TRZlC, dne 25. februarja H)B1 Iid»J»teiJ: Zavod »Trillkl vestnlk«. Trii« - Urejaj« uredniški odbor. — Glavni in odgovorni urednik: VLADO K1UAVSEK. -Tiska tiskarna »Uorenjtkl tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Trtic. Cesta JI.A 3. Tel. I5S - Številka računa pri Kil 607-75-2-189 - Celoletna naročnina 360 din, po-•amrziia itevilka 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE Sodelovanje mladine na vseh področjih Pred nedavnim je bil drugi redni razširjeni plenum občinskega komiteja LMŠ, na katerem so sprejeli smernice za nadaljnje uspešno delo mludine v naši komuni. Za uspešno delo komiteja so imenovali šest komisij. Imenovanje teh komisij so narekovali pioblemi, ki se pojavljajo in prav zato se bodo kmalu pokazali pozitivni rezultati njihovega deln. Veliko Komisija za delavsko mladino ima v svojem programu pomembne naloge pri reševanju vseh problemov delavske mladine. Mladi ljudje so še premalo seznanjeni s samim potekom proizvodnje, na'-i'ini nagrajevanja in z delavskim samoupravljanjem. Zaradi tega bodo v BPT in Peko ustanovili klube mladih proizvajalcev. Omenjena komisija bo pripravljala gradivo za proizvodne konference. Komisija bo posvetila večjo pozornost vključevanju mladine v organe delavskega samoupravljanja, ker je v teh organih premalo mladih ljudi. V komisiji bodo razpravljali tudi o življenjski ravni mladih delavcev, predvsem o stanovanjskem vprašanju in o družbeni prehrani. Ker je ukinjena Vajenska šola. bo komisija posla- zborovanje lakoj, ko so nasi ljudje zvedeli za zverinski umor predsed-nikii zakonite kongoske vlade Patricea l.umumbc, so začeli ostro pratesttrati proti temu gnusnemu zločinu. Med prvimi so se /.brali na protestna zborovanja delavci v tovarni RUNO, kjer je govoril direktor Vlado Peraič-Planin in obsodil zločince, ki so zakrivili umor Lu-mumbe^ Protestna zborovanja so bila "se v Lepenki, BPT, Tovarni kos in srpov, ZLIT, Pilarni in Peko. Delavci so s protestnih zborovanj poslali brzojavke raz- ličnim forumom, ki riaj jih posredujejo naprej /.druzenim narodom in generalnemu sekretarju Llammarskjoldu. Popoldne ob šestnajstih pa je bilo veliko protestno zborovanje na Trgu svobode, ki se ga je udeležilo več kot thoč ljudi. Na zborovanju je govoril predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Lovro Cerar in izrazil ogorčer.jc vseh Triičanov nad barbarskim početjem Belgijcev ter njihovih plačancev Čombe-ja in Kasavubuja. 7. zborovanja je poslala protestno brzojavko tudi triiska mladina, ki zahteva pravično kazen za storilce tega zločina. Ogorčeno so proti tistim, ki so ubili Lumumbo, demonstrirali tudi učenci obeh osnovnih sol v mestu in tudi učenci okoliških sol so izrazili svoja prijateljska čustva Kongožanom, ki se borijo za svobodo, izdajalce in morilce pa so obsodili. Od vseh demonstrantov so bili najbolj revolucionarni učenci triiških osnovnih "sol, ki so vzklikali: Dol t /lammarsbjiildom, Svobodo Afriki, Slava Lumnmbi! vila določeno stališča, analizirala pa bo tudi stanje in pogoje vajencev privatnega sektorja. Komisija za šolsko mladino bo obravnavala predvsem problematiko šolskih in razrednih skupnosti, šolskih odborov, krožkov, pomagala bo tudi pri delu klubov OZN, ki jih bodo ustanovili na vseh popolnih osnovnih šolah. Poleg tega bo komisija imenovala poseben iniciativni odbor za ustanovitev aktiva mladih prosvetnih delavcev. Komisija za mladinske delovne 'brigade je tudi letos poskrbela, du bo določeno število brigadirjev odšlo na zvezno delovno akcijo, poleg tetfa pa bo skupno z občinskim ljudskim odborom določila objekte, na katerih naj bi mladinci delali prostovoljno. V razpravi se je pokazalo, da je pri organiziranju MDB eden osnovnih problemov ta, da prepozno obvestijo podjetja o odhodu mladincev na delovne akcije. Težave pa imajo tudi nekateri mladinci, ki ob povratku ne dobijo več tistega delovnega mesta, na katerem so delali pred odhodom v brigado. Komisija za družbeno izživljanje mladine bo skupaj z DPM. Partizanom in Svobodo organizirala praznovanja pomembnih državnih praznikov. Komisija se bo še naprej borila za pridobitev klubskih prostorov. Komisija za idejno vzgojo ima precej obsežen načrt dela in ob pomoči Delavske univerze organizira izobraževanje mladih v mhv-dinski politični šoli, v Tribuni mladih in v raznih seminarjih. Izvedla bo razna tekmovanja v podjetjih, šolah in po vaseh. To bodo nekakšna Pokaži kaj znaš, Spoznavaj svoj kraj v dobi revolucije in socialistične graditve. Tudi za medmestno radijsko tekmovanje Poslušaj in povej med Trbovljami in Tržičem bo zbrala več mladine. V sodelovanju s šolsko komisijo bo organizirala krožke OZN, in organizirala odsek za propagando in publicistiko, ki bo v lokalnih, mladinskih in centralnih časopisih ter po radiu objavljal članke in poročila o delu tržiške mladine. Komisija bo sodelovala pri praznovanju 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Organizaeijsko-kadrovska komisija bo nudila pomoč pri izdelavi programov dela novoustanovljenih aktlvev, skušala bo pritegniti še ostalo neorganizirano mladino in ustanoviti nove aktive pri stanovanjskih skupnostih. Več pozornosti bo posvetila sistematičnemu sprejemanju mladincev v Zvezo komunistov. V razpravi so izrazili željo: Mlade komuniste bolj seznaniti s programom ZK. "tRZlSKt VESTNIH - Številka i! postajajo preozki za sedanje okvire DS Na nedavni seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta je o nadaljnjem razvoju in krepitvi delavskega samoupravljanja govoril član Republiškega sindikalnega sveta, tov. Kristan in orisal .naloge sindikatov v kvalitetnih spremembah upravljanja. — Sindikati so problem nadaljnje krepitve delavskega upravljanja postavili na prvo mesto. To ne bo enkratna akcija sindikatov, ampak bodo vseskozi budno spremljali dogajanja v organih delavskega upravljanja in poizkušali doseči poglobljene odnose. Materialni odnosi z.e postajajo preozki za sedanje okvire delavskih svetov in zato jih bo treba nadalje razvijati, skladna >z vsemi oblikami delavskega upravljanja. Ves ta proces že dolgo teče, .sedaj pa gre za to, da bo res vsak [proizvajalec soodločal o vseh važnih zadevah v podjetju. Uspeli so že utrditi sistem ekonomskih enot, obenem pa je tudi vse bolj živa potreba po uvedbi obratnih delavskih svetov, ki pa ne bi bili samo formalni organi delavskega samoupravljanja, ampak bi imeli tudi določeno materialno osnovo. Tu pa se pojavlja "se vrsta napak, ki jih predvsem zakrivijo vodstva podjetij, ki pod parolo — uvesti v podjetje obratne delavske svete, ra/sbijejo organe delavskega upravljanja na manjše enote, ki nimajo nobene odločilne besede pri gospodarjenju, niti nimajo nobene materialne osnove za svoj obstoj. ■ Kakšne .pristojnosti naj bi imeli obratni delavski svetit Bavili bi se z vprašanji nagrajevanja, odločali, kako bi porabili sklade skupne porabe in odločali 'se o vrsti vprašan), o katerih sedaj odloča luprava ali centralni delavski svet. Delavci morajo vedeti, da uprava vedno zagovarja centralizacijo in prav proti temu se morajo borki. Prav tako pa obratni delavski sveti niso zadnja beseda pri razvoju delavskega samoupravljanja, ampak bomo preko njih dosegli končni cilj — da bo vsak proizvajalec sodeloval in soodločal, izražal svoje mnenje in uveljavljal svojo voljo. Kako pa je v tržiikih kolektivih? P redno bi začeli z ustanavljanjem obratnih delavskih svetov, bi morali tpovsod narediti analizo, kako je delavski svet delal do sedaj — ali jt bil res gospodar podjetja, ali pa je bil samo formalni organ. Nespametno bi bilo uvajali obratne delavske svete tam, kjer še sedanji niso dobro delali. V takih primerih glejmo, da bomo stare centralne delavske svete spravili v življenje, in šele nato začeli misliti na obratne delavske svete. Vsa podjetja so morala poslati na občino svoje perspektivne plane, torej načrte kako se bo podjetje razvijalo v nadaljnjih petih letih. Vprašajmo se, kje je šel -perspektivni plan pred delavski svet! .Sindikalne podružnice imajo sedaj, skupaj z organi delavskega upravljanja, težko nalogo: odločno začeti akcijo za popolno uveljavljanje delavskih svetov. POSTREŽNINA IN CENE V GOSTINSTVU Mnogo se danes razpravlja o postrežem in cenah v gostinstvu, kar je seveda vaf.no za potrošnika, ki je dejansko 'prizadet.(Ljudska skupščina je izdala resolucijo, da sc uvede postrežnina v gostinstvu in spro-ste cene. Na osnovi te resolucije so obravnavali sindikati in gostinske zbornice LRS in organizirali v zvezi s tem tudi seminarje. Na teh seminarjih jc bilo rečeno, da se uvede postrežnina v vseh gostinskih loka-kalih, v katerih jc strežba pri mizah. To bi bilo v najem primeru povsod, razen 'V gostili« ZELENICA in KINO. Prvotno smo uvedli postrežnino samo v restavraciji POŠTA in v kavarni, nakar je bil končni sklop, da se postrežnina uvede v restavracijski sobi POŠTE, v kavarni ter v GOSTIŠČU LJUBELJ, v vseh drugib lokalih pa ostanejo cene brc/, postrežninc. Rilo jc tudi govora, da mora gostinstvo preiti na- ekonomske cene, da bo sposobno ustvarjati lastne sklade za odplačevanje anuitet in za ostale potrebe, ki jih ni malo. Svet za blagovni promet jc na eni izmed sej obravnaval postrež-nino in cene v gostinstvu, kar je tudi objavil v TRŽIŠKEM VESTNl-KU z dne 9. februarja 1961 in na kar dajemo odgovor. V prvem odstavku govori o neki neumestnosti ipostrežflifte češ, da je to le navadno povišanje cen, ni jim pa jasno, da je uvedba postrežninc namen večje zainteresiranosti strežnega osebja za kukurnejšo postrežbo, vzdrževanje higiene in drugo. Dalje članek navaja, da so cene v našem podjetju za 15% višje od cen drugod kot na ipVitrier v 'restavraciji Park v Kranju kar pa ni točno. Če vzamemo vino REBULA kot ta navaja, da je .pri nas dražje, jc res le tako, da je v tej restavraciji to vino 275 din liter in če dodamo 10% postrežnine, je 303 din, do-čim je v našem podjetju še vedno 300 din. Vzemimo 'še jajčni in druge likerje, iki so v našem podjetju cenejši za 240 din pri litru od imenovane restavracije. Čudimo se, kje so člani dobili te cene, saj so vendar napisane na cenikih taiko kot navajamo. Kateri izmed teh je tako pravičen in kaj je pričakoval od tega, ko jc hotel potrošnike razburiti z neresničnimi podatki. Če pogledamo cene prehrane na Pošti in jih primerjamo s cenami v drugih nam enakih podjetjih, ugotovimo, da 80 pri nas znatno nižje, kar nam povedo gostje, ki prihajajo od drugod. V članku je tudi nesramen napad na domače, to je na uslužbence v tem podjetju češ, da imajo za 70 din kosilo, večerjo za 50 in to še celo njihovi svojci. Svojci od gostinskih delavcev so sicer nekateri res abo-nirani, ki pa plačajo toliko kor vsak drug abonent in sicer š 30 */« -popusta, za kar je tudi .vroča kri češ, da razliko plača potrošnik pri pijači. Če 'bodo vsi zahtevali, bomo pa abonentom zaračunavali celo vsoto in tako reševali i problem družbene prehrane. Gostinski delavci imajo res tako ceno za prehrano kot jc navođeno in tudi ne more biti drugače. Nikoli se nismo spotikali ob ugodnosti, ki jih nudi j« druga podjetja svojini delavcem, kpt jc na primer regres za letni' dopust in podobno. Vemo, odgovor bo k .i j enostaven. »Dajte pa šc vi,« •ne da bi kdo pomislil, da gostinski delavec ne more rednega letnega dopusta izrabiti v sezoni, ko jc največ dela, da takrat ko ostali po- čivajo (uživajo zasluženi počitek), mora ta najbolj delati. Dopust je možno koristiti tudi pozimi, bo morda kdo dejal Tudi to je res. Ali je to vseeno? Žal se Svet za blagovni promet, ni omejil v razpravi samo na ■področje, ki jc. nekako v njegovi pristojnosti', to jc vprašanje cen. — Spustil se je celo tako daleč, da jc začel posegati tudi v »notranje odnose« v kolektivu, nagrajevanje delavcev in drugo. Mnenja smo, da naj si ta prihrani te skrbi in stvar prepusti kolektivu, ker se nam zdi, da smo sami zmožni urediti vse potrebno. Če pa tdga ne bomo zmogli, bomo pa prosili za pomoč prt ureditvi »notranjih odnosov« forum, ki je za to nekako odgovoren, sestavo tarifnega pravilnika bomo v tem primeru poverili Zavodu za organizacijo dela v Kranju, kontrolo o 'poslovanju 1 v podjetju pa prepu- stimo za to sposobnim ljudem. Iz tega jc razvidno, da Svet s tem ne bo imel dela. Mnogo je kritike tudi zaradi postrežbe. V članku je navedeno, da je postrežba slaba, da na mizah ni prtov, da ni higienično in podobno. Vemo da je termi tako. Tudi to vemo, da prti so na mizah vsaj V restavraciji POŠTA, da so ti čisti kolikor se to le da. Vemo tudi to, da sanitarne naprave niso take, kot bi morale biti, posebno stranišče v ZELENICI, ki pa ,.ni samo za goste, pač pa je javno din mora tako gostinsko podjetje imeti in plačati čistifko za vse in ob vsaki uri. Postrežba res še ni taka kot bi morala biti. Težko je, ker ni kadra, ker je ta preslabo plačan in premalo upoštevan. Pristopili smo tudi k izobraževanju tega, kar ni poceni. Istočasno se pa vprašujemo, (Nadaljevanje na 3. str) r Pomagajmo jim v boju za svobodo Pred nedavnim je v Cankarjevem domu predaval i> Alžiriji in današnjih razmerah v njej alžirski študent KA-MAL MADAOUI. Pred nabito polno dvorano nam je nazorno prikazal razmere v tej okupirani afriški deželi, hkrati pa nam je orisal vse težave in grozote, skozi katere se prebija alžirski narod. Bolje si bomo lahko predstavili velike žrtve Alžireev, če vemo, da je Kamal M ada oni star šele triindvajset let in je bil že štiri leta borec alžirske narodnoosvobodilne fronte. Bil je dvakrat ranjen in nato je s ponarejenim potnim listom odšel v Francijo, kjer so ga tudi preganjali in je zato zbežal v Nemčijo, kjer pa tudi ni mogel ostali. Zbežal je v Švico, kjer je dobil zveze z .Jugoslavijo in pred devetimi meseci prišel k nam. kjer sedaj študira geografijo. Zanimivo je to, da se je v teh mesecih zelo dobro naučil slovenščine. V pogovoru je dejal, da je v Sloveniji prvič občutil, kaj jc svoboda in da je tu prvikrat lahko vse povedal, kar ga je težilo. Kamal je poudaril, da Alžirci izmed evropskih držav cenijo le Jugoslavijo, ker občutijo njeno pristno moralno pomoč, vse več pa dobivajo od nas materialne pomoči, za kar so nam izredno hvaležni. Spontani aplavzi v Cankarjevem domu so izpričali, da tudi Tržičani sočustvujemo z Alžirci in jim želimo samo - SVOHODO! TRZIŠKI VESTNIK - Številka 3 1 V Gostinskem podjetju gre težko Po viharnih dneh, iki so nastali med Občinskim ljudskim odborom in Gostinskim podjetjem, se je stvar za enkrat le pomirila, vendar je Šc vedno odprtih nekaj vprašanj, ki jih bo treba v najkrajšem času dokončno rešiti. Kot smo bralce seznanili v prejšnji številki, je Svet za blagovni promet sklenil z odločbo zopet uvesti v gostinstvu kontrolo in evidenco cen ter ukiniti postrežnino za toliko časa, dokler v Gostinskem podjetju ne bodo uredili notranjih odnosov. Kmalu nato se je sestal delavski svet podjetja skupaj s predstavniki Sveta za blagovni promet, na zasedanje pa sta prišla tudi sekretar sindikata gostinskih delavcev 'tov. Plazar in tajnik Gostinske zbornice za kranjski okraj tovariš Bine Leber. Tu so natančno analizirali sklep Sveta za blagovni promet in se pogovorili o težavah, ki so v Gostinskem podjetju. Po večurni burni debati so sprejeli nekaj načelnih sklepov, ki so jih že, ali pa jih še bodo uvedli, da bi izboljšali postrežbo in s tem upravičili uvedbo postrežninc. Predvsem gre tu za večjo higieno v gostinskih lokalih lin tudi za osebno higieno strežnega osebja. Postrežninc ne bodo zaračunavali ■pri točilnih pultih, ker se tu gostje ne zadržujejo dolgo in tudi postrežba ne more biti solidna. Ostala pa bo postrežnina tam, kjer imajo za to pogoje, to je predvsem v kavarni in restavraciji. Pri pošti. Delavci Gostinskega podjetja so navedli vrsto težav, s katerimi se gostinci srečujejo. Manjša gostinska podjetja, kot jc naše, so odvisna od grosistov, ki pogosto spreminjajo cene in zato morajo zviševati cene tudi v Gostinskem podjetju, kar pa upravičeno razburja potrošnike. Veliko težav imajo tudi zaradi zastarelosti lokalov, ki so zelo slabo opremljeni, poleg tega pa pogosto nastopajo okvare na napravah, ki precej kremene podjetje. Jc vrsta težav, ki se vsakodnevno pojavljajo in jih skuša kolektiv čimprej rešiti, za modernizacijo in za boljše ter lepše gostinske lokale pa se trudi tudi Občinski ljudski odbor, 'ki je za razvoj in obnovo Gostinskega podjetja vložil že veliko denarja. Skoraj polovico sonca je že zakrila luna, ljudje skozi temna stekla opazujejo sonce (Slikal VE) SONČNI MRK V sredo, 15. februarja, je bil v naših krajih delen sončen mrk. ki smo ga Tržičani opazovali v Kovorju ali v Brezjah pri Tržiču. Vreme je bilo za ta pojav izredno lepo in smo mrk opazovali od začetka do konca. Vse šole so organizirale skupinske oglede mrka, kjer so učencem učitelji ob pojavu samem razlagali, kako nastane ta naravni pojaiv. Veliko Tržičanov j-o ta dan že zgodaj pohitelo proti Bistrici in takrat, ko je vijoličasta svetloba začela padati na zemljo, so vsi utihnili in. premišljevali — kaj ko bi sonce za vedlno potem nelo? Svetloba sonca jc hitro slabela -(Slikal VE) Postrežnina in cene v gostinstvu (Nadaljevanje z 2. str.) kdo bo pristopil k izobraževanju nekaterih gostov, ki so v veliki meri tega zelo potrebni. Vedeti moramo, da jc gostinski delavec tudi človek in da ravno tako želi kulturnega gosta kot ta kulturno in solidno postrežbo. Vedno in povsod se sliši, da gostinstvo ni urejeno, vsaj v Tržiču ne, da ni opremljeno kot bi moralo biti. Če pogledamo članek, natančneje ugotovimo po eni strani: v gostinstvu je vse zanič, plače slabe, sanitarne naprave in njihova vzdrževanje slabo, kader nesposoben, oprema v gostinskih prostorih pod kritiko in podobno. Po drugi strani pa: cene, postrežnina. Ali ni vsakemu pametnemu človeku jasno, da jc vse to, kar se zahteva od gostinstva, vezano z 'velikimi stroški. — Od kje dobiti sredstva? Od kje dobijo sredstva druge gospodarske organizacije za rekonstrukcije, če vzamemo nam sorodna trg. podjet- ja? Menimo, da je odgovor enostaven. Prigospodari si jih. Iz vsega navedenega se vprašamo: Ali ima gostinsko podjetje v Tržiču res samo slabe lastnosti? Če se hočemo spomniti stanja gostinstva dve leti nazaj in pregledamo in to objektivno, stanje danes ali se vam ne zdi, da jc pa lc nekaj napredovalo. Kdo mislite je pri tem sodeloval? Mi gostinci, Če poleg nas omenimo še ObLO, ki jc kupil stavbo in katero jc bilo treba Vso preurediti, odnosno je še treba precej sredstev za obnovo. Ali si moremo misliti, da tako podjetje, ko zasluži toliko kritike kot naše, da še sploh obstoja, da sploh lahko napreduje, da je v minulem kratkem času lahko porabilo 24 milijonov kredita, katerega mora odplačevati z lastnimi sredstvi, da je predvidelo za prihodnje leto še 30 milijonov za preureditev na Pošti za tujske sobe, ureditev kanalizacije in sanitarnih naprav, da sc je postrežba tudi znatno izboljšala, in da smo med tistimi podjetji, ki imajo največjo izbiro hrane in pijač, če pomislimo, da pred enim letom nisi dobil drugega kot golaž — in podobno. Če je naše gostinsko podjetje vse to napravilo v enem letu, kar mora vsak pošten državljan priznati, je ta kolektiv sposo- ben vodim tako podjetje. Naša dolžnost kot kolektiva je, da sc borimo za dvig gostinstva v vsem pogledu tudi o nagrajevanju kadra, ki jc bil do danes najslabše plačan, čeravno je ta najtrši oreh tržiške komune. Vedno smo pripravljeni sprejeti kulturno in dobronamerno kritiko, ne dovolimo pa tako nesramnega napada na vodstvo in cel kolektiv ker vemo, da nismo samo slabi. Kolektiv Gostinskega podjetja Končno - televizija Prod tednom so tehniki in inženirji RTV iz Ljubljane montirali »Na Gradu« sprejemne in oddajne antene, s čimer so omogočili, da sedaj tudi v Tržiču in nekaterih okoliških vaseh spremljamo televizijski spored. Takoj po montiranju anten so se že pojavile na strehah televizijsko sprejemne antene. Zal pa je v sa-nem mestu izmed gostincev nabavil televizijski aparat samo Vinko Košir, medtem ko v ostalih lokalih poslušamo lahko le radijske sprejemnike Ker je prenos programa zelo dober, bi se v lokalih televizijski sprejemniki hitro izplačali saj bi s tem privabili več gostov. Ekonomska srednja šola v Tržiču Tržič že nekaj let pogreša zadostno število ekonomsko izobraženega kadra. Kot v industrijskih poklicih, tako se kaže tudi na ekonomskem področju težnja, izpopolniti vrzeli z domačim kadrom. To ima več prednosti. Z zaposlovanjem delovne sile iz drugih krajev so v zvezi pač razni pro-. blemi, med katerimi stanovanjski ni ravno na zadnjem mestu. Drugo pa je to, da je v tržiških gospodarskih organizacijah in raznih zavodih dokaj ljudi s precejšnjo prakso v ekonomskem poslovanju. Njihov dosedanje znanje bi bilo treba le še dopolniti s teorijo, ga poglobiti in urediti in Tržič bi tako pridobil na lepem številu dobrega, ekonomskih poslov veščega kadra. Potrebe narekujejo ustanovitev srednje ekonomske šole. Organizacijske posle pa bo vodila tržiška Delavska univerza. Tako za začetek. V nadaljnjem razvoju pa obstajajo možnosti za večji razmah ekonomske šolo. Študij v oddelku za odrasle obsega šest semestrov. Traja torej tri leta. Ob koncu vsakega semestra opravljajo slušatelji kolokvije, na katerih pokažejo osvojeno znanje. Začetek prvega semestra se predvideva v začetku julija. Delo v drugem semestru se bo pričelo jeseni in trajalo do konca tega leta. Predavanja v prvem semestru štejejo 18 ur, ki bodo razporejene na 4 dni in to verjetno: ponedeljek, torek, četrtek, petek in bodo v poznih popoldanskih oziroma večernih urah. Studij v prvem semestru obsega poleg splošnih predmetov naslednje strokovne predmete: gospodarsko poslovanje, računovodstvo, gospodarska matematika, blagoznanstvo s tehnologijo. V petem in šestem semestru se študij razveji v tri smeri: komercialni oddelek, računovodski oddelek in bančni oddelek. Slušatelji si lahko izberejo smer po zanimanju in po potrebi znanja, ki odgovarja njihovemu delovnemu mestu. Interesentom bi ob vpisu radi povedali še tole: Izkušnje kažejo, da se mnogi ljudje vključijo v razne vrste izobraževanja odras- lih, toda ko naletijo na prve ovire, ko študij od njih zahteva resen napor, često odpadejo od izobraževanja. To ne vpliva ugodno niti na slušatelja samega niti na kolektiv, kateremu je pripadal po svojem študiju. Se posebno neodgovorna bi bila taka nepremišljena neresnost ob vpisu v ekonomsko šolo. Vsak naj trezno presodi svoje možnosti za študij in računa s tem, da se bo v času študija le marsikdaj treba odreči prostemu času. Vsak interesent naj po dobrem premisleku, trdni odločitvi nato pri študiju zares vztraja. Ob tem bi radi osvetlili še drugo stran: težak je namreč predvsem začetek. . Ko pa človek premosti prve ovire, študij lepo steče. Zato ne kaže postati malodušen ob prvi zadregi. Sola se mora finančno sama vzdrževati. Zato bo potreben določen mesečni prispevek za posameznega slušatelja. Vendar s šolanjem v domačem kraju odpadejo prevozni in drugi stroški, kar znatno poceni študij tako za gospodarske organizacije, ki šolajo člane svojega kolektiva, kakor tudi za posameznika. Počastili smo spomin na dr. Franceta Prešerna Osmega februarja smo počastili spomin na dr. Franceta Prešerna, tega velikega duha slovenskega naroda. Za uvod k proslavi je pevski zbor Svoboda pod vodstvom dirigenta Otona Zazvonila zapel dve pesmi, ki so jih' uglas-bili na Prešernovo besedilo, potem pa je bilo v okviru Delavske univerze predavanje: Romantika v besedi, sliki in glasbi. Preda-vaii so profesorji Roblok, Balista in Pribošič, ki so prikazali glavne značilnosti dobe, v kateri je živel in ustvarjal Prešeren. K proslavi in predavanju je prišlo veliko ljudi saj je bila dvorana statistiko BPT nabito polna. Pri tem se pa vprašamo, ali je prav, da je taka pomembna proslava v tako majhni dvorani, v k inod varani pa prav isti večer POSREDOVANJA Kdor mi preskrbi kuhinjo in sobo, dobi 50.000 din nagrade. — Naslov dobite v Turističnem društvu. Našel sem prstan. — Več sc po-izve v Turističnem društvu. nastopajo Zadovoljni Kranjci! ? Kdo je ponašal slovensko besedo v svet, po kom ljudje za našimi mejami bolj cenijo Slovence? Ne zavračamo nastopov zabavnih ansamblov, saj smo Tržičani radi veseli, vendar v takih dneh bi pač morala biti proslava v kinodvoiraini, ansambel pa naj bi prišel gostovat kak drug dan. SVEČANE PROSLAVE ZA 20 LETNICO VSTAJE Pri Obbčinskem odboru SZDE in odboru ZB je bil imenovan poseben odbor, ki bo skupaj s svojimi komisijami pripravil vse prireditve in proslave v počastitev dvajsetletnice vstaje. Pri od-i boru obstojajo programska, propagandna in finančna komisija. Katere dneve bomo najbolj svečano počastili? Proslavljati bomo začeli že kar 8. marca, ko bo Dan žena. Potem sledi 6. april, ko bo dvajset let, odkar so Nemci napadli Jugoslavijo in 27. april — ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Mladina bo svečano počastila rojstni dan maršala Tita, ki je obenem Dan mladosti, potem pa jc važen datum za Trži-čane — 26. junij, ko so na ta dan pred dvajsetimi leti ustanovili na Vctcrnem prvo Iržiško četo. 4. julija je Dan borcev in 22. julija Dan vstaje. Ta dva dneva sta določena za Republiško in okrajno proslavo, katerih sc bomo Tržičani polnoštevilno udeležili. Predvidevajo, da bo največja občinska proslava v naši občini 5. avgusta, ko praznujemo občinski praznik. Podroben načrt proslav in prireditev bomo še naknadno objavili. RAZPIS Delavska univerza Tržič razpisuje vpis v I. letnik ekonomske srednje šole, oddelek za odrasle. Vpisovanje bo 27. februarja 1981 j od 8. do 12. ure in popoldne od 17. do 18. ure v prostoru Delavske univerze (poslopje Občinskega ljudskega odbora, prejšnji prostor komiteja ZK Tržič). Pogoji: 1. V ekonomsko srednjo šolo sc lahko vpišejo le tisti, ki imajo dovršeno obvezno osnovno šolo. 2. Nadalje se lahko vpišejo vsi, ki so dokončali vajensko šolo in opravili zaključni izpit. 3. Pogojno se lahko vpišejo ludi listi, ki nimajo dovršene obvezne osnovne šole. Vendar bo o njihovem sprejemu v šolo odločala posebna komisija z ozirom na število vpisanih slušateljev. Do konca tega leta mora tak slušatelj opraviti izpite na osnovni šoli, sicer ne bo mogel nadaljevati študija v III. semestru. 4. K vpisu prinesite zadnje šolsko spričevalo. 5. Pred vpisom naj se vsak prijavljenec pogovori v svoji gospodarski organizaciji glede poravnave šolnine. Karel Kravcer Spamiki k