevo lahko posekajo in katero ne." In česa ste se letos najbolj razveselili? "Najbolj sem bil vesel, ko smo z občinsko cestno-komu-nalno skupnostjo našli skupni jezik in razširili poldrugi kilometer dostopne ceste do naše kmetije. Cesta je zdaj toliko široka, da se po njej lahko brez večjih težav pripeljejo tudi avtobusi." • C. /aplotnik AVGUST VELIKI SRPAN Če na veliki Šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. 0 letu, ki se končuje Ko se končuje leto, vsak kmet vsaj po tihem, bolj zase kot za druge, naredi "bilanco" in pregleda, kaj mu je prineslo leto. Samo več dela ali tudi več zaslužka, samo nesrečo pri živini ali tudi srečno roko pri selekciji, le dober pridelek in slabo prodajo... Če začnemo pri vremenu, lahko rečemo, da je bilo letos gorenjskemu kmetijstvu dokaj naklonjeno. Bilo je dovolj moče, a tudi zadosti toplote. Zimska in spomladanska pozeba. slana, toča. neurja in vetrovi so Gorenjski precej prizanesli in niso povzročili večje škode. Dokaj ugodno sliko je skazila le novembrska povoden j, kije naredila veliko škode na kmetijskih zemljiščih, v gozdovih, na gospodarskih poslopjih in poteh, ki so pomembne za normalno delo in življenje kmetij. Kar zadeva cenovno problematiko, je bila tudi letos pereča. Odkupna cena mleka je bila nekaj časa razmeroma ugodna, saj je pokrivala domala vse stroške, ki so jih za povprečne kmetije izračunali na kmetijskem inštitutu, zadnje mesece pa je razkorak med stroški in izplačilom vse večji. Najslabši zaslužek je bil letos pri pitanju živine. Odkupna cena je ludi na kmetijah, ki se po produktivnosti lahko primerjajo s sosednjimi državami, močno zaostajala za stroški; v nekaterih mesecih je bila razlika že tako-velika, da je morala posredovati republiška vlada. Pri krompirju se je tudi letos pokazalo, da gre za "hudirjevo rastlino". Kdor je dobro "mešetaril", je tudi s skromnim hektarskim pridelkom zaslužil več, kot bi kjerkoli v razviti Evropi. Letos so se dokončno podrli mostovi, ki so slovenskemu kmetijstvu dolgo časa dajali upanje, da bo lahko vse, kar bo pridelalo, tudi brez težav prodalo. Nekaj so k temu prispevale politične peripetije v državi, nekaj ekonomski liberalizem, ki se je odražal v nenadzorovanem uvozu mleka, mesa in izdelkov in v premajhni pripravljenosti, da bi po vzoru drugih držav zaščititi domače kmetijstvo pred nelojalno konkurenco. Če je kmete še pred leti skrbelo samo to, kako čimveč pridelati, jih zdaj tudi skrbi, kako pridelano prodati in kako za prodano iztržiti denar. # C. Zaplotnik MEŠETAR V republiškem odboru za mleko so sklenili, da se odkupna cena za mleko, ki je bilo v mlekarne oddano decembra, ne spreminja in da ostaja na novembrski ravni. Živinorejci bodo tako za liter mleka prejeli povprečno 4,60 dinarja, nekateri več in drugi manj, odvisno od deleža tolšče in kakovosti. V odboru so se za takšno nespremenjeno odkupno ceno odločili zaradi zelo težkih razmer v gospodarstvu, zmanjšanja kupne moči prebivalstva in zapletov pri sprejemanju zakona o intervencijah v kmetijstvu. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so se strošk prireje litra mleka decembra v primerjavi z novembrom povečali za domala pet odstotkov. Na povečanje so najbolj vplival za 12 odstotkov večji osebni dohodki delavcev v kmetijski proizvodnji ter za 11 odstotkov nižja cena goriva. Odkupna cena mleka je torej enaka že pet mesecev. • • • Po koliko so kmetijski stroji v zasebni trgovini Lojzeta Laha na Klancu pri Komendi? vrsta stroja cena (v din) kosilnica britev 135 kosilnica britev 165 kosilnica britev disk 165 vrtavkasti obračalnik pajek 230 vrtav kasti obračalnik pajek 340 pajek 460 22.800,00 25.900,00 29.500,00 14.900,00 21.000,00 26.800,00 Iz (kmetijske) preteklosti 0 doktorju in dekli Ko so 1949. leta pozivali ljudi za delo v frontnih brigadah, se je odzvala tudi "tovarišica Pepca", ki je bila sicer dekla na posestvu nekega "gospoda doktorja" na Bledu. Doktorju ni ugajalo, da se je njegova dekla odločila za delo v frontni brigadi, pa tega zato, ker naj bi bil preboječ. da bi pokazal nejevoljo proti vladajočemu delovnemu ljudstvu, ni upal javno pokazali. Pepca je kljub temu odšla v brigado, kjer je spoznala novo pol v življenje, pot iz izkoriščanja v blagostanje, pot iz hlapčevskega v svobodno ustvarjalno življenje. Po tem velikem spoznanju se je oglasila na Upravi za delo in dobila nakazilo za delo v jeseniški Železarni. Ko ga je pokazala "gospodu doktorju", ga ji je vzel. pa je "tovarišica Pepca" dobila drugega, začela delati v železarni, kjer se je po pisanju tedanjega Jeseniškega kovinarja uvrstila med tiste, ki so nosili največje breme za zgraditev petletke. Le kaj bi Pepca rekla danes? Na volišče ob štirih zjutraj Decembra 1949. leta so bile ene od mnogih volitev v krajevne ljudske odbore. Da bi lahko vsi volili, tudi tisti, ki so morali na delo, so volišča odprli že ob štirih zjutraj. Ker se je delovno ljudstvo zavedalo svoje državljanske dolžnosti, predvsem pa je hotelo vsemu svetu dokazati, da ljubi ljudsko oblast, se je začelo zbirati na voliščih že pred četrto uro. Ljudstva ni motil niti sneg. ki je naletaval v debelih kosmih. I :mimi GLAS 28. STR A N SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 28. decembra 1990 Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči. AVTO MOBIL "S KI TRG Kredit samo za Zastavine tovornjake Kragujevška Zastava bo po vsej verjetnosti v naši rubriki morala dobiti stalno mesto. Že nekaj številk nazaj smo namreč pisali o obljubljenih kreditih za njihove avtomobile. Zgodilo pa se je tako, kot so kupci zastav že vajeni. Ostalo je bolj pri obljubah, torej s krediti verjetno ne bo nič. Zastava trenutno daje na kredit samo dva tipa tovornjakov in sicer za 35.8 in 50.8 v različicah z dolgim in kratkim kesonom. Lastna udeležba pri kreditu je 30-odstotna, posojilo je na 36 mesecev, obresti pa so za dvajset odstotkov nižje od rednih bančnih. Za ta način nakupa tudi ne velja 18-odstotni popust, ki ga sicer odobravajo za tovorna vozila. Za tiste, ki nameravajo kupiti eno od Zastavinih vozil, pa še ena tolažilna vest: beograjsko podjetje 21. maj v času do novega leta ponuja kupcem 5 odstotkov lastnega popusta, zraven pa dodajo še brezplačne prevleke za sedeže in tehnični pregled vozila. Seveda pa je količina teh vozil omejena. Tovarniške cene tovornjakov zastava z 18-odstotnim popustom: Tip tovornjaka , tovarniška cena 35.8.A 242.884,00 50.8.A 257.972,00 80.I2.A 392.534,00 Rival kombi 338.545,20 Rival furgon 317.881,20 Rival kamion 326.711,00 • M. G. Pestro leto za avtomobilizem Za nami je leto velikih sprememb, tudi na domačem avtomobilskem trgu. V dobršni meri je dogajanje na trgu krojil sproščen uvoz tujih avtomobilov, ki ga je v začetku leta odobrila zvezna vlada. Prodaja uvoženih avtomobilov se je povečala za več kot 120 odstotkov. Največji kos tržne pogače so si seveda odrezali japonski avtomobili. Med njimi zlasti izstopa daihat-su, pravi posel stoletja pa so naredili pri Slovenijalesu z zastopništvom za korejski hvundai. Do konca leta bodo prodali skoraj pet tisoč vozil, za prihodnje leto pa obljubljajo razširitev ponudbe in skrajšanje dobavnih rokov. Dobro gredo v prodajo tudi ostala tuja vozila predvsem zaradi ponudbe številnih zasebnih podjetij. Med prodajnimi uspešnicami letošnjega leta sta tudi mitsuhishi colt 1.3 GL in toyota carina II 1.6 XLi. Tudi na našem trgu sta zabeležila dobre prodajne rezultate, predvsem zaradi številnih zasebnih podjetij, ki prodajajo uvožene avtomobile. Z letošnjo prodajo so zadovoljni tudi domači proizvajalci, saj še vedno ne uspejo kupcem dobaviti toliko avtomobilov, kolikor bi jih lahko, če se domača industrija ne bi vse bolj spotikala ob splošnih gospodarskih težavah in zaostajala za svetovno. Rešitev je seveda v tesnejših povezavah s tujimi partnerji in morebitne ustanovitve mešanih podjetij. Nekaj se sicer šuš-lja o partnerstvu med Hatom in Zastavo ter med Renaullom in IMV Revozom. Potem ko so Renaultu propadli posli s češko Škodo bo v novomeško tovarno po vsej verjetnosti vložil sredstva za proizvodnjo novega avtomobila z oznako XO-6. To pa je seveda samo kaplja v morje. Kakšne bodo razmere na našem avtomobilskem trgu, je odvisno tudi od tečaja dinarja. Morebitna devalvacija nas bo ponovno odmaknila od nakupa sodobnih uvoženih avtomobilov, kajti od obljub zvezne vlade o znižanju dajatev se je zgodilo malo ali pa skoraj nič. • M. Gregorlc V priče tku novega leta bomo v rubriki Avtomobilski trg poleg vesti, ki jih pripravljamo vsak teden, pričeli tudi z objavljanjem zapisov s testnih voženj. Potrudili se bomo, da bomo v izbor zajeli tržno najbolj zanimive avtomobile. Teste bomo objavljali vsaj enkrat mesečno. Poleg tega boste v tej rubriki lahko zastavljali različna vprašanja s področja avtomobilizma, na katera bomo s pomočjo strokovnjakov poskušali odgovoriti. Vsa vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijade I, 64000 Kranj, s pripisom Avtomobilski trg. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 27. decembra devize država Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 JPY velja za srednji tečaj 99,5828 700,0000 0,9304 822,7406 10,7449 7,8804 Dinar CCZ mejO - Dinar v sosednji Avstriji je zadnje čase manj vreden, saj je njegov tečaj ponovno padel za nekaj odstotkov. Še vedno ga najbolje menjajo v enotah Zveze bank -zveze slovenskih zadrug, kjer so v začetku tedna za dinar plačali 80 grošev. Trgovci se dinarjev vse bolj otepajo, saj so prav dobro seznanjeni z možnostjo devalvacije pri nas. Tudi na bankah ni dinar vreden več kot 60 grošev, v več bankah pa ga niti ni več moč zamenjati. Prav tako tudi v Italiji dinar ni več zaželeno plačilno sredstvo, in le še v nekaterih bankah je še ostal na tečajni listi. Tam pa je vreden le 70 do 85 lir. Tržaška kreditna banka, ki tradicionalno dinar menja najbolje, je v začetku tedna za dinar plačala 90 lir. Crna borza Crna borza spet oživlja, saj na naših bankah ni več moč kupiti deviz. Celo iz hranilne knjižice jih ni mogoče dvigniti kadarkoli pa tudi ne kolikorkoli. Preplačilo je trenutno od deset do dvajset odstotkov, nekateri pa so ga navili celo na trideset odstotkov in več. CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja ief carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Mose Pijadeja 1, 64 OOO Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Vprašanja sprejemamo tudi po telefonu, vsako sredo od 10. do 12. ure. VPRAŠANJE: Smo mlada glasbena skupina. Zanima nas, kakšne so carinske daialve pri uvozu glasbene opreme. ODGOVOR: Glasbeniki lahko uvažajo glasbene instrumente za opravljanje svoje dejavnosti na osnovi 4. odstavka 118. člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. Carinske daiatve so za različna glasbila različne. Po trenutno veljavnih predpisih znašajo vse dajatve za glasbila od 57.20 odstotka do 63,20 odstotka, (izračun velja na dan 20. 12). Kako uspeti Misliti boli na delo kot na denar ■*x**f Ko s\a se (»ni dan srečala se mu je ravno igm^ * I mudilo na carino. No\ stroj je pričako-11, ki bo v njegovo delo pa tudi našemu ^■rd* gospodarstvu prinesel nekaj novega, ko-^^|H| rislnega: veliko ceneje bodo prišli do *W1 kvalitetnih talnih oblog po naših delov-™ nih halah, obrtnih delavnicah in podobno /unaj to že uvajajo, on noče zaostajat i. £0 Jaka Vreček iz Predoselj pri Kranju ' ■co cd > cd o cd co o I 2 ' LOKA Skofja loka o cz co 3" O < co CD okus in aroma vaših želja Dober nakup je pri Loki nakup € lili IVGOTRAISSPOKT Predstavništvo LJUBLJANA PRODAJA IZDELKOV ZABAVNE ELEKTRONIKE ZNAMKE »GOLDSTAR« TV C0L0R EKRAN 36 cm, 51 cm, 55 cm. VIDEOREKORDERJI PRENOSNI STEREO RADI0KASET0F0NI z enojnim ali dvojnim kasetofonom. IZREDNO NIZKE CENE. GARANCIJA 12 MESECEV, PRODAJNA MESTA: JUGOTRANSPORT Filiala Koper, Patrisa Lumumbe bb tel.:(066)33-636, 34-471 Predstavništvo Jesenice, Spodnji Plavž 6 Tel.: (064) 84-392 Predstavništvo Ljubljana, Cesta VII. | Korpusa 17 Tel.: (061) 310-520, 312-458 Predstavništvo Sežana, Partizanska 109 Tel.: (067) 72-691 Predstavništvo Reka, Rade Končarja 7 Tel.: (051) 213-276, 213-273 Nudimo vam tudi biološko bogatejše proizvode, kot so BIO, ALPIN, SUVITA, KORUZNI in SOJIN KRUH. Izdelani so iz mešanice različnih vrst žita z dodatki semen in otrobov. So brez konzervansov in obdržijo svežino 5 do 8 dni. Poleg tega prodajamo avstrijske proizvode: Musli vseh vrst, krekerje, flipse, prepečenec in lahke kruhke. 33 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Odlično pripravljeno tekmovanje za jubilejni pokal Vitranc Zmagi Tombi, Furusethu, naši smučarji brez uspeha Letošnji tekmi za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu za moške v naši Kranjski Gori sta bili preeej različni od tekem na Vitrancu v zadnjih letih. Sneg je pobelil smučišča, vreme je bilo prekrasno. Žal pa (vsaj na petkovi tekmi) skoraj ni bilo gledalcev. Ni pa bilo tudi uspehov naših smučarjev. Matjaž Kranjec Kranjska Gora, 21. in 22. decembra - Nekaj več ljubiteljev smučanja si je sicer ogledalo sobotno slalomsko tekmo, vendar pa se so še kako potrdile domneve, da brez pričakovanja uspehov naših smučarjev, kranjskogorska tekmovanja ne bodo več obiskana tako množično kot zadnja leta. Kljub temu so vsi, ki so prišli na tekmi, lahko uživali v zanimivih obračunih najboljših veleslalomistov in slalomistov. Posebej italijanski navijači, ki so v petek bučno slavili Tombovo zmago. V soboto je Alberto Tomba naredil napako, slavil pa je Norvežan Ole Christian Fiiriiseth. Med našimi se je v petkovo veleslalomsko finale uvrstil le Gregor Grilc, ki je naredil napako v drugi vožnji, v soboto pa, po napaki Grege Benedika, nismo imeli slalomskega finalista. Seveda se mnogi naši ljubitelji smučanja te dni sprašujejo, kakšna je naša reprezentanca, kaj je od večinoma mladih fantov pričakovati in kdaj lahko spet pričakujemo tekmovalce, ki bodo redno in zanesljivo posegali po točkah svetovnega pokala. Seveda se vodstvo naših alpskih reprezentanc in trenerji zavedajo, da uspehi ne bodo prišli tako kmalu, s trdim treningom pa morda že v letu ali dveh. Zato so si za cilj izbrali čimveč dobrih uvrstitev na tekmah evropskega pokala in FIS tekmovanjih, s čimer si bodo izboljšali štartna mesta na tekmah svetovnega pokala. Med petkovo veleslalomsko tekmo smo poiskali vodjo naše moške ekipe Matjaža Kranjca in nekaj naših mladih tekmovalcev, takole so ocenili tekmo in svojo trenutno pripravljenost: Matej Jovan iz Radovljice: "Seveda s svojim današnjim nastopom nisem zadovoljen, kot tudi nisem zadovoljen s svojimi nastopi na začetku letošnje se/one. Zastavil sem si namreč višje cilje, vendar pa kaže, da ne bo tako, kot sem pričakoval. Forma ni takšna, kot bi morala biti. čeprav še upam, da bo bolje. Moje največje možnosti so tako zaenkrat dobre uvrstitve v evropskem pokalu, najbrž pa si bom težko pridobil mesto v reprezentanci /a nastop na svetovnem prvenstvu." Jure Košir iz Mojstrane: "Danes je bil moj drugi start v tekmah /a svetovni pokal in res škoda, da sem, po dobrem vmesnem času, spodaj naredil napako. Sicer pa mi je v letošnji se/oni prvi cilj svetovno mladinsko prvenstvo, na katerem bom imel v treh disciplinah prvo skupino. V svetovnem pokalu letos lahko največ naredim v superveleslalomu, v katerem imam med Jugoslovani druge FIS točke. Če pa bi bila vsa tekmovanja v svetovnem pokalu tako dobro pripravljena, kot je današnja tekma v Kranjski Gori, pa bi se dalo marsikdaj bolje odpeljati. Glede svetovnega prvenstva upam, da bi nastopil morda vsaj v su-perveleslaomu." Klemen Bergant iz Ljubljane "Letos sva bila z Žanom v B reprezentanci, vendar sva v začetku sezone vozila tako dobro, da sva se uvrstila tudi v ekipo za tekme svetovnega pokala. Imam še visoko štartno številko, žal pa mi je za današnji izpad, ko je bila proga dobra in bi se dalo. Boljši sem v veleslalomu in moj cilj je čimbolje dirkati in se uvrščati med dvaj-setorico." Gregor Grilc iz Šenčurja: "V današnji prvi vožnji sem v zgornjem delu (proga je bila ledena kot kranjsko drsališče) naredil nekaj napak, dobro pa sem peljal v spodnjem delu in s tako visoko številko dosegel kar dober rezultat. To je moje prvo finale v tekmah za svetovni pokal in dolgo sem čakal nanj. Letos sem že nekaj tekov dosti dobro odpeljal, vendar še ni bilo dveh dobrih skupnih rezultatov. Sicer pa lahko rečem, da imam letos, po lanski krizni sezoni, kar dober občutek. Če bo šlo tako naprej in če bo forma naraščala pa lahko tudi na svetovnem prvenstvu računam na uvrstitev med prvih deset, petnajst." Matjaž Kranjec, vodja naše moške reprezentance: "V začetku januarja bomo startali v evropskem pokalu, kjer so fantje v veleslalomu. Košir pa tudi v superveleslalomu, dosegli dobre rezultate. To je tekmovanje, za katerega so naši najbolj zreli in kjer lahko dobijo tudi najboljše točke in izboljšajo položaje na FIS listah. Tisti, ki se bodo uvrščali med najboljše v evropskem pokalu in v finalni tek v svetovnem pokalu, bodo nastopili tudi v veleslalomu v Adelbodnu v Švici. Program slaloma pa bo v prihodnje prilagojen našem trenutnem stanju. Z izjemo Benedika bodo to predvsem FIS tekmovanja m tekmovanja evropskega pokala. Na- svetovno prvenstvo pa bodo odpotovali tisti tekmovalci, ki imajo možnost uvrstitve do petnajstega mesta. Možnosti našiti so nekaj večje, ker vsaka država lahko nastopi le s štirimi tekmovalci. Kriterij je do sedaj izpolnil Sašo Robič z 20. mestom, ostali pa se bodo morali še dokazati. Predvsem Grega Grilc je z današnjim nastopom na dobri poti do tega. Sicer pa sem danes po prvem delu tekmovanja zadovoljen predvsem s progo, z vožnjo ****** > Matej Jovan \ i- < J Jure Košir Klemen Bergant Gregor (Jrile Grege Grilca in Jureta Košir|.t Roberta Zaria in Klemena Ber ganta ne morem oceniti, ker sta prehitro i/padla. Matej Jovan, Mitja Kune in Sašo Robič pa so peljali daleč pod svojimi možnostmi in mnogo slabše kol na tekmi evropskega pokala v začetku tedna tu v Kranjski Gori." • V. Stanovnik, Slike: J. Cigler Drugo leto bodo na Bledu praznovali 60-letnico veslanja Prvomajska regata ostaja na Bledu Bled, 21. decembra - Konec prejšnjega tedna so z zadnjo letošnjo sejo Regatnega odbora Bled končali minulo veslaško sezono in sprejeli program dela v novem letu. Najboljšim veslačem so podelili nagrade in se dogovorili za proslavljanje 60-letnice veslanja na Bledu. Praznovanje naj bi potekalo hkrati z junijsko mednarodno regato, ob tej priložnosti pa naj bi izdali tudi posebno edicijo. "Ne vemo še natančno, kako bo v prihodnjem letu s prvomajsko regato, vendar pa, kljub spremembam, ki nastajajo v Jugoslaviji, mislim, da bi jo še vedno organizirali. Do sedaj je bila to kriterijska regata za sestavo reprezentanc, kako pa bo v prihodnje, je težko reči. Po sedanjih načrtih naj bi jo organizirali zadnji konec tedna aprila, 28. in 29. aprila. Mednarodno regato pa bomo organizirali sredi junija, kot je bilo to pred leti," je o načrtih povedal predsednik regatnega odbora Jakob Vidic. Robert Kraševec, Milan Janša in Sašo Mirjanič so za uspehe v Tasmaniji dobili nagrade, ki so jih prispevala nekatera blejska in bohinjska podjetja: Hoteli Toplice, Jelovica, Alpinum, Golf, Park in Kompas. Foto: J.Cigler Čas prvomajske regate je po besedah podpredsednika regatnega odbora Vinka Marolta idealen za pripravo tekmovanja, saj Bled v tem času med prireditelji nima konkurenta. Na Bledu so takrat idealni vremenski pogoji in so zato rezultati merljivi. Bled je večini tekmovalcev blizu in zato tudi v prihodnjem letu računajo na dobro udeležbo. Bodo pa prestavili čas mednarodne regate na Bledu (16. in 17. junij), ki naj bi se jo udeležili avstrijski, italijanski, nemški, češki, madžarski, romunski, bolgarski, grški in švicarski veslači. "Regatni odbor je z organizacijo svetovnega prvenstva dobil precej premoženja, ki ga predstavljajo objekti ob vodi in na vodi. Zato bo vzdrževanju treba posvetiti veiiko pozornost, saj lahko nastane ogromna škoda. Treba pa bo več narediti tudi na področju marketinga, saj je skupina za marketing pri komiteju razpadla. To pa je za razvoj veslanja škoda, saj brez takšnega dela ni več razvoja nobenega športa," je poudaril Vinko Marolt. V načrtu regatnega odbora je tudi organizacija svetovnega prvenstva v veslanju za veterane, ki naj bi ga organizirali čez tri ali štiri leta, prav tako pa se že dogovarjajo za organizacijo šesteroboja, ki naj bi bil na Bledu prihodnje leto. Nekateri častni člani regatnega odbora so na petkovi seji tudi zahtevali, da se razčisti, kaj je z izkupičkom svetovnega prvenstva, saj je bilo na zadnji skupščini Veslaške zveze Slovenije rečeno, da se ne ve, kako se je denar porabil. Tudi po Bledu menda krožijo govorice o denarju, ki so ga zapravili veslači, zato je treba člane Regatnega odbora, veslače in javnost obvestiti, kakšna je resnica. Kot je ugotavljal Božo Benedik častni član VZS, je bila napaka storjena že pri organizaciji, sai ni bilo natančno dogovorjeno, kdo in kako odgovarja za pridobljeno premoženje. Zato je predlagal, da se vsi odgovorni že v začetku januarja dogovorijo o deljenju in upravljanju s premoženjem. S tem seje strinjalo tudi vodstvo Regatnega odbora in novi predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Radujko Sklenili so, da se v začetku prihodnjega leta na Bledu zbere vodstvo VZS, VK Bled in Regatnega odbora. Na skupnem se stanku naj bi razrešili vse nejasnosti in nesporazume, potem pa javnost, predvsem pa veslače in člane Regatnega odbora obvestili, kako je v resnici bilo in kakšni so zaključni računi. • V. Stanovnik Akcija Planinskega društva Železniki Prijatelj Ratitovca Železniki, 28. decembra - Da bi Planinsko društvo Železniki popestrilo dejavnost in omogočilo rekreacijo čim več ljudem, se bo s I januarjem prihodnje leto začela akcija Prijatelj Ratitovca, katere cilj je v enem letu doseči čim več vzponov na Ratitovec. Kot potrdilo o vzponu bosta lastnoročni vpis in podpis planinca v posebno knjigo, ki bo po/imi v zimski sobi Male koče, poleti pa jo bo imel oskrbnik koče. Akcija bo traja la do 31. decembra, v enem dnevu pa je dovoljen le en vzpon. Nepravilen vpis bo diskvalifikacija za vse leto. Da ne bo zlorab, naj ima vsak poseben znak, ali svoj žig, ali barvni svinčnik. Ob prvem vpisu mora vsak napisati v knjigo tudi svoj naslov in rojstne podatke. Rezultati akcije bodo razglašeni na občnem zboru. # J. K. Hokej na ledu Januarja nadaljevanje lig Kranj, 28. decembra - Hokejisti, ki igrajo v I. A in I. B zvezni hokejski ligi, imajo počitek do nedelje, 6. januarja. V zadnjem kolu pred počitkom so Jeseničani gostovali v Ljubljani in zgubili z 8 : 4. Ljubljančani so povedli, Jeseničani so se jim približali, nato pa so naredili preveč napak v obrambi in zgubili. Medveščak pa |e V gosteh premagal Crveno zve/do s \ : D, Vodi Olimpija s I 1 točkami pred Medveščakom, ki jih ima 11, Jesenice in Crvena zvezda pa imata po 5 točk. VLB zvezni hokejski ligi pa nadaljuje Bled z odličnimi igrami V zadnjem kolu je v Zagrebu premagal Mladost / 2 I Bled vodi s h to čkami. V II. zvezni ligi, kjer iga Triglav iz Kranja, pa vodijo Jesenice II, ki so v zadnjem kolu premagale Iriglav z 8 : 2, Kranjčanov pa na zadnjo tekmo v ( el|e s ( inkarno ni bilo. • J. K. Kegljanje Vodi Simon Jenko Kranj, 28. decembra - Končan je prvi del gorenjske keglja-ške lige Vodi Simon Jenko, ki ima 16 točk, Jesenice in Kranjska Ciora jih imata 14, Bled 10, Lubnik, Sava in Triglav po 8, Ader-gas 6, Elan 4 in Ljubelj 2 točki. V 8. kolu so bili doseženi nasled nji izidi: Sava : Adergas 4801 : 4778, Simon Jenko : Ljubelj 4941 : 4758, Jesenice : Kranjska Gora 5051 : 4876, Bled : Lubnik 4956 : 4922, Elan : Triglav 4776 : 4836. V9. kolu so igrali takole: Sava l lan 4764 : 4691, Lubnik : Triglav 5006 : 5025, Kranjska Ciora : Bled 5002 : 4920, Ljubelj : Jesenice 4786 : 4816 in Adergas : Simon 4824 : 4872. • T. Bolka Novoletni šah Lesce, 28. decembra Šahovsko društvo Murka prireja v sre do, 2. januarja, ob 9. uri v Družbenem domu v Lescah novoletni šahovski turnir. Igrali bodo 7 do 9 kol po švicarskem sistemu, igralni čas pa je 15 minut na igralca. Ligaški i/idi Rokomet - Rokometašice Kranja Dupelj so /adnjo tekmo jesen skega dela prvenstva igrale v Velenju z ekipo Velenja in izgubile / rezultatom 31 : 27 (I 5 : 12). Iako so Kranjčanke po prvem delu prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi za ženske / desetimi točkami na osmem mestu lestvice, prva pa |e ekipa Modea Sparte Prvo tekmo v spomladanskem delu prvenstva rokometašice Kra nja igrajo z ekipo lerrotherma Kokometaši Preddvora so uspešno nastopanje v prvi slovenski ligi končali z neodločenim izidom. V Ribnici so namreč izenačeno igrali z domačo ekipo Inles Rika z. rezultatom 22 : 22 (12 ! KM 1 ako so dokazali, da si (čeprav novinci v ligi) zasluzijo viso ko mesto na lestvici. S Štirinajstimi točkami so namreč po jesenskem delu tekmovanja šesti. Rokomet.iši Seširja tekme (zaradi obnove škofjeloške dvorane Poden. ki je bila pred dvema mesecema poplavljena) zadnje tekme z ekipo Pomurke Bakovci niso odigrali • V. Stanovnik Odbojka - Odbojkarji Bleda so v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v prvi slovenski odbojkarski ligi za moške doma gostili ekipo Pomurja in jo gladko premagali z rezultatom 1 : 0 (3, 7, 6). Iako so odbojkarji Bleda s štirinajstimi točkami četrti na lestvici • V. Stanovnik Košarka Košarkarji Triglava so gostovali v Mariboru pri ekipi M.u ibora in i/gtibili / rezultatom 107 : 4>7. To soboto. 2l>. decembra, doma gosti|o ekipo Alkarja. V prvi slovenski košarkarski ligi so košarkarice Odeje Marmorja gostovale pri ekipi koš.u karu Jesenic na lesemcah in jih premagale / rezultatom 50 : 77 (17 : 38). lako I očanke še vedno iicpoiaženc vodijo na lestvici, Jeseničanke pa so še vedno na repu razpredelnice Košarkaiue Kranju so hi le tokrat pioste, sicer pa so na lestvici tretje s šestnajstimi točkami. • V. Stanovnik Hokej - Hokejisti Jesenice so v 6. kolu drugega dela LA /.ve/ne hokejske lige igrali v Ljubljani pri ekipi Olimpije in i/guhili / rezultatom 8:4(2:1,4:1,2:2). Naslednjo tekmo Jeseničani igrajo v Zagrebu / ekipo Medveščaka v nedeljo, 6. januarja. V LB /vezni hokejski I i |^ i je ekipa Bleda v /ai-.ichii izgubila z Mladost JO t rezultatom I : 2 (0 : 0, 0 : I, I I). • V. Stanovnik salo n pohištva prodaja * inženiring NOVO PRI NAS - POSTELJA SAMURAJ Boli vas hrbet, obračate se v spanju, morijo vas hude sanje?! Vzrok je slabo.mehko ležišče. Priporočamo vam posteljo SAMURAJ v zagotavlja zdravo spanje' Cena kompletne postelje je samo 3.864 din. vam nudi po izredno ugodnih cenah pohištvo za opremo dnevnih sob, otroških sob, spalnic, predsob in kuhinj. INFORMACIJE: tel. 064/50-795 DELOVNI ČAS: PO-PE 8.30-19.00 SOBOTA 8.00-13.00 japonskem stilu z bombaievinastim ležiščem, ki vam Obiščite nas in prepričajte se. Goro bo premaknil samo tisti, ki je na začetku premikal kamenčke. Naš cilj je gora. SOtfCL Umro Srečno 1991 Sava Kranj ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo GLAS 32. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 28. decembra 1990 l IZBIR4 >38E&> IZBIRO MERCA TOR - IZi RA KRANJ Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ Navada je stara nov1 leto voščiti, To tudi zdaj iz srca jaz hočem sturiti: Da b' dolgo živeli, Prav zdravi veseli, da b1 vsako nesrečo Pregnali skuz srečo! Gorenjska kolednica 6 3\ Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, tel : 34-034, 34-033, 36-033 DNEVI PREDPRAZNICNIH NAKUPOV • TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ po najnižjih cenah TV818 TV821 TV822 IMT 539 50.614,00 din 52.380,00 din 62.380,00 din 86.703,80 din ZA NAKUP LASTNE PROIZVODNJE - VSEH VRST ŠKROPILNIC ATOMIZERJEV NUDIMO PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 30 % POPUST POSEBNA NAGRADA KUPCEM AGROMEHANIKE JE VREDNOSTNI BON AGROMEHANIKE SAMO V OMENJENIH DNEH LAHKO POLEG ZNIŽANIH CEN KORISTITE UGODNE KREDITE ZA NAKUP TRAKTORJEV IN VSE DRUGE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU IN V NAŠI TRGOVINI V HRASTJAH POKLIČITE po telefonu 34-035, 36-033, 33-034 TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7.-17. URE, OB SOBOTAH OD 8.-12. URE MI SMO Z VAMI Zato smo tu, da bi vam olajšali iskanje pri gradnji ali obnovi doma. Tu smo. S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva... Z resnično veliko izbiro keramike, izolacij in izdelkov iz lesa. MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU! Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ♦ ♦ ♦ ♦♦ REKAR AVTOMOBILI import - export d. o. o., Kranj Na zalogi imamo SUZUKI - 1,3/1,6 SEDAN MAZDA - vsi modeli Cenjenim bralcem želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991! Pokličite po telefonu 064/33-085 PEPELKA TRGOVINA OTROŠKE OBUTVE IN IGRAČ RADOVLJICA Linhartov trg 5 Pripravili smo vam veliko izbiro drsalk po ugodnih cenah - že od 450,00 do 690,00 din MoŽnOSt plačila na obroke! Vsem kupcem želimo mnogo sreče v letu 1991! RENAULT SERVIS, PRODAJA REZERVNIH DELOV KRANJ - LABORE ŽELI VSEM VOZNIKOM V NOVEM LETU VARNO VOŽNJO V BREZHIBNEM VOZILU. CEKIN NAJ VAM GRE V NOVEM LETU 1991 VSEKOTPOOUU PRIJETNE PRAZNIKE VAM ŽELI IV/I Mercator - Oljarica Kranj Skupščina občine Jesenice Izvršni svet in upravni organi Vsem delovnim ljudem in občanom želimo vesele praznike in srečno novo leto 1991! n domplan kranj, p.o. kranj. c JLA 14 POŠLO VMM PARTNERJEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1991 DELA VC1 PODJETJA DOM PUN ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 ž// tmžm&fft INDUSTRIJA MESA, 21000 NOVI SAD. POSLOVNI CENTER KRANJ POSLOVNIMSODELA VCEMIN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, & VELIKO USPEHA IN SODELOVANJA V1991 ■»££ »FARMACOOP« - NOVI sad Predstavništvo KRANJ Cesta Staneta Žagarja 51 - telefon (064) 25-267, 25-268 HHll KOVINSKO PODJETJE ImWlr KRANJ, Šuceva 27 VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991 B A ABANKA D. D. LJUBLJANA VEZANE VLOGE PRINAŠAJO VISOKE OBRESTI PONUDBA ZA NOVE VEZANE VLOGE znesek v din letna obrestna mera nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 25.000 24% 29% 30% od 25.001 do 50.000 26% 31% 32% od 50.001 do 100.000 27% 32% 33% nad 100.001 28% 33% 34% UPOKOJENCI, KI BODO PREJEMALI POKOJNINO NA HRANILNO KNJIŽICO ALI TEKOČI RAČUN V ABANKI, LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO TUDI NIŽJE ZNESKE znesek v din letna obrestna mera nad I mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 10.000 od 10.001 do 50.000 25% 26% 30% 31% 31% 32% Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota abanke v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE, ZA VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE vrsta vloge letna obrestna mera DEM 7,25% ATS 8,25% CHF 7,75% USD 7,75% ITL 9,00% Ko vezava poteče, sredstva prenesemo na vpogledno vlogo. VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1 991 ! ABANKA BANKA PODJETNIH LJUDI L-___'NADA JELOVČAN GRENC 2. 64220 SKOFJA LOKA, tel 064-632 094 PETROL PETROL - DO TRGOVINA LJUBLJANA T O E Kranj ŽELIMO VAM ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1991 Srečno vožnjo! • ADAPTIRAMO PODSTREŠJA PO SODOBNI TEHNOLOGIJI IN ARHITEKTONSKIH REŠITVAH • ADAPTIRAMO VAM TUDI V ZIMSKEM ČASU TEL: 064/620-371 SREČNO V LETU 1991 VAM ŽELI KOLEKTIV n IEHM1K SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SKOFJA LOKA VOLNA & PLETENINE VELIKA IZBIRA VOLNE IN MOHERJA ZA PLETENJE NOVO: unikatna kolekcija pletenin za slovesnejše priložnosti! UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Blanka Kcžmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel. 064/35 440 KOMPAS J TRGOVINA ^ LUČKA trgouna, i/vo/ in uvo/ in iftunlrinf Krjii| dno. f>4'HX> kranj, Hlov trg I (skozi vežo na dvorišču) -BERJAK VAM NUDI jf - NARAVNO t KOZMETIKO I ŠVICARSKEGA X PROIZVAJALCA BIO J KOSMA J -SEMENA ZA KALJENJE jf - KALILNIKE J - KAMNITE ROČNE S MLINE If Delovni čas z od 9. do 12. In 15. do \ 19. ure K sobota od 8. do 12. ure < i ★ POČITNICE - domovina ★ ★ ROVINJ, h. Eden/h. Park, 10 % popusta za upokojence, ugodna cena ★ SENIORSKI KLUBI - Mali Lošinj, Hvar, Dubrovnik, organiziran prevoz (letalo/avlobus), v jan., feb , mar. ★ DOLENJSKE TOPLICE, K-KLUB, Zdraviliški dom, od 8. 1. do 30. 4. 91, avtobusni prevoz ★ MALI LOŠINJ, TENIŠKI KAMP, 8 dni, 26. 1. in 2. 2. 91 ★ MALI LOSINJ-htl. AURORA znižana cena, do 26. 1. in od 2. 2. - 2. 3. 91 ★ POREČ, h. Parencium/h. Pical/ h. Neptun ★ NOVI GRAD, h. Maestral, v jan., teb., mar. * POTOVANJA PO DOMOVINI ★ ★ POSEBNA PONUDBA * Potovanja za otroke, učence, dijake in študente! ★ POČITNICE - TUJINA * ★ KANARSKI OTOKI: GRAN CANARIA IN TENERIFE - vsak ponedeljek ★ CIPER, 7 dni, odhodi vsako sredo ★ SMUČANJE 90/91 * ★ KOMPASOV KATALOG - BOGATA PONUDBA Ugodna smuka na Krvavcu, počitnice v prenovljenem domu. ★ POTOVANJA V TUJINO * UGODNO ★ DUNAJ Z LETALOM, 3 dni, 18. 1., 15. 2. 91 ★ SVETA DEŽELA, počitnice na Rdečem morju, 8 ali 15 dni, 28. 1. 91 ★ LONDON, 4 ali 5 dni, letalo, januar 91 (3 din, za zaključene skupine) ★ AMSTERDAM, 4 dni, letalo, jan.. teb., mar. 91 ★ VIKEND V CARIGRADU, 5 dni, 12. in 17. 1.; 7. in 28. 2. ★ VELIKA, POTOVANJA ★ ★ KAIRO, 6 dni, 13., 27.2,; 6. 3. 91 ★ KAIRO, 6 dni, 13., 27. 2.; 6. 3. 91 ★ KRIŽARJENJE PO NILU, 9 dni. IZREDNO UGODNO, 6., 13., 20 , 27. 1.; 3. 2. 91 ★ EGIPT, 9 dni, 27. 1.; 3., 17. 2.; 3., 10., 17. 3. 91 ★ INDIJA-KATMANDU-VARANASI, 30, 1.. 27. 2., 27. 3., 24. 4. 91 * * 1. 91 * SRI L ANKA M AL DIVI, 14 dni. 5. m 26. 1. 91 U0NGK0NG-BANGK0K-PATAJA, 11 dni, 13 2 91 ZAKLADI TAJSKE. 10 dni, 23. 1.; 20. 2. 91 BANGKOK-PHUKET SINGAPUR-KUALA LUMPUR. 11 dni, 18. 91 KENIJA ZIMBABVE-TANZANIJA, 6 2. 91 MADAGASKAR-REUNION MAURITIUS-SEJSELI. 17 dni, 26. 1. JUG AFRIKE, 17 dni. 14. 1., 18. 2. 91 BANGKOK• HONGKONG-SINGAPUR. 12 dni, 20., 27.1.91 SEJŠELI. 9 ali 16 dni, 13 1. 91 30.000 ATS mesečno! KOT FINANČNI SVETOVALEC. Novo v Jugoslaviji. Informacije: CELOVEC v gostilni GURKERVVIRT Vabljene vse nemško govoreče osebe, danes ob 18 uri1 SKOFJA LOKA, 64-220 Kidričeva c. 51 tel. 064/631-471 fax. 064/632-705 telex. 34685 YU AVT0K0 LIMOS je specializirano podjetje za proizvodnjo klavniške opreme in strojev. LIMOS nudi svojim poslovnim partnerjem izgradnjo klavniških objektov s kompletno opremo za klanje goved, svinj in ovac različnih kapacitet. LIMOS je partner za vas! VESELE PRAZNIKE IN %*> SREČNO NOVO LETO 1991 SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflUfl Iskra organizira decembra in januarja VELIKO RAZPRODAJO 9radbenega in instalacijskega materiala ter stavbnega pohištva Cene nižje do 30 % od tovarniških. Ugodni kreditni pogoji! Vse informacije dobite v poslovnih enotah stanovanjske jadruge AZURIANA_ Trgovina Kamnik - Vrhpolje, te!.: 061/832-875 KRANJ, Partizanska 8 Tel.: 064/21-119 RADOVLJICA, Kranjska 13/1 Tel: 064/75-962 JESENICE, Kidričeva 41 Tal.: 064781-562. int. 28 Komisijska trgovina METULJ imu Puhjr|j 1 KRAN| [DIM VIDEOTEKA ODPRTA MED PRAZNIKI Odprlo %>akdjn od le do :o. utr Slovenijašport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO VSE ZA LJUBITELJE SMUČANJA V N0V00DPRTI TRGOVINI SLOVENIJAŠPORT V KRANJSKI GORI Ul. Slavka Černeta 33 Delovni čas: od 8. - 20. ure, sobota od 8.-16. ure - prodaja novih in rabljenih nadomestnih delov in opreme - servisiranje in popravilo karoserijskih storitev - prodaja avtolakov ACRYL in METAL Vesele praznike ter miru in osebnega zadovoljstva v letu 1991 vam želi AVTO TRI cekai BLED Sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1991 Želimo vsem, ki nas obiskujete! 2, januarja 1991 je delikatesa odprta od 7. do 11. in od 13. do 20. ure. KOMUNALNO PODJETJE TRZIC 64290 TRŽIČ, Pristavška c. 31, tel. 57-415 4t ih USPEŠNO t V MIRU • SVOBODNO t SREČNO t VESELO t DOBREGA ZDRAVJA t V LETU 1991 OPI TR2IČ OBRTNO PODJETJE TRŽIČ Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, čckoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto 1991 in se še naprej priporočamo s svojimi storitvami! Kemična čistilnica in pralnica isa O imenovanju bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. FRIZERSTVO IVANKA Seijakovo naselje 29 Stražišče - Kranj Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru! Veliko sreče in uspehov v novem letu 1991! Anton Marolt ZLATAR -PASAR Titov trg 1, KRANJ BOGATA IZBIRA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA IZDELAVA PO NAROČILU -TUDI IZ PRINESENEGA MATERIALA Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16. do 18. ure sobota od 8.30 do 12. ure sreda dopoldne zaprto! Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled Prešernova 14 organizira tečaj iz cestno-prometnih predpisov. Začetek 7. januarja 1991. Po tečaju je možnost vožnje takoj, 1. ura je brezplačna Informacije v pisarni združenja ali po tel. 77-687. ZŠAM Bled KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE: Poleg stalnega programa je PEHTA poskrbela • za razširjeno ponudbo prehrane m opreme za male živali • za pestro uvoženo ponudbo božičnih m novoletnih venčkov. okraskov, umelmh smrečic, sveč... • za uvožene umetne svilene rože vseh vrst • za okrasno lončanjo, cvetlICne "ončke in korita VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA TOMŠIČEVI 30 V KRANJU med tednom od 9 do 13 m od 14 do 18 ure. ob sobotah od 8 do 12 ure ... •••:-:-;7.\ ..v-'. "\ *'*'*' Zasebno podjetje, LES iz. Dolenje vasi. ki se je doslej ukvarjalo s prodajo lesnih polizdelkov, je odprlo r r SALON POHIŠTVA Y NAKLEM (nekdanja prodajalna Kuriva) Nudimo: - kvalitetno pohištvo domačih in tujih proizvajalcev - sedežne garniture - pohištvo po naročilu z.a opremo stanovanj in lokalov nasveti arhitekta SALON IE ODPRT: od 9. - 12. in od 15. "St 47-000 Iu. ure Soua Umro Škofjeloška cesta 6 64000 Kranj Podjetje Sava Kranj razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZASTOPSTVA II JIH FIRM Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, aktivno znanje dveh luiih ic/ikov. - pogoji za delo v zunanji trgovini, delovne izkušnje s področ|a zunanje trgovine. Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju i izptsnih pogoiev \ S dneh po oh|.i\i na naslov S,i\.i Kranj, Kadrovski sektor, Skofjeloftka cesta 6, 64000 Kranj Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili najkasneje V 30 dneh DO zaključku razpisa. ZVUTS KRANJ Stritarjeva 5 D Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo organiziral v sodelovanju s Fakulteto za telesno kulturo tečaj za pridobitev naziva: VADITELJ SMUČANJA SLOVENIJE. Pogoji za sprejem na tečaj so letnik rojstva 1973 ali starejši, obvladanje tehnike smučanja in smisel za pedagoško delo. Prijave bomo sprejemali v četrtek, 3. januarja 1991, od 17. do 18. ure v prostorih ZVUTS Kranj, Stritarjeva 5/D, tel.: 26-197. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE JESENICE objavlja na podlagi 52. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89) in 35. seje upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Jesenice z dne 17. decembra 1990 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO OBJEKTA Z GOSTINSKO TRGOVSKO NAMEMBNOSTJO 1. Oddajamo zemljišče s pare. št. 421/4 k. o. Hrušica opredeljeno za pozidavo po lokacijski dokumentaciji Sekretariata za urejanje prostora št. 1/1107-1/90 z dne 3. 8. 1990. 2- Na zemljišču je predvidena gradnja poslovnega objekta z gostinsko trgovsko namembnostjo. Program je slaščičarna in piz.zerija vključno s prodajo sadja in zelenjave. 3. Cena zemljišča: pridobitev stavbnega zemljišča znaša 251,50 din za m- povečana vrednost zaradi preteklih družbenih vlaganj individualne rabe 128,70 din za m2, kolektivne rabe 226,40 din m;, skupaj 606,60 din za m:, za površino 331 m: 200.784,60 din, velja do 5. 1. 1991 in se valorizira na dan podpisa pogodbe. 4. Pogoji: interesenti morajo k ponudbi priložiti izjavo, da se strinjajo z razpisnimi pogoji, opis obrtne dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati v objektu z idejno zasnovo gostinske in trgovske ponudbe. Ponudbi naj bo priložena idejna skica objekta. 5. Če na javnem razpisu sodeluje več ponudnikov, so ob izpolnjevanju razpisanih pogojev smiselno uporabljajo merila odloka o stavbnih zemljiščih v občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/85). 6. Rok za začetek gradnje je dvanajst mesecev, za zgraditev objekta do IV. gradbene faze po največ tri leta po sklenitvi pogodbe. 7- Pisne ponudbe je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Sklad stavbnih zemljišč občine Jesenice, v zaprtih kuvertah, z oznako »za javni razpis - ne odpiraj«. 8- Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo obravnavala vse v roku prispele ponudbe naslednji dan po poteku razpisa in vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa v 15 dneh ohvestila. KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ PLANINSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA Mestni trg 38 objavlja za sezono 1991 prosta dela in naloge OSKRBNIKA V PLANINSKEM DOMU NA LUBNIKU in V PLANINSKEM DOMU NA BLEGOŠU. Sezona na Lubniku april - december Sezona na Blegošu maj - oktober Delo je primerno za zakonska para, ki sta vešča kuhanja, strežbe in vzdrževanja objekta. Lahko so tudi mlajši upokojenci. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Planinsko društvo Skofja Loka, Mestni trg 38. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064/620-642 ali 631-453 zvečer. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na razgovor. Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. AVTO ŠOLA GOLF PODJETJE ZA USPOSABLJANJE VOZNIKOV KRANJ d. o. o. KRANJ, PLANINA 3 Vpisujemo v tečaj iz cestnoprometnih predpisov, ki bo že 9. 1. 1991 Tečaj v mesecu januarju |e brezplačen. Cena praktične vožnje na vozilih golf, zastava pa je še vedno 140,00 din. Informacije o vpisu v Poslovnem centru Planina 3 (ob Iskra servisu) ali po tel.: 33-171 int. 10 vsak dan od 9. -10.30 ure in od 16. - 19. ure. Avto šola golf želi vsem kandidatom srečno novo leto, vsem, ki ste že opravili vozniški izpit, pa srečno in varno vožnjo. Liberalno-demokratska stranka Krani vabi vse članice in člane ter simpatizerje stranke na veliki PREDN0V0LETNI ŽUR ki bo v petek, 28. decembra 1990, s pričetkom ob 19.30 uri, v prostorih KS Čirče v Čirčah pri Kranju. Gosti večera: Las Vegas band, Elvis Presley show, dedek Mraz s programom za odrasle. Vabijo liberalni-demokrati Naročam knjigo SMEHLJAJ POLETJA - roman, avtorice Angelce Pogelšek po ceni 220 din za izvod. Plačam po povzetju Naročilnica Ime Priimek Kraj Podpis Naročilnico izrežrte in pošljite na naslov Angelca Pogelšek, Cegelnica 30, p Naklo 64202, ECREinft HOTEL CREINA vam želi SREČNO 1991 ter obenem obvešča, da ima še nekaj prostih mest za silvestrovanje z ansamblom LIPA ter humoristoma MATEVŽEM R0BLEK0M in IČ0. Cena 500,00 din na osebo. Rezervacije sprejema recepcija po telefonu 064/23-650. EUROINTER december 90 BfUK razata vnoproda jnl Intariar MODNA HIŠA PRISTAVA BLED Tel : (064) 77-529, 78-561 (int.232) fax: (064) 78-962 Delovni čas: 10" - 19"; sobota: 10" -19" V naši prodajalni Vam nudimo: Izdelke iz medenine in drugih kvalitetnih materijalov unikatne - ročno izdelane izdelke: primerne za darila: svečnike, vaze, vrčke, pepelnike, okrasne lončke za rože, kanglice, zvonce,... vse vrste svetil (stenske, stropne, stoječe), mize. stole, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo, postelje,... izdelavo po naročilu kompletno opremljanje gostinskih lokalov, hotelov, pisarniških prostorov, stanovanj, trgovin, prevzem del po sistemu >>na ključ«« . inženiring obnovo starih medeninastih izdelkov KOVINARSTVO AUJŠ KUPL-TEN1K RESTIN Vam Pretis(:lvlJa SVOJO dejavnost: • proizvodnjo vitrage in ti!Tany polnil i/ .muk stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke • različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik m sitoiiska. la/etiranje, brušenje in izrezovanje) I PREJELI SMO O predstavnikih strank pred ekrani! Veni od večernih televizijskih oddaj, ki so vendarle pretrgale stare vpeljane monotono polnjene programe, smo končno dobili nekaj bolj svežega. Predstavniki strank nam prikazujejo "Plebiscit " v vsej njegovi razsežnosti in pomembnosti. Takega, kot so si ga zamislili, in primerjali z našimi možnostmi, željami in potrebami. Ker jc plebiscit nekaj novega, pa tudi edinstvenega, in enkratnega, pojasnjevanja o njem ne sme manjkali. V eni od teh oddaj, menda je bilo to 12. t.m., so gospodje: Niko Grajenauer, Jože Snoj in Tine Hribar, voditelj je bil Peter Kuhar, dali svoja in gledanja strank, ki jih zastopajo, tega zgodovinskega dejanja. Ne pišem, kaj. in kako je potekal ta večer, pač pa bi rad omenil besede g. Snoja, ki je omenil, sicer v nekaj besedah, da se je govorilo o množičnem preseljevanju Slovencev, če bi Nemčija zmagala. Od 400 do 500 tisoč bi jih odpeljali v Rusijo. To bi bila prava "eksrnisija". Sicer pa naj navedem nekaj misli, mnenj, ki mi jih /e v Šfiriurnem pogovoru povedal prof. dr. Ncckheim iz (iraške univerze. To le bilo v pozni jeseni l°43. / vlakom sem se peljal iz Kranja na Jesenice. Temna poz-no/esenska noč. popolna zatemnitev, med Podnartom in Radovljico smo čakali, v gluhi naravi, kaj da bo! Proga je bila minirana, takrat smo rekli "sprengana". Bdo je pra\ po egiptovsko Samo najine pipe so bolj skrito brlele. lakot ko smo iz Kranja potegnili proti (iorenjski. sem tudi jaz prižgal pipo. bila sva sama v kupeju. in je takoj navezal pogovor. Bil /e čudovit sogovornik. Slovenijo je ponal bolje kot vsak Slovenec. Vprašal me je. ali sem bil kdaj že v Bohinju. Dr. Neckheim je kot arheolog tam že izkopaval, omenil je tudi Vače, in po vsem svetu znano vaško situlo, pa Negovo in bronasto čelado, in Hallstatt-ske izkopanine ter Potočka zijal-ko pod Olševo. Tam sta delala skupaj, profesor Brodar in on, ko sta izkopavala koščeno in kamnito orodje, še iz mlajšega paleolitika. Po njegovi oceni je bilo tisto orodje staro 20.000 leti pred Kristusom. Vprašal sem ga, kaj čaka nas, "Oberkrajnarje " in Slovence po končani vojni. Odgovoril je, da se nam Slovencem po končani vojni, ni pa rekel, ko bo Hitler zmagal, ampak, če bo zmagal, torej "Wen", ni treba nič bati, ker, da mi Slovenci, nismo suedslawische voelker, pač pa. da smo prišli od zgoraj dol, ne od spodaj gor! To so bili časi, ko Matej Bor še ni raziskoval napisov na raznih nagrobnih kamnih, k temu so ga poznejše študije pripeljale, pri tem gtaskemu učenjaku pa je bilo tO že takrat čisto razumljivo. France Logar. Lokarje pri Vodicah Pozabljeni in izkoriščani V času. ko se veliko govori o prenovi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, se pozabija, da je med kmetom in kmetom velika razlika. Hribovski kmetje smo zaradi naravnih danosti v veliko slabšem položaju kot kmetje v ravninskem svetu in v neposredni bližini mest. Izdatki za zavarovanje so posudi tako breme, da ga kmet, kjer sta zavarovana mož in žena, komaj zmore. V mojem primeru bi moral vsako leto samo za ta prispevek prodati dva močno rejena bika ali dva kamiona fUtor Zsktika Jata natisa 17 Nudimo vam pestro izbiro izbranih delikates, vrhunskih buteljčnih vin in žganih pijač Obilo sreče in zdravja v letu 1991! -Ifc.* najboljših smrekovih hlodov. Ce k temu prištejem še razne druge davščine in potrebe za skromno preživljanje, ugotovim, da tega preprosto ne zmorem več obvladovati. Upanje, da bo vstop kmetov v vlado, parlament in predsedstvo razmere izboljšalo, se doslej še ni uresničilo. Tudi izgledi, da se bo to kmalu zgodi/o, so slabi. Zaenkrat nam ostaja slaba tolažba, da so tako in še težje živeli tudi naši predniki. Živeli so in vztrajali, ker drugih boljših možnosti niso imeli. Sprašujem se. ali smo hribovski kmetje res drugorazredni ljudje, ki moramo potrpeti, da pridemo na vrsto, samo zato, ker smo vajeni potrpeti in trpeti. Mnogo hribovskih domačij je že ostalo praznih. Še več jih bo. ko bodo umrli starci in starke, ki v njih še vztrajajo in životarijo. Mladi rod ob takih finančnih bremenih, težkih pogojih dela in življenja ne bo vztrajal na teh kmetijah. Ce je to cilj kmetijske politike, potem nam to pošteno povejte. Ce pa nameravate resnično spremeniti kmetijsko politiko, potem storite nekaj najprej za tiste, ki delajo v najtežjih prirodnih pogojih - za hribovske kmete. Čudi me. da kmetijska stroka ne pove jasno in glasno, kolikšne obremenitve so za posamezne tipe kmetij še sprejemljive. Zakaj o teh obremenitvah odločajo ljudje, ki ne vedo. koliko dela je potrebno vložiti na kmetiji za to, da plačaš prispevke za zavarovanje. Skrajni čas je že, da kmetijska stroka tudi na tem področju stori nekaj za kmeta. Ne pričakujem odgovora, temveč konkretne ukrepe, ki bodo ' spremenili, ne pa ohranjali tisto, kar smo morali 45 let prenašati. Janez Krek Sv. Barbara 15 Skofja Loka mm^m ■ ■ ' GLAS 38. STR AN MALI OGLASI Petek, 28. decembra 1990 F MALI OGLASI 27-960 Cesta JU 16 VARSTVO USTANAVLJAMO skupino Ta VARSTVO otrok na vašem domu. Pogoj: starost nad 18 let in veselje do dela z otroci. Dekleta imajo prednost! Informacije na g 33 666 18537 PREVODI IZ - ITALIJANŠČINE • FRANCOŠČINE - ANGLEŠČINE vsak dan dopoldne tel. 064/633-457 Cenjenim gostom želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto 1991 -v samostojni demokratični Sloveniji BOJLER, popolnoma nov, kombiniran, 130-litrski, prodam. Cena izjemno nizka. Informacije na g 061/621-146, popoldan 18541 Prodam 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO in parni ČISTILEC 100 gradi, g 40-624_18557 Prodam novo nerabljeno SMUČARSKO VLEČNICO Tomos. Janez Urh, Sebenje 78, Zasip, Bled, g 77-746_18560 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine. Dviganje in spuščanje je avto-matsko. g 75-722 ali 84-089 18561 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kVV ter ŠTEDILNIK na trda goriva Kiperbusch. g 39-195 18565 Prodam novo trajnožarečo PEČ Feroterm, 40 ccalg 42 835 18573 Prodam VIDEOREKORDER Samsung, star pol leta g 39-873 Prodam PLETILNI STROJ Singer Memomatic, z elektromotorjem, na kartice. Cena 2.500 DEM. g 622 418_18590 KOMBAJN za krompir Grime ali Hagetorn in SILOREZNICO Eple 900, prodam g 061/375-168 Ugodno prodam termoakumulacij-ski PEČI, 3 in 3.5 kVV, ŠTEDILNIK kiperbusch in trajnožarečo PEČ. g 802-602_18607 Prodam TRAKTOR Zetor 60 45, SI LOREZNICO, KRAVO in TELIČKO. g 65-445_18623 Barvni TV, ekran 56 cm, ugodno prodam g 25-209 18626 Ugodno prodam rabljen barvni TV Ropret. g 45-352 18628 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 kVV. Ponudbe na g 83-918 Prodam električni VILIČAR Indos, nosilnosti 600 kg, kompletnim s polnilcem in električni PISALNI STROJ Olimpva. g 73-556 18691 ČESTITKE SREČNO VOŽNJO v letu 1991 vam želi AVTOMEHANIK KNAP Jože Hkrati vas obveščam, da imam novo telefonsko številko: g 12-210 ___18192 Gasilsko društvo Voglje VOŠČI vsem vaščanpm in ostalim organi zacijam iz vasi Vogelj vesele BOŽI ČNE PRAZNIKE ter sreče, zdravja in uspeha polno V LETU 1991 ter vam ŽELI še naprej skupno sodelovanje Gasilci! 18533 Gasilsko društvo Ljubno kra-lanom vasi: Brdo, Praproše Oto če, Posavec in Ljubno, SREČNO v letu 1991!_18555 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam plastificirano uvoženo PLUTO g 83 727, po 20 uri_18330 Prodam PEČ za centralno ogreva nje Feroterm, 25 kVV. g 36 565 _18524 Prodam LESTVE, dolž. od 4 m do 9 m. Luznar, Kpvski vrh 2, skofja Lo ka, g 65-939_18544 Nujno prodam PEČ za etažno cen-tralno kurjavo, 23.000 kal , kovinski PODBOJ in vratno KRILO g 58 086 18655 APARATI STROJI MOTORJI KOLESA Prodam oljni GORILEC Kloeckner, moči 36 kVV. Informacije na g 22 412 ali 34 455 18484 Ugodno prodam nov MOPED Pi aggio SI. g 35-261 18627 CITROEN SERVIS IVAN BAS AR KRANJ Ljubljanska c. 20 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAM NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 12-1 70. ŽELIM JIM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 TER VARNO VOŽNJO Ugodno prodam barvni TV Gore nje Gradncolor 777, ekran 83 cm g 26 175 ! 18498 KUPIM Prodam Črno bel TV 633 009 18503 Kupim dva BIKCA simentalca. sta ra 7 dni g 74 823 18556 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič. tip TV 523 in zadnja desna VRATA za Lado Riva 1300 g 622 984 IHhOb VILIČAR Indos, 2 5 tone, diesel, la-tnik 1974, prodam. Kavčič. Pod brezje 26, Duplje, g 70-154 18508 Prodam MOTOKULTIVATOR Go renieMuta, 10 KM g 68 140 _18517 Ugodno prodam barvni TV Gore nje ekran 63 cm, brezhiben. Cena 2 000,00 din, g 68 293 18519 Prodam barvni TV GRUNDIG, ekran 37 cm. g 631 784 Kupim VW hrošča 36 525 18583 Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, g 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! _17313 Se Vam je POKVARIL TV aparat? POKLIČITE RTV servis "ORBITER". Janez Kert, g 26 945 18499 POPRAVLJAM vse vrste avdio in video opreme, g 39-601 18502 Pestra ponudba AKVARIJSKIH RIB in RASTLIN. Jože Benedičič, Galetova 12, Kranj - Kokrica, g 28-049 18549 Iskreno se zahvaljujemo gasilcem in policiji za hitro POSREDOVANJE OB POŽARU, 5. novembra. Hvala tudi prijateljem in Zavarovalnici "Triglav". Vidmarjevi, Smledniška 31, Kranj 18551 GRADITELJI - INSTALATERJI po-zor! Po konkurenčnih cenah izdelujem PEČI in BOJLERJE za centralno ogrevanje. Tone Aolenc, Prekorje 29/a. 63211 Skorja vas (pri Celju), g 063/39-878 18578 VAM NE DELA CENTRALNA KUR-JAVA pokličite na g 632-422. Obenem pa Vam želimo SREČNO NOVO LETO._18593 OBRTNIKI! Nudim VODENJE po-slovnih knjig in izračun davčne napovedi. Šifra BLED 18606 Šiviljstvo - Express popravila - Ši-vanje kril, Cvetka Mali, Partizanska 31, Kranj, g 23-595, se Vam priporočamo! 18663 Kupim osebni AVTO Cena do 5 000 DEM g 631 538 18589 Kupim dve toni SENA g 633 236 OBVESTILA POPRAVILO električnega ročnega orodja, termoakumulacijskih peči, bojlerjev in betonskih mešalcev' g 40 684, Kodrič_ 18354 ROLETE ialuzije, lamelne zaves«, harmonika vrata, zasteklitev balko nov in teras, naročite na g 75 610 OSTALO Zelo lepo krzneno JAKNO - volk, štev 38 40, poceni prodam, g 74-509 18575 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. g 26-525 18599 Prodam krzneno JAKNO - volk, štev. 38, uvožena, g 39-369 18614 Prodam žensko krzneno JAKNO, strižena ovca, sive barve. štev. 42. Cena 4.000,00 din g 25-866 18615 Prodam bukova DRVA. Po želji vam jih razrežem in dostavim na dom, g 39-652_18617 Prodam avstrijski otroški športni VOZIČEK, g 33-605_18630 Prodam domače rdeče VINO. Zg Brnik 39, Cerklje 18672 Trgovina z otroško konfekct|o'in ko2metiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, I nadstropje Tel. in fax. 39-714 Odprto9.-19.soboti9 ■ 13 PARFUMI 1 CRISTIAN ROS'S PRIDELKI Prodam zelo dobro naravno rdeče dolenjsko VINO in mešana JA BOLKA, po 6,00 din za kg Sr Do brava 14, Kropa_18513 Ugodno prodam krmilni KROM PIR. C. J. Bonarja 7, Cerklje 18539 POSESTI_ HIŠO z vrtom, na lepem kraju bli zu Bleda, prodam g 75 369 _18520 Prodam zazidljivo STAVBNO ZEMLJIŠČE, v bližini Kranja g 21 210 ali 25-131_18552 Oddam ali zamenjam GARAŽO v Kranju, pri Prešernovem gaju, za garažo na Planini g 35 396 18584 Na lepi lokaciji, 5 km iz Kranja, prodam visokopritlično HIŠO Pre doslje 129, Kranj_18681 RAZNO PRODAM Prodam 3 000 kosov betonske OPEKE - spičak in zadnji ODBIJAČ /a R 9 g 52 327_18608 STAN. OPREMA Prodam KAVČ PEČ g 45 098 in trajnožarečo 18495 Prodam kopalniško KAD, dolž. 15 m g 45 682_18497 POGRAD POSTELJI, poceni pro dam g 45 495 18611 STANOVANJA Najamem SrANOVANJE v Kranju Nudim predplačilo! g 39 338 18496 Prodam STANOVANJE, 61 kvad m , delno na kredit Repe, Sp Gor je208_18615 V~blokih. na Drulovki, prodajamo 2 sobno STANOVANJE, z dvema kabinetoma, 77 kvad m, 1 sobno STANOVANJE, 39 kvad m ter GARSONJERO. 29 kvad m. Infor maci)e "Domplan", C. JLA 14, Kranj, g 24 440. int 23 18530 PRIREDITVE Odlično glasbo za OHCETI in ZABAVE, nudita glasbenika, g 42-827, Prosenc_17737 Nogometni klub Šenčur Vas vabi na SILVESTROVANJE, 31. 12. 1990, ob 20. uri v športni dom v Šenčurju. Zabaval Vas bo priznani duet. Informacije in prijave v Bifeju ŠD Šenčur. Vabljeni! 18637 Prodam Z 750, letnik 1981, neregistrirana, g 51-051 18562 Ugodno prodam Z 101, letnik 1985. g 49-379 18564 Prodam FORD Escort, letnik 1981. Milena Ziherl, Britof 171, Kranj Prodam R 4, letnik 1981, neregistriran, vozen. Cena 1.900 DEM, g 632 867_18567 AUDI 80, bencinar, letnik julij 1990, metalne barve, prevoženih 9 000 km, prodam. Cena 36.000 DEM. g 061/452-829, popoldan 18568 cocktail bar A PROPOS ZAKAJ BI SLIŠALI ZANJ OD PRIJATELJEV -PREPRIČAJTE SE SAMI. Ljubljanska cesta 4, Bled, Telefon: 064/78-861 V najem vzamem SOBO, s soupo rabo sanitarij, na relaciji Kropa -Radovljica Naslov v oglasnem oddelku. 18494 3-članska družina obrtnik, išče začasno STANOVANJE, na relaciji Bled - Lesce - Radovljica Ponudbe pošljite na naslov: Štefe, Alpska 33, Lesce 18538 Oddam več SOB, mladim zakonskim parom. Sp. Duplje 23 18545 Sprejmemo žensko na STANOVANJE. Smledniška 35, II. vhod, Kranj_18610 V najem oddam popolnoma novo 2 sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, na Planini III., v Kra nju. pošteni družini. Možnost odkupa! g 39 992 ali 994181516549 (Švica)_18640 Zamenjam 1 sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., v Štepanjskem naselju Ljubljana, v stolpnici, za manjšo hišico, na območju Kranja. Ostalo po dogovoru. Vrhovšek, Probn*evo 71, Krno, 1865? VOZILA Prodam GOLF JL, letnik 79, obnovljen, s štirimi vrati, reg. do maja 91. Klobovševa 4, Skofja Loka Ugodno prodam YUGO 45 KO RAL, letnik 88, 20 000 km, reg. do maja 91 za 7 700 DEM. Sv. duh 40, Skofja Loka, popoldne Ugodno prodam »folksvvagen« kombi, starejši letnik, reg. do de cembra 91 Podlubnik 292, Skofja Loka_ Zelo ugodno prodam malo rabljeni avtomobilski GUMI, dim 145/13 g 620 962_18493 JUGO 55 AX, letnik 1988. prodam g 70 225 18500 Prodam JUGO 55, letnik 1979 Ce na ugodna Štefan Dominko, Bre zovica 25, Kropa 18504 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. registriran do decembra 1991 in PRALNI STROJ Gorenje, servisiran Ogled vsak dan, od 12 do 16. ure. Prešernova 9, Radovlji ca (stan, itev. 17)_18507 R 4, latnik 1985, bale barve, pro dam za 37.000,00 din Kavčič, Pod brezje 26, Duplje, g 70 154 18509 Prodam JUGO 45, letnik 1983 g 695 182_18510 Prodam JUGO 55 Koral, letnik oktober 1988, sprednji levi del ka ramboliran, motor v dobrem sta nju. Cena 2.500 DEM Informacijo nag 52-101_18523 Prodam JUGO 55 Koral, z dodatno opremo, star 2 leti Ivan Podrekar, Begunjska 47, Tržič_ 18526 Prodam 3 leta star JUGO 55 A in termoakumulacijsko PEČ, 3 5 kVV g 70-223_18627 Ugodno prodam VISO 1100, letnik 1985 in barvni TV g 48 061 18528 750, letnik 1984 18534 Prodam JUGO 45, star 6 mesecev, g 40 138 Prodam dobro ohranjeno Z 750, vozna in registrirana, g 622-655 _18571 Prodam JUGO 45, rdeče barve, letnik 1982, garažiran, lepo ohra njen. Hotavlje 68, Gorenja vas Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 1985. g 27-911 18574 Prodam WV 1200. Cena 10.000,00 din. Ludvik Pavkovič, C. 4. julija 13, Tržič_18576 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, bele barve, dodatno opremljen. Lado Skopec, Log 19, Skofja Loka 18577 Prodam VVARTBURG, letnik 1986, dobro ohranjen g 26 728 18579 Prodam JUGO 45 Koral, letnik de cember 1988, prevoženih 8.000 km g 26 6n_18580 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do februarja 1991. g 39-873 mi JUGO 45, letnik 1987. So-klic, Strahmj 116, Naklo 18585 Prodam Z 750, letnik junij 1980. Cena 1.600 DEM. g 34 306 18586 Prodam Z 101 GT, letnik december 1983 Logar, Olševek 2. Preddvor Prodam R 5 Campus, star 1 leto, svetlo modere metalne barve, z zatemnjenimi stekli Cena 15 odstotkov cenejša od novega g 36-158_18594 Prodam R 4 GTL. letnik 1986 g 34-778_18595 Prodam LADO Riva 1300, letnik 1988 g 46 559 _18596 Prodam JUGO 45, letnik 1988, garažiran g 37 769_18602 Prodam VVARTBURG karavan, le- tnik 1979, neregistriran, vozen g 89 067_18603 LADO Riva 1500, letnik 1989, pre voženih 20 000 km, registrirana do maja 1991. ugodno prodam g 061/377-788_18605 Prodam WV 1200, letnik 1974. Par tizanska 29/a, Kranj 18613 Prodam Z 70 382 Ugodno prodam Z 750, letnik 1975. Velesovo 60. Cerklje, g 42 541 _18635 Prodam GOLF, letnik 1978, regi striran do 31 5 1991 Cena ugod na Darko Klinar. Planina pod Goli co 57, Jesenice 18543 Ugodno prodam ŠKOLJKO za Ju go. Janko Kuhar, Visoko 119/g. Šenčur 18546 Prodam WV KOMBI, 7 + 1, s se-deii in VVARTBURG karavan, letni ka 1980. g 48-518_18548 Prodam nsDlim avto VVV Jt T TA. letnik 1982 Cena 9 500 DEM g 57 240_18553, Prodam Z 750, prevoženih 45000 km g 622 719, zvečer 18559 Prodam R 19TS, bele barve, letnik februar 1989, dobro ohranjen, 16.000 km g 44-625_18621 Prodam Z 101, letnik decembei 1986. Ančimer, Predoslje 13, Kranj 18625 Prodam VW, letnik 1976. g 45-170 18631 Prodam Z 101, zelene barve, letnik 1981. Cena po dogovoru. Gojko Milovanovič, Jenkova 2, Kranj Prodam LADO Niva, letnik 1987 prevoženih 19.000 km. g 68 662 __1863J GUME s platišči za nov Golf ir PRTLJAŽNIK za smuči, ugodnd prodam Rekar, g 33-085 1863? Prodam FORT ESCORT, letnik 1978. g 24-628_18641 Prodam Z 128 Skala 55, letni* 1988, v odličnem stanju, g 39-464 ___18641 Prodam JUGO 55, letnik janua' 1990 g 78-441 18642 Prodam Z 750, letnik 1985. g 25-552_18646 Prodam Z 101 Skala 55, letnik maj 1989. Jeruc, Sp. Duplje 2, g 48 512 18647 Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana za eno leto. Cena 1.000 DElvI g 620-026_1864« Prodam JUGO 45 Koral, letni* 1988, lepo ohranjen, dodatne opremljen, garažiran. g 82-905 _18649 Odlično ohranjeno Z 101, letnik 1978, registrirana do novembra 1991. prodam, g 51-058 18653 Prodam R 5 GTL. letnik 1985. g 52-259, od 10. ure dalje 18657 JUGO 55 Skala, letnik maj 1990 . garažiran, prodam g 58-162 I866f Prodam JUGO 45, letnik 1989 g 38-057_1866J Prodam OPEL KADETT 13 S, le-tnik 1989, tip Solza, dobro ohra njen. Hrastje 131, Kranj 18661 Prodam PRIKOLICO za osebni a* to, dim. 200 x 100 cm Cena 55(1 DEM. g 89-109 1R66J ORTNER BELJKAK / VILLACH <&) TOVOTA SUBARU Desetletja zaupanja in izkušenj Kakovostno in hitro servisiranje - na zalogi rezervni deli Servis CANDY pralni stroji Rajko Knific Tončka Dežmana 4 Kranj Tel 064/38-540 Veliko sreče in uspehov v letu 1991! Prodam Z 101, letnik 1980 Parti zonska 23, Šenčur, g 41 843 __18616 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986 Cena po dogovoru Jonko Lukan, Zasip, Sabenje 8, Bled 18818 Prodam GOLF diesel, letnik julij 1988, temno modre barve Cena 19 000 DEM Ogled možen v petek popoldan Jože Žvokelj, C v Polico 9, Cerklje_ 18618 Prodam 1 leto star JUGO 55 Koral g 6« 623 \WH\ ZEHENTHOFSTR. 26 TU 9943 4242 41310 PICC0STRASSE 42 Ttl 9943 4742 28494 JUGO 55 Skala, letnik 1989, ze\0 lepo ohranjen, prevoženih 1 7 000 km, prodam. Informacije na g 620 729 18670 Prodam 126 P. letnik 1982. Zdravk« Rodić, Jaka Platiše 1, Kranj, g 37-537_1867J Ugodno prodam dve leti starf zimske GUME, dim 155/70 13 g 35 305_18674 JUGO 55 Skala, bele barve, letni maj 1989, prevoženih 16 000 krfl. prodam za 10 000 DEM g 38 074 1867* Prodam H 4, star tri leta g 23 71 J; 1867«; Prodam R 4 GTL, letnik 1987 g 36 574 _186721 Prodam JUGO 45, letnik 1984, rri gistriran do decembra 1991 SO' bic, Zminec 53. Skofja Luka 18678 GOLF JXD, letnik 1986, dobni ohranjen, prodam za 15 500 DEM-g 35-876_1868] Prodam eno leto starega GOLFA prevoženih 28 000 km g 35 106 _18651 R 4 TL, letnik 1978, pred registra« jo, poceni prodam. le* 061/214 399. mt 261 a\ 061/611-138, po 22. uri 1861 Prodam JUGO 55 GVL, letnik 1989-Informacije na g 42 134 18691 ZAPOSLITVE DELO na vašem domu, delovne kušn|e niso potrebne1 Pošljite krlj tek življenjepis in kuverto z vasifl naslovom ter znamo, nato dobit^ navodila Rajko Knavs, Smokuč 4' Žirovnica 185' K SODELOVANJU vabimo stude" te m dijake, za opravdanje /ača* nih m občasnih del Pogoj |e pot' dilo o šolanju Informacije na 4 33 666_._186J DELO na vilam domu I Pošlji* kratek življenjepis in kuverto z ■ lim naslovom ter znamko šifrjj DELO__18M DELO na domu, delovna izkušnj niso potrebna Posl|it«» kratek v vljenjopis, s kuverto in znamko vaš naslov Poštnina povrnjen^ Marta Šolar, Rudno 3, Železniki Petek, 28. decembra 1990 ZAHVALE IN OSMRTNICE 39. stran ^mimmmmGLAS Če bi radi dodatno zaslužili in imate svoj prevoz, pokličite na g 73-164, od 16. do 19. ure 18531 ROKODELCI! Če ste pripravljeni sprejeti DELO na dom, se javite? Pošljite življenjepis in pismo za odgovor. Šifra: DOM 18554 Zaradi prezasedenosti nudim DELO na dom Material dostavim! Šifra: POŠTENOST_18563 Za Silvestrovo vam je na voljo HARMONIKAR, g 11-388 18598 Visoko provizijo nudim za PRODAJO ženskih krznenih copat. Šifra: IZPLAČILO TAKOJ 18622 Redno zaposlim TRGOVKO v živilski trgovini. Šifra: POŠTENA TRGOVKA_18645 Delo v Pekarni dobi samostojni PEK, z ustreznimi delovnimi izku šnjami. g 27-935, od 10. do 12, ure 18654 PEKA za samostojno peko, zaposlim g 41-377, v nedeljo dopoldan _18665 DELO na dom, delovne izkušnje niso potrebne - PAKIRANJE kuvert za firmo "Intermail Trating" Ena kuverta - 1 DEM. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znam ko pošljite na naslov: Stojkovič, Tavčarieva 14. 64270 Jesenice 18668 ŽIVALI Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes niče, za zakol ali nadaljno rejo. Za- draga 18, Duplje__I8216 Rjave JARKICE ter od 20 do 160 kg težke PRAŠIČE, prodam Sta nonik. Log 9, Skofja Loka 18268 . Prodam PRAŠIČE za zakol Luže 9, Senči 18408 'KOBILO, stara 7 let, breja 9 mese cev. mirna voznica, težka 560 kg in ZAPRAVLJIVČEK, na gumi kolesih, z dvema sedežema, zelo dobro ohranjen, prodam Ciril Kalan, Voklo 14, Šenčur, g 49 326 18501 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko in drobni KROMPIR Bernik, Žabnica 43 18451 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 46, Šenčur _18506 Prodam KRAVE po izbiri, s teličkom ali brez. Svoljšak, Zbilje 43, Medvode 18511 Prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu, mleka od 10 do 12 I. Sr. Dobrava 14, Kropa, g 79-619 __18512 Prodam KRAVO. Šenturška 1, Cerklje_ _18514 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 130 kg in enoletne KOKOŠI, za nadaljno rejo ali zakol Globočnik, Letališka 7, Voglje - Šenčur 18516 Prodam TELIČKO simentalko, tež ka 85 kg. Brolih, Tupaliče 12, Preddvor 18522 Prodam KRAVO s teletom. Kra-kovska 27, Voglje - Šenčur 18525 Prodam ŽREBICO Haflinger, stara 7 mesecev, z rodokovnikom, prodam. Cena po dogovoru. Janko Jereb, Podlanišče 33, 65282 Cerkno, 065/75-487 18529 Podarimo PSIČKE - ljubiteljem živali. Britof 391. Kranj, g 26 598, dopoldan 18532 JARKICE rjave, ter manjše in večje PRAŠIČKE prodam. Stanovnik, Log 9, Skofja Loka, g 65-546 •_18540 PRAŠIČKE, težke od 20 do kg, KRAVO s teletom, VEZI in VRATA za peč. prodam. Fujan, Hraše 5. Smlednik 18550 Prodam mlado brejo KOZO. g 621-197 18558 Prodam 12 tednov stare PRAŠIČ KE, dva PRAŠIČA, težka 130 kg, KRAVO in oddam tri TELICE v rejo, težke od 150 do 200 kg. Grad 43, Cerklje_18570 Prodam TELIČKO in BIKCA frizij-ca, star 14 in 10 dni, Eržen, Žabni-ca 59_18587 Prodam 14 dni starega TELETA si-mentalca. C. na Klanec 5, Kranj ______ 18588 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo_ 18591 Prodam 1 teden dni starega BIKCA. Zapoge 24, Vodice 18597 Prodam 8 tednov stare PUJSKE, ŽREBICO staro 9 mesecev in 2 mladiča nemška OVČARJA stara 8 tednov. Poljče 1, Begunje 18732 Prodam črno-belega BIKCA, stare ga 1 teden Gorice 11, Golnik V SPOMIN STANKU dr. POTOČNIKU 28. 12. 1980-28. 12. 1990 Mineva 10 let, odkar naju je zapustil dragi mož in oče. Vsem, ki ga v vseh teh letih niste pozabili in ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Fanika in sin Henri z družino 180 kg težkega PRAŠIČA, krmljen z domačo krmo, prodam, g 061/375-168 _18601 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češ- njevek 3, Cerklje_18604 Polovico BIKA za v skrinjo, prodam. Velesovo 24, Cerklje, S" 42-444 18609 Ugodno prodam PUJSKE, težke 140 kg. Smoldno 3, Poljane, g 65-360 18612 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 60 do 70 kg. Alojz Gunde, Gorica 3, Radovljica_18624 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA Grad 24, Cerklje 18629 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 18632 Prodam več TELIČK simentalk, stare 10 dni in JABOLKA. Zg. Bitnje 30, Žabnica 18633 Prodam SVINJO za zakol, težka 180 kg in domač "špeh". Moše 11, Smlednik 18634 Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Prodam dva TELIČKA, stara 6 tednov. Sr. Bitnje 22, Žabnica 18636 Prodam več vrst mladih PAPIG. Kurnik, ® 44-536, popoldan 18644 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87, Cerklje 18650 Ugodno prodam OVCE z jagnjeti ali brez in plemenskega OVNA g 74-394 18651 Prodam TELICO simentalko, stara 4 mesece, g 64-011 18656 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, dobra mlekarica. Pungert 9. Skofja Loka 18658 Ljubiteljem živali oddam ljubke MUCKE. 3- 73-497 18680 Prodam mladi breji Grajska 12, Bled KOZI. Mežan, 18683 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Strahinj 70, Naklo 18684 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Krakovska 12, Voglje -Šenčur 18687 ZAHVALA Pomlad mi vrt bo tvoj prišlo, čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla. jokala, ker tebe ni. . . (Gregorčič) Oh izteku leta je dokončal svojo življenjsko pot naš mož. oče, stari oče in stric SLAVKO KNAFELJ. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem iz »Liana« in Turističnega društva Brezje. Hvaležni smo za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, kot tudi za prispevke, namenjene Onkološkemu inštitutu. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju bolnišnice na Golniku, zlasti pa dr. Šolarju, dr. Ješetovi in patronažni sestri Saši, ki so mu lajšali bolečine na domu. Mnogi ste mu tudi posredno izrazili naklonjenost: z množičnim spremstvom na zadnji poti, g. župnik z lepim obredom, pevci z žaloslinkami, govorniki, gasilci in Stane Praprotnik s »Tišino«. Hvala vsem. tudi neimenovani. Radi smo imeli našega očeta in neizmerno ga bomo pogrešali, saj je svoje življenje nenehno podarjal družini in soljudem. Ljubezen do bližnjih in skrb zanje pri njem niso bile le besede. Zato bo ostal z nami. VSI NJEGOVI Brezje, 17. decembra 1990 ZAHVALA Ob smrii 92. letne tete MARJETE _ REZAR iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tem času na kakršenkoli način pomagali. Še posebno se zahvaljujemo zdravniku oziroma vsemu osebju »doma ostarelih v Preddvoru«, ila sle ji nudili vse-sti.msko pomoč m oskrbo v zadnjih letih njenega življenja. Spoštovanje m hvaležnost izrekamo g. /upniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost, govorniku /a poslovilne hesede. ITobacU za lepo igrano pesem »tišino« in kvintetu bratov Zupan /a ganljivo zapete žaloslinke, ter vsem ostalim, ki ste nam izrekli SOŽalji m |o pospremili na njeni /adnji poli. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: NJhNI DOMAČI Gorice, dne 20. decembra lv>90 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice MARIJE LELJA se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, kakorkoli pomagali, darovali cvetje in prižgali sveče. Še posebno se zahvaljujemo vsem njenim bližnjim sosedom v Hrodeh za dolgoletno vsakodnevno pomoč in skrb zanjo. Hvala tudi g. župniku iz Škofje Loke za poslovilni govor in pogrebni obred. Sinova Jože in Lojze z družinama ter ostalo sorodstvo Skofja Loka, 10. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta FRANCA GROHARJA p. d. Tolcovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem iz Iskre za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI Sorica, Železniki, Dražgoše, Skofja Loka, 9. decembra 1990 ZAHVALA Ob hudi bolečini, ki nas je prizadeli ob mnogo prerani siniti sina in brata FRANCIJA GORJANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim bivšim sodelavcem in drugim, ki ste ga lako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala /a vsa i/rečena sožalja, denarno pomoč m za cvetje, s katerim ste zasuli njegov, grob. Posebej se zahvaljujemo pevskemu kvintetu »Cio-renjci« in govorniku za poslovilne besede ter g. dekanu kranjske župnije za prelep pogrebni obred. ŽALUJOČI: Ostali Kranj, decembra 1990 ZAHVALA ()b težki i/gubi našega dragega FERDA MEKIŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pri jateljem Iri znancem, ki so mu darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli loža- ||r Hvala s' /upniku /a pogrebni obred. Posebna zahvala pa velja ID »Jošt« /a zadnje slovo in po slovilni govor. Prisrčna hvala sosedom /a nese hično pomoč \ najtežjih trenutkih. ŽALI JOČI: Vsi njegovi V SPOMIN / kol :trgati mladost iz življenja je tako, n če bi bila letu odvzeta pomlad. (Perikles) JANEZU, MILANU in ANDREJU Ljubljeni sinovi, lepo je bilo z Vami. Hvala vsem. ki jim izkazujete spošlovanje. NESREČNI DRUŽINI: Berce in Stavrov /4». in Sp. Resnica, decembra 1990 ZAHVALA Tiho si odšla od nas v 92. letu starosti, naša mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA ŽITKO roj. Rii/man Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem /a izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala g /upniku i/ 11 boj za lepo opravilen pogrebni obred. Zahvala velja tudi pevcem iz Trboj in pevcem Društva upokojencev Kranj. Se enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njem /adnji poti. ŽALUJOČI: hčerka Marija / dru/ino, sestra Manca ter ostalo sorodstvo irhoje, is. eectMfcra 1990 ' SPOMIN Vihar močan. buči. šumi, srce gori od bolečine, le kdo je kriv? O Žalosti ti. da zanj bilo ni več vrnitve VOJKU . i / i M ALI J U Ko smo to najmanj pričakovali, Te je kruta usoda iztrgala iz našega življenja. Mineva eno leto, odkar si zapustil naš dom, ki je ostal tih in samoten v neizmerni žalosti, a poln spominov nate, ki si ga tako pridno pomagal graditi, a ni Ti bilo dano, da bi v njem živel. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, hvala! NJEGOVI: oče Peter, mama Vera in sestra Jelka Gorice, decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage hčerkice MARUŠE PIRNAT izrekava iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so nama v teh težkih dneh stali ob strani in nama pomagali. Posebej se zahvaljujeva sestram in zdravnikom Neonatalnega oddelka Pediatrične poliklinike in Intenzivne enote otroškega oddelka kninskih širok U KC, za vse kar so storili, da bi rešili njeno mlado življenje. Hvala tudi župniku Cirilu Brglezu za lepo pogrebni obred. ŽALUJOČA: mamica Irena in očka Igor Tepežni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen. Mladi slovenski oblasti! Skupina nekdanjih borcev NOV. ki se je v skupini kulturnih delavcev in drugih (sedaj Združeni ob Lipi sprave), prva javno spomnila vseh žrtev ideologije nasilja na naših tleh, ki je posadila Lipo sprave in skupščini Republike Slovenije predlagala Deklaracijo o narodni spravi, čestita mladi slovenski oblasti in naši Cerkvi k izjemnemu uspehu v prizadevanjih osveščanja našega naroda in s tem pomoči k njegovi trdni odločitvi za samostojno in svobodno slovensko državo. V prepričanju, da je tako visoka stopnja narodove enotnosti tudi izraz dosežene stopnje narodne sprave, v kateri se nestrpnost in sovraštvo umika strpnosti in ljubezni, združeni ob Lipi sprave naši mladi slovenski oblasti (in Javnemu tožilstvu Republike Slovenije) ponavljamo predlog, ki smo ga v predlogu Deklaracije o narodni spravi navedli pod točki 3. in 4., da se naj s slovesno izjavo ali drugim ustreznim državnim aktom zagotovi, da nihče, tako na strani partizanskega in komunističnega, kakor na strani domobranskega in protikomunisti-čnega tabora, ne bo sodno ali administrativno kaznovan za protipravna vojna in povojna dejanja, ki so bila storjena iz ideoloških ali političnih razlogov, in da se s slovesno izjavo vsakemu Slovencu na tujem zagotovi domovinska pravica, zlasti pa pravica prostega prihoda v matično Slovenijo s pravico stalnega prebivanja. S tem bi omogočili tudi tistim, katerih dejanja so bila in so za vedno hudo oporečna in jih zato še preveva bojazen pred kaznijo ali maščevanjem, da skupaj z ogromno večino Slovencev in državljanov Slovenije delijo radost in veselje SVOBODE, za katero se je naš narod izrekel 23. decembra in ki jo je v veliki meri že tudi dosegel. Ob Lipi sprave, na Božični dan 1990 Združeni ob Lipi sprave: Stanislav K lep Franc Setar Stane Vezjak Zdenko /.avadlav Požar v Radovljici V petek okrog dveh ponoči so v lokalu pizzerije Pibernik v radovljiškem trgovskem centru opazili ogenj, ki se je razširil na ostrešje, /uhlji so več ur uničevali dobrih pet let staro stavbo, v kateri je poleg banke in knjigarne Državne založbe Slovenije še več zasebnih lokalov. Objekt, ki je bil menda grajen za garaže in kasneje prena-menjen za trgovski center, nima požarnih zidov in menda ni bil požarno pregledan, odkar so ga naselili. Škode zaradi ognja je za najmanj 15 milijonov dinarjev. Kako bo z odškodnino, je še vprašanje, saj nekateri zasebniki, ki so ostali brez vsega, imetja niso zavarovali. Radovljiški in okoliški gasilci so imeli pri gašenju požara precej težav, saj niso dobili dovolj vode iz hidrantnega sistema, tak«) da so jim jo s cisternami vozili poklicni gasilci iz Kranja. Preiskava, ki jo vodi UNZ Kranj, še ni zaključena. Domnevajo, da je ogenj povzročil kratek stik v električni napeljavi. • H. J., loto: G. Šinik Prijeti storilci dvajsetih vlomov in ropov Ameriški par z domačo okrepitvijo Kranj, 27. decembra - Delavci iz oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj so 20. decembra po ropu v Naklem prijeli skupino mladih, ki je od konca oktobra do zdaj zagrešila vsaj dvajset vlomov in ropov v stanovanja, stanovanjske hiše in osebne avtomobile na območju škofjeloške in kranjske občine. Kolikor je znano doslej, so pokradli za okrog 110.000 DF.M denarja, zlatnine in drugih vrednih predmetov. Preiskava še traja. Gre za ameriško-jugoslovansko druščino. 22-letni I). N., 18-letni E. P. in 15-letna E. K., vsi ameriški državljani s koreninami v Črni Gori, so pripotovali v Jugoslavijo pred več meseci. Poleti so se na morju spoznali z 22-letno J. V. iz Škofje Loke. Američan I). N. jo je navdušil za roparske podvige. V skupini je bili zadolžena" za prevoze (z očetovim avtom), Američana pa sta v posle" pritegnila tudi 25-letnega S. B. iz Plava. Zunaj uma/amli operacij je ostala le mladoletna zaročenka B. K., ki je na fanta čakala v hotelih. Niti ameriško niti loško dekle nista vedeli druga za drugo. Denar, ki so ga dobili na nepošten način, so nepridipravi večinoma zapravljali sproti za hotele, hrano, zabavo. V preiskovalnem zaporu so vsi, razen 15-letne Američanke, ki so jo vzeli pod streho starši njene "tekmice". Kot rečeno, preiskava še traja, saj je verjetno, da |c skupina "delovala" tudi drugje. • II. Jelovčan Velika maskota w Tomu Česnu Kranj, 27. decembra - Najvišje priznanje Gorenjske turistične zveze je v četrtek prejel naš alpinist Tomo Česen. Več kot dvanajst tisoč članov osemin-štiridesetih turističnih društev na Gorenjskem, ki večinoma tesno sodelujejo tudi s planinskimi organizacijam, zelo ceni uspehe Toma Česna. Zato so se na skupščini Gorenjske turistične zveze odločili, da mu podelijo najvišje priznanje - veliko maskoto. • V. S. DISKOTEKA PECAZ VAS VABI NA SILVESTROVANJE s SIMONO VVEISS V CENO SILVESTROVANJA JE VKUUČENA VEČERJA IN BOGAT ZABAVNI PROGRAM. INFORMACIJE IN REZERVACIJE V DISKOTEKI PECAZ V HOTELU KAZINA NA JEZERSKEM ALI PO _* 39-448 IV P R E D O S L J A HI JOŽE POLHA H AGENCIJSKE IN DRUGE STORITVE n 1 GLOBAL Global Kranj, d o o. 64000 Kranj. C JLA 4 le) (064) 21 320 ta (064) 28167 Podelili Pantzovo nagrado in plakete Vsem železarjem le 3.000 dinarjev Jesenice, 27. decembra - Minuli petek so v jeseniški železarni vsem delavcem lahko izplačali le 3.000 dinarjev. Za preostali znesek regresa naj bi zaposleni dobili moko, sladkor in olje. Zaupnica dosedanjemu direktorju inž. Borisu Bregantu. Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so člani sprejeli statutarni sklep, po katerem bo poslej železarno vodil glavni direktor in ne več poslovodni odbor. Ponovno so dali zaupnico dosedanjemu direktorju inž. Borisu Bregantu, ki bo železarno vodil eno leto, vse do preoblikovanja jeseniške Železarne v kapitalsko družbo. Železarna Jesenice je v hudih likvidnostnih težavah in obupno potrebuje svež kapital. Ob vseh sanacijskih programih in prestrukturiranju upravičeno pričakujejo pomoč bank in slovenske vlade, ki se mora odločiti, kaj bo s slovensko črno metalurgijo. Vsekakor bi bilo najbolje, ko bi to dejavnost podr-žavili in prestruktuirali, šele nato pa naj bi se odločili za reprivatizacijo - tako so napravili v vseh zahodnih družbah. Januarja bodo v železarni izdelali poslo- vne načrte za vse dele železarne, ob pomoči svetovalne službe McKinsev in tedaj bodo železarje tudi obvestili, koliko delavcev bo še v železarni. V Železarni so imeli velike težave z izplačili novembrskih dohodkov. Vsi zaposleni so v petek, 21. decembra, dobili le 3.000 dinarjev. V podjetju ne vedo, ali jim bodo lahko preostanek izplačali januarja prihodnje leto. prav tako so delavcem »dolžni« še za 620 dinarjev regresa. Zato, ker domači kupci blaga ne plačujejo, se bodo z nekaterimi izmed njih v železarni dogovorili tako, da jim bodo poslali nekaj sto ton moke, olja in sladkorja. Na zadnji seji delavskega sveta v tem letu so po tradiciji podelili novatorska priznanja. Pantzovo nagrado za življenjsko delo je dobil Janko Perne, novator leta pa je Filip Marin-šek. Zlate plakete pa so prejeli: Ivo Cundrič, Franc Novak in Franc Papler. srebrne Jože Arh, Zdrav ko Jamar, Ivan Mežik, Ibrahim Tu-bič in Bogdan Stocca, bronaste pa: Jože Ber-nik, Miran Bricelj, Miha Hladnik. Emil Ja-kelj, Branko Juch, Leon Mesaric, Stanko Sedlar, Ivan L rana in Stane Škabar. • D. Sedej Lek so prenovili Kranjska gora, 27. decembra -V Kranjski Gori so slovesno odprli temeljito prenovljen hotel Lek, ki se tako uvršča v višjo cenovno kategorijo. Hotel Lek v Kranjski Gori so zgradili pred dvajsetimi leti in je bil za tedanje prilike izjemno lep in funkcionalen objekt. Sčasoma pa so ugotovili, da bi morali imeti znatno več hotelskih sob, prostore pa bi morali preurediti. Pri Leku so začeli razmišljati o temeljitejši obnovi kranjskogorskega hotela in o obnovitvi njegove okolice. Prizadevanja so rodila sadove, saj so minuli petek slovesno odprli obnovljen hotel Lek, s prizidkom in novimi hotelskimi sobami, obnovljeno kuhinjo, restavracijo s 170 sedeži, s posebnim prostorom za zaključne družbe. Posodobili so tudi ostale hotelske sobe, telefon sko centralo, v prvem nadstropju imajo večnamenski prostor, čitalniški kot ob kami mi. LepO in sodobno opremo so prispevali avstrijski poslovni partnerji, izvajalec pa je bil Gradiš. Vsa obnovitvena dela so veljala okoli 7 milijonov nemških mark, prenovljen I c kov hotel pa se danes že uvršča v višjo kategorijo, se prav i, v višji cenovni razred, • D. S. NESREČE Prometni policisti za petek, 's decembra, na vseh gorenj skih cestah pripravljajo obse žno akcijo, v kateri bodo preverjali (ne)alkoholi/iranost voznikov. Istega dne pred letom dni je prav alkohol v prometnih nesrečah botroval dvema smrtnima žrtvama. Toliko v opozorilo. Zbil pešakinjo 25. decembra ob LIS je romal Peternel. roj. 1963, i/ Pri stave vozil od Tržiča proti Pristavi. Z avtom je zadel 38-letno Viktorijo BlaZJ i/ I ržiča, ki je šla peš po desni strani ceste. Huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. S ceste na njivo Jovan Vukovič, star J7 let, i/ Spodnjih Hitenj je 25. decembra ob 16.25 na poledeneli cesti od Police proti Kranju zape I jal prek levega voznega pasu na njivo. Med prevračanjem ga je vrglo iz avta. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljanski 11 KC Nesreča v križišču V križišču Ceste JLA, Old-hamske in Kidričeve v Kranju sc je 26. decembra ob 21.20 /godila prometna nesreča. 20 letni Peter Jamnik I Jesenu je l avtom zavijal s Ceste JLA na Kidričevo, ko je iz. smeri Koknce proti Koroški cesti / avtobusom pripeljal Jože škorc, roj. 1940, i Golnika. Jamnik mu |c /aprl pot. Avtobus je trčil v desni bočni del osebnega avtomobila. V nesre či |e bila ItUJC ranjena Jammko v.i Sopotnica Simona Bošnjak, si.na 19 let, i/ Kranja • H. J. Prijeta oba vlomilca Poleg L. S. i/ Srbije, ki so ga radovljiški policisti prijeli ob vlomu v bencinski) črpalko IS. decembra, se je znašel v priporu tudi njegov "sodelavec" M. U. iz I jubljane I a je ob priho du policistov razbil zadnjo ste kleno steno črpalke in zbežal. Policisti so ga prijeli v BiH in pripeljali v radovlnski zapor • II.J. Kranj, 22. decembra - V času božičnih praznikov se mudi v Sloveniji ekspert Centra hurvardske univerze za bližnjevzhodne študije in profesor za svetovno politiko in filozofijo na bostonski in harvard-ski univerzi dr. A. Motzkin. Takoj po prihodu je imel v Kranju tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem odgovarjal na vprašanja o bližnjevzhodni krizi in priznanju samostojne Slovenije v svetu. (Jede slednjega je dejal, da je plebiscit legitimno dejanje, za priznanje samostojne Slovenije pa se je treba stalno prizadevati, str|>-no in potrpežljivo je potrebno seznanjati države z našimi hotenji, z napredkom demokracije in na uspeh prav gotovo ne bo potrebno predolgo čakati. V Kranju so visokega gosta iz ZDA pozdravili član predsedstva Slovenije Ivan Oman, župana kranjske in tržiške občine Vitomir Gros in Peter Smuk ter vodja poslanskega kluba liberalne stranke Franc Golja. - Foto: (L Šinik ■ Razlitje dušikove kisline -41 Tel ni poklicni voznik Vilko Rakunov ie iz Donje Sopotnice je v petek ob 7.50 v križišču na Zlatem Polju zavijal levo po magistralni cesti iz Ljubljane proti Podnarfu. Pri tem je cisterna s podstavkom, ki je bila naložena na pod kesona, začela drseli v desno. K.i kunovič je začel zavirali, cisterna s podstavkom pa je še kar drsela v desno, polomila desno stranico kesona in pudla / vozila na cesto. Obležala je ob robu ceste na desnem boku. I/ cisterne je skozi /r čnik začela iztekati dušikova kislina in se razlivati po cesti. Izteklo je približno slo litrov kisline, nakar je Kakanovič sam zamašil odprtino s l*V C vrečko. \a kraj nezgode so brž prišli kranjski poklicni gasilci, ki sit kislino nevtralizirali / Driolom, preprečili zlitje v kanalizacijske jaške ter jo posuli / apnom. # II. J., foto: J. Cigler Objestneži s petardami Radovljica, 27. decembru Čeprav vel|a prepoved za vnašanje petard m drugih eksplozivnih teles i/ tujine m seveda tudi ii|ihov.i uporaba, /lasti ob božičnih, še hol j pa novoletnih dneh, ne po maga noben predpis in številna |avna ODOZOflll ludi letos se j začelo / nočnimi treakanji po Radovljici le pred božičnim veće rom, nadaljevalo pa naslednje prednovoletne noči Zlasti ra/po saje ni so mladoletni razgrajači v strnjenih stanovanjskih naseljih Vprašujem, zakaj miličniki ne ukrepajo. /ak.i| starši onkra meje kupujejo otrokom petarde in rakete'' Ali ne pomislijo, da s utegne k.»mu k.ij /godili'.' • J. R.