DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ma/a kot priloga .SLOVKNtU' neiet ciak prrt m tretji četrtek mr»ec*. Ako jt (u Jan pratnik, inde .DOMOLJUB' dan poprej Cena mu je HO kr. ta etlo Uto. - Sp,t, in J ^.m naj te vohajo uredntiftu ,DOMOUVBALjubljana, v tema. niikih uUntk U. t. Naročnin* m» »ura« pa oprhaj t tu .DOMOLJUBA' Koliko« ukce ii S - Natnan.la tt vprejtmajo in plačujtjo po dogovoru. ftter. 11K V Ljubljani, 5. oktobra isn-t. letnik VII. Kaj je novega po svetu? Ir JlutltijteMl ao ae zbrali, kakor smo te zadnjič poročali, odposlanci avstrijski in ngerski, da ne pomenijo o skupnih potrebah. Pri tem razklada vsako lelo minister vnanjih »tvarij, v kakem razmerju je Avstrija z drugimi evropskimi, slasti sosednjimi državami. Letos je zatrjeval, kakor navadno, dn živi Avstrija z vsemi sosedi v najlepšem *porazumljenjn. f« o Rttmuniji jo govoril obširneje, ker se neki širi med ogerskimi Huinuni iredeotatvo, kakor med našimi laškimi mejaši, čuda bi ne bilo, ko Madjari tako prijazno ravnajo z itumuni, ter ne pripuščajo niti odposianatev h kralju. Tudi pri vojni Madjarom marsičesa še manjka. Želeli so svojo vejaško akademijo trdili, dn ni dovolj msdjarščine veščih učiteljev v vojaških šolah, a letos jim vendar minister še ničesa ni obljubil. Sicer pa so tudi letos dovolili okoli 4 milijone večjih stroškov za vojno. Ko je vojni minister odgovarjal na ruzna vprašanja odposlancem, bil je posebno zanimiv odgovor na interpelacijo opata Prcuinfelsa, ki je stavil ministru tri vprašanja glede na znano zadevo vojaAkega duhovnika Skacela, katerega je prestavil minister iz Inomoata v Bosno, ko ni hotel v dvoboju padlega vojaškega zdravnika U'agnerja cerkveno pokopati. Na prvo vprašanje: Ah je bil Skacel zato kaznovan, ker ni hotel zdravnika pokopati, odgovoril je minister, du to ni ravno kazen, ako je kdo prestavljen — dam ho bili dosedaj le novinci — duhovniki v Bosni, nikdar kak drugi, ki je bil že drugje v alužbi. — Na drugo vprašanje : Ali je premestil Skacela v soglufju s škofom, kakor je njegova dolžnost, — je seveda moral minister molčati, ker je znano, da je bil vestni duhovnik brez volje svojega škofa prestavljen. — Odgovoru na tretje vprašanje: Ali minister misli, da Skacel ni ravnal prav in po svoji dolžnosti, — se je minister pametno s tem izognil, da jo rekel: Ali je v tem slučaju Skacel kol duhovnik in po cerkvenih pravilih ravnal, o tem ne morem jez soditi. — Seveda lahko tukaj aopet vprašamo: Čemu je pa vojaški škof tu? Menda pač, da se vojni minister tudi ž njim posvetuje! Kake ao razmere v ogerakom kraljeatvu, kale lepo govor ministra EtiliOnu v komisiji goaposke zbornice. Rekel je, da ao ae kulturni odnošaji ogerakih Židov isvanredno sboijšali, tako da lahko izpolnujejo svoje domoljubne dolžnosti v naj*irjem pomenu te besede. Pohvalno omenja velike zasluge, katere so at atekh židjs ne le za trgovino, ampak še posebno za znanoal in umetnost. Zaradi tega ne moremo drugače, nego da ae bratako združimo ž njimi. Treba je Žide kolikor moči prikleniti nase, dabodo mogliše bolje koriatiti državi, razviti avojo omiko; dvigniti jih je treba, da bodo na i a t i višini, kakor drugi elementi v državi. Na to z gorkimi besedami priporoča zakon o recepciji Židov, in baron Pronay naglaša še posebno, da zahteva že dolžna uljudnost, da se poaveti ogerskim židom poseben zakon. — S tem jo pokazala ogerska vlada avoje ži-dovsko-frumasonsko lice v polni luči. Ista vlada, pod katero se izpodkopujejo ne le katoliška vera, ampak krščanska veroizpovedanja sploh, trudi se, da dvigne ži-dovslvo; vlada, ki se ne boji največjih krivic, da bi uničila zveste nemafturnke narodnosti, daje »iz uljudnoati« židom moč, da bodo še bolj izsesavali deželo, nego ao jo doseduj. A vlada že ve, zakaj tako dela; pazi pa naj, da vzroka temu skrajno krivičnemu ravnanju ne zve ogersko ljudstvo. Potem se bo uprlo takemu početju. Dajte najprej pravice katoličanstvu in zatiranim narodnostim, potem sc bo še lo dalo govorili o »uljud-nosti.« S Koroškega prinašamo danes drugo veselo novico. V onem volilnem okraju, kjer je zmagal zadnjič Paitlcr za državni zbor, potisnil je sedaj kandidat na krščansko-socijalni podlagi združenih Slovencev in Nemcev, gospod Jan. Huber, svojega liberalnega in nemško- narodnega n-pro.nika Bargarja v kot Ta zmage mo Slovenci tembolj veseli, k« bode.« dobil- n.Sa »lovenaka koroška poslancu Kinapieler in Muri xve»tega savezmka v koroškem delelnem aboro. To je pa lluber tudi doltan, ker ao mu ramo Slovenci pripomogli do zmage. Od Nemcev je dobil 2« gl«»ov, kakor nasprotnik Berger, slovenskih glaaov pa ja bilo vseh 28 zanj. KoroSka se dobro giblje! — Kakor čujemo, osnuje se v kratkem prvo katoliško delavsko druStvo na Koroikem, iu sicer v Pravaljah. V kratka« Jaau torej velik napredek. !.e pogum velja, drugo že gre. V Kamniku aa bo uatanovjlo v kratkem »loven**0 katoliško druAtvo aa kamniAkt okraj, ki ima |ep namen, podučevati ljudstvo v raznih vainih zadevah in potrebah našega časa in buditi katolilko zavevt. Op«, zarjamo na to druStvo bralce kamniškega okraja, da ob avojem času radi k njemu priatopijo. I stanovni ahod bo najbrl v nedeljo 14. oktobra popoldne v Kamniku Shod slov. katoliškega delavskega društva. Slovensko katoliško delavako društvo je povabilo za nedeljo dne 23. avoje drustvemke in aobrate iz raznih kngev na prvi javni ahod na vrl rokodelskega doma. Za vapored ahodu je postavilo v prvi vrsti »društveni program*. Socijalna demokracija pri nas deluje z naj-ailnejSimi pripomočki. Zato je treba, za alovenako katolilko drultvo nastopi v javnosti odkrito in jssno poudari načela, ki ja vodijo, in namene, ki jih ima To je tudi v nedelo v vaeh ozirih temeljito pokazalo. Ob četrt na deset seje v cerkvi Jezusovegs Srca, koder t« je pričelo društvo, dsrovsla av. mala za drultvenike Potem se ja ps pričel v rokodelskem domu za druStvo znameniti ahod. katerega ae je udeletilo do 700 delavcev; med njimi so bili zastopani vsi kraji, koder so tvornice na Kranjskem Predsednik J. T rtn i k je prav lepo povdarjal pomen javnega ihoda in razlolmačil društveno ime. Za njim je v aplol-nem pomenu nainatil zapisnikar J. Gostilničar raz liko slovenskeca katoliškega drultva s socijalnimi demokrati. Po tem aplolnem uvodu so posamezni govorniki utemeljevali jezgrovite resolucije: aplolno volilno pravico ja krepko ugovarjal J. C il e r; proti ponareja vanju ti vi I je govoril v odločnih in jaanib besedah Fr. 1'rbančič; poavečevanje nedelj in praznikov in verako sol o je branil neovrgljivo pobijajoč aocijaldemokratično načelo, da je vera privatna stvar,J. Jakopič; narodnostno načelo je navdušeno zagovarjal naaproti aocjjslne demokracija internacijo nelizmu J. Gostilničar; resolucijo, ksko bi ae dalo priti v okom krivičnim potom kapitaizma. sta z neovrž-nimi dokazi podpirala Fr. P e I c in J. PliberSek; prvi je obravnaval obreaii in davke, drugi pazava-rovalnice in prometna a r e d a t va, t. j. psro-plovne teleznice. Za tem je govoril izvsnredno zanimivo J. Potočnik o delavskem varstvu: o delavski dobi, o stanovanjih za delavce, o plači, o zavarovanju za bolezen nezgode in starosti, predlsgsjoč primarno reaoluego. J. Gostilničar je potem Se nsuduSeval navzoče, da se združujejo pod pradorom, ki ga je razvilo alovenako katoliško delavako drultvo.in J. 1'rbančič je razlolmačil, kako bi ae moglo uatanoviti za delavce konsumao druStvo. Ob tri četrt na dve je predsednik zaključil prvi javni ahod. Vai ao predlagane resolucije jednoglaano ia navduleno vaprejeli. Kdor je bil pri ahodu navzoč, vaak je izprevidal, kolika moč ja nase dni delavaki stan. Poleg lega ja pa ludi moral priti do prepričanja, da delavci glede izobra-tenja niso zadnji atan Govorniki", aami delavci, so poka zali vaeslranako omiko m tudi poalulalceo ae ja videle da popolnoma pojmujejo, zakaj »e gre Na tem shodu zbrani delavci so se pokatali p r s v e katoličana, ker se vsakemu govorniku, poudarjajo-čemu veraka načela, vzlaati pa proslavi sv. očeta, izraženi v predsednikovih besedah, tivo pritrjevali; pokazali to se zveste Avstrijca: gromovito so namreč klica i, ko sta jim dva govornika omenjala presvitlega reasrjs. pokazali so se pa tudi zvesta Slovence, ker to navdušeno vti vaprejeli resolucijo, v kateri sa pozivlje delsvtki itan, naj vitopi za ravnopravnott, naj brani narodna pravico. Beči moramo, da ja bil javni shod slovenskegs ksto liskega delavskega dru-tva v vaeh otirib velečasten in zato je nala časnikarska dolžnost, da iz vsegs srca čestitamo društvenemu odboru, ki ae je včeraj t*ko krepko izkazal Želji, ki jo je izražalo včeraj več govornikov, ae pridružimo tudi mi: Bog živi, Bog krepi, Bog ohrani slovenakokalolilkodelavako drultvo! Kaj je novega Socljalal demokrat je Po vaeh alovenakih deželah m je aadnji čas zasejal neki tuj, strašno »kodljiv plevel Mej delavci so ,e namreč jeli razširjati takoimenovani x> Slovenskem? ■ocijalni demokratje; ti ao namreč taki ljudje, ki trdijo, da ae je človek razvil iz tivali, da ni niti Bog«, niti vraga, da ala vera in cerkev nepotrebni; poeebno Mto zabavljajo katoliškim duhovnikom in rodovom. Tudi svojo slovensko narodnost mečejo v blato in nočejo hliiati o tem, da so Slovonci. Pravijo pa, d» bo treba s silo vzoti posameznikom njihovo premoženje, tako da bode vse skupno; potem ielo (lobodo delavci svoje pravice. — Tako bogokletne misli razširjajo ti nesrečni ljudje, ki nočejo vedeti, da jc brez božjega blagoslova ves trud zastonj in da si s takimi ostudno-aiimi nakopavajo samo jezo Ikižjo. V Ljubljani jo gnezdo tem soeijalnim demokratom in od tod lazijo po vsem Slovenskem, koder jc kaj delavcev, da bi jih pridobili na svojo stran. V njihovem smislu delujejo sedaj tri druStva na Kranjskem, v katere vabijo delavski Htan: 1 žclezničarsko drufttvo, 2. polit, dru&tvo »Bodočnost« in 3. delavsko izobraževalno in prava-varst veno druitvo; posebno v to skuSajo tudi vnanjo delavec privabiti; udje morajo plačevati po 10 kr. (oziroma 20 kr.) na mesec in s temi denarji ae živč agitatorji, katerim je omrzela igla ali Silo. Povsod napravljajo shode; Uko n. pr. v Zagorju ob Savi, v Kamniku, koder so jih kamni&ki poštenjaki h pomočjo nekaterih udov slov. katol. delavskega društva že dvakrat zapodili, v L j u b 1 j a n i in drugod. 'Zali bog so jih že mnogo preslepili; s svojimi lepimi besedami obetajo zlate gradove in izlepa naravnost no povedi, kaj hočejo. Svoje protiverske in Bogu sovražne misli zakrivajo; zraven tudi nikjer ne omenjajo, da socijalne demokrate vodijo najhujSi zatiralci delavskega stanu, namreč judje. V Ljubljani izdajajo tudi neki ostuden list z imenom »Dclavec«, koder naravnost Boga taje in s pravo zagrizenostjo udrihajo po papežu, po Škofih, samostanih in duhovnikih Ljudje, ki morda Se svojega črevljarskega ali drugega rokodelstva ne znajo dobro, imenujejo v tem listu duhovnike »tepce«. Posebno žalostno pa je, da so v svoje mrože zvabili tudi že mlada dekleta. To jc res pravo druitvo delavcem v pomoč, koder se nei/.kuftena dekleta v družbi s premetenimi možaki uč«; plesu in kdo ve česa Se. Domoljubova dolžnost je, da svoje bravce opozori na te žalostne stvari in jih prosi, naj vsak po svoji moči pomaga, da sc ta strupena kuga ne razSiri Se bolj, kakor je zdaj in da ee morda nevedoma zapeljani delavci pripravijo na pravo pot. Shod katol. polit, druitva na Pristavi pri Tržiču. Dne 19. avg. se je seSlo na Pristavi več nego dvatisoč vrlih gorenjskih moi na shod katol. polit. društva. Poslanec P o v i e je govoril o pašnikih in pojasnoval, koliko se mora ie storiti, da se pri kmetu povzdigne najpotrebnejša reč tanj, namreč: živinoreja. Poslanec dr. Žitnik je našteval vzroke zavoljo katerih propada kmečki stan in dr. Krek je pojasnoval delavsko vprašanje. Popisoval je, kako izmej rokodelskega in kmečkega stanu vsako lelo mnogo ljudij propada mej nemaniče; dokazoval je s Številkami, da je nižjim stanovom vsak dan alabSe in povdarjal je, da je temu vzrok odpad od Boga. Ljudje 80 a> >zbra,i denar za boga in sedaj jim mrtva snov gospodari. Vsi so pa opomii\jali kmete, naj si trdno varujejo svoja po- sestvs, da si jih nasilni ptujec ne prilasti, in nsj ostanejo v svojem domoljubju trdni, kakor tisočletne skale gorenjskih planin. To jim želi tudi »Domoljub«, držeč se načela, da mora slovenska zemlja ostati Slovencem, zakaj kakor hitro nam ptujci vzemč zemljo, nam vzamejo tudi narodnost in nsjbrž tudi vero. Hit je shod v vsftkem obziru lep in ne dvomimo, da bo ostal udeležencem Se dolgo v spominu Bog daj, da bi rodil obilo sadovi S Štajerskega. Na Prihovi so ustanovili bralno društvo. Enako društvo snujejo v Gorenji Radgoni, v Skofji vasi pri Celju pa žensko podružnico svetega Cirila in Metoda. — Gosti na primiciji čast. o. Severina Korošec v Rodincih so nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 8 gld. 17 kr. To jc posnemanja vredno I — V vaseh Radvanjo, Pekre in Studenci blizu Maribora so za Slovence žalostne Šolske razmere. Dasiravno so Slovenci v veliki večini, vendar imajo povsod izključno nemlke Sole. Če se te razmere ne zboljSajo, bodo imenovane vasi kmalu za nus zgubljene. — Mestni občinski zastop ptujski je sprejel proSnjo tamoSnje podružnice »Sild-mark« — kojo vodi gosp. Ornig, novi ptujski župan, — ter povabil društven odbor, naj letos priredi v Ptuju občno zborovanje. Odbor je povabilo sprejel in sklenil sklicati občni zbor. — Kjer je preje na ptujskem lesenem mostu stal križ, postavili so letoa avetilnico! — V Ljutomeru se nastavi s 1. januarjem prihodnjega leta občinski zdravnik z letno plačo 500 gld. — Preč. gosp. K. GajSek, častni kanonik in dekan, so obhajali 15. t. m. 251etnico, kar so župnik na Dobrni. V tem Času so blagi od vseh spoštovani in ljubljeni gospod župnijsko cerkev in podružnico sv. Nikolaja popolnoms prenovili in olepšali, spravili nove zvonove in orgije ter kot načelnik krajnega Šolskega sveta za Solo obilo dobrega storili. Z ozirom na te zasluge jih jc obč. odbor imenoval častnim občanom. Bog daj preč. g. kanoniku krrepko zdravje, da Se dočakajo za 4 leta zlato sv. maio! — Velika nesreča se je zgodila 5. pr. m. v Šoštanju pri obešanju novih tvonov. Ko so najmanjši zvon potegnili že do lin, je vsled neke neprevidnosti padel z vso silo na veliki tvon, katerega je prebil. Ko je padel z velikega zvona na zemljo odlomila se mu je krona in vrhu lega je preklal tesarju Čmaku, ki je vodil obešanje tvonov, glavo čet sredo. — V župniji jareninaki ustrelil je 9letni fant, igrajoč se z nabasano pulko, svojega 6letnega brata. — Dnč 4. avg. razsajal je po Slov. Goricah tako močen vihar, da je na več krajih vrgel strehe raz hiSe in lomil drevesa. — Med duhovniki lavantinske Škofije ima letos smrt bogato žetev. Dnč 30. jnl. so umrli čast. g. Janet Novak, župnik na Vidmu; 8. pr. m. č. g. Andrej Repič, župnik v Kapelah pri Brežicah; 12. pr. m. mil. g. Matija Modrinjak, prost v Ptuju. Naj v miru počivajo. — Župnijo Olimje je dobil č. g. J. Muha, župnik v Skomrah. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: J. PotovSek, kot pro-vitor na Videm, Fr. Valenko v Kopele, K. Wenig, v Laporje, M. Medved na Teharje. Nastavljeni so čč. gg. no-vomaSniki: Fr. Kovačič na 8podnji Polskovi, M. Osenjak v Žalcu, G. Zernko v Reichenburgu. Cerkev in šola. Križarska vojska. Ali bo vojak« in Pa križarska. kakoršna je bila v srednjem mračnjaškem veku ? Dobro, da ne berejo \ ašega Usta oni, ki ae tako boje srednjega veka. kterim je vse zoperno, kar se je takrat godilo in storilo. Ne bojte ae, vaS strah je prazen! Vojska bo, lega ne oporekam; vojakovaJi ae bomo z meči, reševali bomo jetnike ne »icer iz turške aužnuti, pač pa iz Imjše. kolje bila ona. Meč nas je sv. rožni venec: vjeti so verue duše- vieah. Pri nas Slovencih ljudje radi molijo av. rožni venec. Storili bi lahko Se več, ako bi molili na blagoslovljene rožne vence, ki ao obdarovani z odpustki. Koliko odpustkov zgubimo po tej nemarnosti! Oe je molitev »ploh ključ nebeških vrat, se molitev posebno rožni venec z obdarovan, lahko imenuje Mjuč od vic, ker z odpustki posebno pomagamo duSam v vicah. Rožni venci imvjo različne odpustke . so Hrigitni odpustki po 100 dni pri vaaki jagodi, odpustki bratovščine av. rožnega venca; če je kateri zapisan v to bratovščino, ima vsak dan 100 let odpustka, samo če tak blagoslovljen rožni venec seboj nosi. Taka bratovščina je v Šmihelu, sv. Rupertu, na Holmcu, kolikor je meni znano. Pravico za blagoslovljenje takib rožnih vencev in za vaprejemanje v lo bratovščino se lahko dobi pri čč. oo. Dominikamh v Gradcu, Muncgraben. Vsak teden odmoli ud vae tri dele sv. rožnega venca. Ze vse tri skupaj, >ma odpustek 100 let. Kdor pa ni zapisan r bratovščino roženvenško, ta ai lahko nabere mnogo odpuatkov z uko imenovanimi križarakimi rožnimi venci. Pri teb rožnih vencih je U posebnost, da imni 500 dni odpustka, kadar moliš Oče naš ali Češčena ai Marija, čo ludi za-se Oče na S ali Četčena si Marua. Koliko odpuatkov ai nabereš, če - xmoliš cel rožni venec. Čo pa tako moliš, nimaš nobenega odpustka, kolika zguba! Pa ne le Ukrat, kadar molu rožni venec, dobiš lahko odpustek, ampak aploh vselej, kadar moliš zjutraj ali *v«-čer, pred jedjo in po jedi Oče nas ali Čeičena si Marija. Oblast blagoslovljevali te rožne vence ima samo križarski red. Kdor bi horel dati ga blagoaloviii. ali kupiu ga. naj se obrne na superijora misjonarjev presv Srca Jez. v Solnogradu; ta jih potem dalje posije. Najbolje, da se novi naročijo. Tvarina ne sme biti taka, da bi « jagode zdrobile ali strle. kot je n. pr. votlo steklo. Vrh tega imajo ti rožni venci tudi tirigilne odpustke, rožni-venske m papeževe odpustke. Seveda ne more teh odpustkov vseh naenkrat dobili, ampak v vsakem slučaju le jednega, kterega hoče. Križci, kateri morajo imeti podobo Kristusovo tako, da se lahko stran vzame, ti križci imajo tudi odpustke za smrtno uro in postajne odpustke, kakor je znano ime od tod, ker ae s temi križci dobijo taki odpustki, kot ao pri av. knževem potu, če se moli 20 Očenašev ?<> Ceščenih Manj in vselej čast bodi . . . Teb odpustkov pa se morejo udeležili sam da Sft Crl« «™ja«, odvrne spovednik in položi roko na starčeve rame. .Na po«iv 6*' sopisa .U Lanterne« priftli »te vi danes v cerkev. > nedeljo pripeljite sem urednika tega časopisa« .Oh, velečastni, lo ni mogoče«. odgovori takoj stan gospod; bilo bi popolnoma brezvspešno. .Jaz tudi nočem ž njim več občevati.« .Ali čujte! Naša ljuba Gospa, zahteva to od vas«, ponovi duhovnik. Starček nič ne odgovori; zamisli se. Duhovnik nič več ne reče in zapusti spreobrnenca. Starček se umiri Srce mu je dejalo: -z božjo pomočjo naj to poskusi iz ljubezni do Matere božje.« — Drugi dan potrka nekdo bojazljivo na urednikova vrata V sobo je prišel eaš stari gospod. .Dobro došli«. pravi urednik, ko zagleda med vranni spreobrnenca. I/sedite se! Ravno pišem novice za časopis. Veste-li kaj novega?« »Nikdar vam še nisem prinesel bolj«« novice«, odvrne starček, »l^edvčerajnem sem bral vaše naznanilo in Sel sem v cerkev »Gospe od zmag- • »Ha, izvrstno!« nmmeja se g!a«no urednik. »Povejte hitro. kakoSne čudeže ste videli? Glejte, nnam še dost; prostora. Le povejte, da zopet malo oblaiimo ie črnube « .Kesmčno, videl sem čudeže«, odvrne resno spre-obrnenec »Želim pa. da jih vidite tudi vi; zaradi tega vas prosim, da me v nedeljo počakate. Prišel bom ob sedmih. Ker sem jaz vas poalušal, poslušajte tudi vi mene.. I'r< dnik ae je skušal izviti in se izgovarjal, da je lepo vri-me. Ko pa zapazi, da »tarček nikakor ne od-jenja. obljubi. »Dobro!« zgodi naj se po vaši volji. Samo v i e-deljo pridite pome'« pravi urednik in mrzlo poda roko V nedeljo sla bila oba pred 7. v cerkvi. Začetkom je gledal urednik okoli sebe in poslušal cerkvene pesmi. Čudil »e je altarjem, občudoval lej e slike in zašepetal svojemu drugu na uho*. »Vse dobro in lepo, lepo petje, krasna cerkev ,non plus ultra" — le čudeže hi rad še videl?« »Prosim, potrpite še nekoliko trenotkov, pa jih bodete videli«, odvrne slan spremljevalec. Med tem je prišel duhovnik na lečo. Ko ga uredn.k zagleda, obrne se alabovoljen k svojemu drugu: •Se teg« mi je Ireba. Sedaj naj bi še duhovnikov govor poslušal!« Z največjim zaničevanjem pogleda govornika .Jaz grem — z Bogom! Morebiti pridem zopet pozneje.. .Ne, ne!« pravi »tar. gospod. »Ravno sedaj morate ostati, gospod utednik, ker se med govorom godijo čudeži.« 1 Ker ni Slo drugače, je ostal urednik v cerkvi pa bolj zavoljo spodobnost., kot zavoljo čudežev. Poslušal je govornikove besede začetkoma bladno in brez zani- manja. Srčne in lepe besede ao mu pa vendar vzbudi], pozornost in začel je govornika pazno poslušati. Čudna rudečiea ga kmalu oblije, pa on Se nadalje posluša )D molči. Naposled pa ga solze oblij6 In globok vzdihljej se mu izvije iz prsij. Čez malo časa je naš urednik ža zaupno govoril z duhovnom, ki jo tedaj prižnico že ta-menjal a spovednico. Od onega časa je urednikov list Cisto katoliAk iQ njegovo pero poavečeno le resnici, veri in pa domovini. 16. Dobro s d r a v i I o. V nekem samostanu na Itavarskem živel je jako ljubeznjiv in častitljiv pater. O. Magnus tako mu je bilo ime bil je ljubljenec celega samostana, cele f»re Daleč itvan fare bilo je njegovo ime znano starim m mladim. Nekoč šel je v vas, kake dve uri oddaljeno, obiskal balnega župnika in ga tolažit. Opravivši avoje opravilo, hoče se vrniti domu. Tu pride neka žena Ana po iinenu, in nagovori o. Magna : »Me jako veseli, častiti oče. da Vas iu vidim. Ali bi vas smela domu spremiti V« Ana je bila namreč ravno laui doma, kakor je bil o. Mugnus v samostanu. »Zakaj ne. nunam nič proU temu. odgovori ljubeznivo ; ko sta imela že kraj za seboj, začne Ana »O častiti oče Mugnus, jaz Vam ne morem nikakor popihati, kako hudobna žena je moja soseda, saj jo poznate.« .No, če je lako. poleta hočeva pa takoj en roini venec zmoliti za hudobno sosedo, da so spreobrne«, hitro reče o. Mngnus in začne: »V imenu Očeta in Sma in sv. Duha. In lako zniolila »ta o. Magnus in Ana cel rožni venec s petnajstimi skrivnostmi, lako sta prehodila tretjino pola. Pa začne zopet .O ljubi oče Magnua. poleg moje *o«ede ni mogoče človeku, da bi strprl • »No, potem bova pa Ae za vas en ro>ni venec zmoiila. da bodete lažje potrpeli. V imenu Očeta —«, in zopet sta odmolila cel rožni venec. Dve tretjini pota imela Ma že za seboj, Ana pa je molila, naj si je hotela ali ne. Toda zdaj, misli si, zdaj bom pa že prišla do lega. da povem, kar mi je na jeziku «0 častili oče, jaz nikakor ne morem gledali, koliko mor« moja soseda od svojega moža pretrpeti, — to je že vendar —.« »Dobro, pa zmoliva Ae za sosedinega moža cel rožni venec.. In zopet sta začela. O. Magnus molil je pobožno, krepko, a Ana nekako jezno. Ravno sta tretji rožni venec odmolila, ko sta prišla do doma. Dobrohotno reče oče Magnus: •Tako Ana, kadar me bodete zopet hoteli spremiti, ml bo zelo ljubo in všeč, ste res prav pridno molili' Ana pa odgovori: .Veste kaj, častiti o£e Magnus, t Vami ne grem vse žive dni nikdar več. Bog vas obvaruj!« In trdno je Ana držala a»oj sklep. Bila je pa tudi ozdravljena klepetanja in obrekovanja. Gospodarske in obrtnijske stvari. Prava kmetuka jnutejllnica. Kmetje v Trnovem pri Ilirski Bistrici osnovali ao si po neumornem prizadevanju vrlega kapelana Kudolfa svojo lastno hranilnico m posojilnico po ItaifToisenovih načelih. katera, kakor čttjetao, Ce vrlo posluje. Od hranilnih vlog plačuje po 4°/«, posojuje pa, če se dolg intabulira po4Yi%, brez intabuliranja proti poroštvu pa po 5 odstotkov. Ceneje kakor pri tej posojilnici tedaj kmet sploh nikjer denarja ne dobi — nasprotno, navadno mora veliko višje obresti plačati. In najlepše pri tem je, da so pri tej posojilnici kmetje sami gospodarji, sami si izvolijo svoje načelništvo, ki vodi vse poslovanje. Delež znaša le 1 gld.. zaveza je neomejena in članstvo omejeno na il. bistriški okraj. Dividende ne bode, ker £rre ves dobiček v rezervni zaklad, ki bodi v bodoče temelj znižanju obresti. Uverjeni smo tedaj, da bode mladi zavod v blagor celemu prebivalstvu il. bistriškega okraja in da bode zlasti rešil vrlega kraškega kmeta iz oderuških rok kraških liberalnih magnetov. V načelstvu nove posojilnice »o sami vrli krščanski možje in sicer: France llenigar, posestnik v Trnovem, St. 54 kot načelnik, in kot odborniki: Alojzij Rudolf, Ivan lienigar iz Trnovega h *(. 51. Josip Valenčič iz Podstenjška h. St. IH, Josip Vi^iA iz Zarčice h. St. 11 in Josiji Zidar iz Topolca h. «t. 4'!. Ta imena so porok, da je dru»tvo v pravih rokah. T«ko so se zavedni trnovski kmetje prvi na Kr:inj*k<-m osvobodili od tujega denarja in od kmetskih oderuhov Isto bi se pa lahko zgodilo pov»odi, kjerkoli le kmetje sami — hočejo Snovanje je čisto jednostavno in primeroma z malimi iroški združeno, poslovanje in knjigovodstvo pa tako priprosto. da se ga vsak razumen kmet. če zna le pisati in brati, v par dnevih privadi. Vsaka občina si lahko /.a-se osnuje tako posojilnico in povilurjHiuo posebej, da postava dovoljuje takiiu posojilnicam, če ho prav osnovane, posebne olajšave zlasti glede kolekov. Če n. pr. kedo vzame 75 gld. posojila pn-ti poroštvu, je treba na zadolinico Iu o kr. koleka Kakor čuji-mo, snujejo so take jsoisojiltiicc io v raznih občinah. Snovanje vodi odvetnik gosp. dr. Ivan Susteršič v Ljubljani, ki jo poseben strokovnjak v takih zadevah in je tudi vodil snovanje trnovske jh>-drulnice. Kramarji veliko Škodujejo na vrtu in na njivi. Pokont-evati jih zamoremo na razne načine. Najlaže bramorje pokončamo v jeseni takole: Izkopbemo precej globoko in Široko jamo. Zasujmo jo s konjskim gnojem, ki jo s slamo pomešan. V tako jamo bramorji jako radi prilezejo pred zimo, ker imajo v njej gorko zavetje. Ko je nastal mraz, odprimo jame. V njih bode dosti bra-morjev. Mraz jih bode prevzel tako, da bodo le počasi leili po gredi. Tedaj lahko vse pokončamo. Sadni ki* (jeaih) se dobi ne samo iz slabih j*botk, u napak tudi iz nezrelih, nagnitih in zmrslih. Nspolai a takim sadjem sod in puati ga v njem, zrnasti sadje večkrat s kakim betom ter ga potem stisai v kaki stiskalnici. Iztisneni most hrani v odprtih posodah na kakem toplem prostoru, da pokipi. Pene pridno posnemaj, in sicer toliko časa, dokler se jih kaj dela, in se tekočina ne učisti. Potem pretoči ta moSt v majhne sodčke, dodeni nekaj dobrega jeaiha in hrani posode blizu peči ali ognjiSča v kuhinji. Kedar postane jesih dovolj močan, napolni ž njim steklene posode, katere ai poprej z močnim jesihom izplaknil, ter jih hrani na hladnem prostoru. Milnica žajfnica je izvrstno gnojilo vrtnarju. Milnico, ki ti ostane pri perilu, proč izlivali, je velika potrata, ker je izvrsten gnoj drevju, trtam in travi. Ako večkrat ž njo gnojiš trli, preženefi ji plesnobo; ako škropiš 2 njo drevje, zatreS razne mrčese; zelenjadi, posebno zelju, ni boljšega gnoja, nego je milnica, pomešana z gnojnico. iVrtnar.) Preorjite Mtml&če! Po deželah, kjer umno kmetujejo, ne puste nikdar strniSča ne preoranega, razun če je bila med žito sejana detelja. Koristi takojšnega preoranja strniSča so le-le: Solnce, dež in mraz zamorejo vse bolje vplivati na spodnjo plast zemlje. Vsled tega se vedno bolj in bolj kroji in postaja rodovitna. Ako se strniftče koj preorje, požene plevelno seme, se v tekočem letu, pa ne more dozoreli, ker ga prehiti zima, zatoraj se vniči. Pridobi kmetovalec mnogo pri delu, ker bode pomladi vse hitreje zamogel setev izvršiti. Jtajajte perntnlnl nveie tntde! Mnogokrat se prikaz jjejo pri perutnini bolezni, ki vničijo marsikaterega piščanca. I)o»tikrat je tej prikazni vzrok pomanjkanje sveže vode. Hadi tega morajo kokofii gasiti si žejo z kako mlakužo ali celo z gnojnico, kar je seveda Škodljivo. Videl sem piti mladega petelinčka gnojnico in v nekaterih dneh je uže dobil takoimenovano »piko« ki je za perutnino nekaka kužna bolezen. Slehrni, kdor goji perutninstvo, naj daje vsaki dan po dvakrat sveže vode. Posodico, v kateri sloji voda. je treba večkrat osnažiti. KokoSi, katere so zaprte, morajo dobivati tudi nekoliko zelenjave, odpadke od salate, zelja, redkvic itd. Zjutraj je bolje dajati mehko, kuhano hrano, zvečer pa zrnje. Kuhane hrane se pa porutnini ne sme toliko dajati, da bi ostajala, kajti sicer se Bkiaa in bi bila Škodljiva. Hranitev čebule. Čebulo najbolje hranimo, ako jo obesimo v zračen prostor. Ko bi bilo jako mrzlo, jo treba čebulo zakrili. Nekoliko mraza ji pa ne Škoduje. Večkrat jo je treba tudi pregledati in odstranili nagnjite, da se morebiti fte druge ne poškodujejo. Vinnka letina. Na Vipavskem bode letos veliko manj vina, kakor ga je bilo lani, kajti trta je nastavila le malo grozdov. Vino bode pa, zlasti ako bode vreme ugodno, boljSe in močnejše od lanskega. Trgatev se prične uže kvaterni teden. Kdaj stariii lahko oproato svoja alnova to-JaUlne? Jako potrebno je za atariie, ki imajo sinove pri vojakih, da ae pouče v postavi, katera jim daje pravico prositi oproda svojih otrok od vojaščine. Znano mi je d. ie mnogo stariSev, k. bi to lahko atoril., a se boje morda prevelikih stroškov ali česa drugega. Moj namen je, v sledečem aeznaniti naše ljudstvo v najvažnejših določbah vojnega zakonika, ter pojasniti, kje m kako ney se vlagajo dotične pro«i\je in v katerem slučaji jih je treba kolekovati. Oprostitev od vojaščine umeU je tako, da tisti, ki je oproSčen mora pač aluliti osem tednov in se potem uvrsti v nadomestno reservo. V prejšnjih časih ni bilo treba alužiti čisto nič, a sedaj je obvezan vsakdo. A) Prva postava je : § 33. vojnega zakonika (Wehr-geselz) ali § 53 in 54 vojnih predpisov, 1. dela (Webr-vorscbriften I. Theil). Ta določa: V nadomestno reservo pridejo lastniki podedovanih posestev, katere so podedovali bodisi po stariJih. sorodnikih ali komurkoli, če jih sami obdelujejo, če je posestvo v najemu, postava za nje ne velja. Obstati pa mora posestvo iz zemljišč ter mora biti vsaj tako veliko, da lahko vzdržuje najmanj pet oseb —a tudi ne več kakor Šestnajst. Kdor pa podeduje recimo: veliko trgovino, tovarno itd., se ne more prištevati omenjenej vrsti posestnikov, ker njegovo premoženje ne obsega zemljišč. Ob kratkem : na tu postavo se lahko sklicujejo le poljedelci. Prošnjam treba je priložiti posestni list (grundbesitz-Pa ne uvrste. .Tako določa predzadnji odstavek $ 34. vojnega zakona ali £ 6*1. vojnih predpisov prvega dela) O vlaganju prošenj velja sledeče: Prosi ie lahko vsak čas. svetovati pa je, da se proSnja vloži za <*a»a giutut-ga nabora v mesecu marcu ali aprilu vsakega leta Vse prošnje se de!a,o brezplačno — toraj brez kolekovanju — takrat, kadar ima dotičnik. ki prosi, pravico v zakonu utemeljeno. — l.e v zadnjem slučaji pri točki 60. vojnih predpisov 1 delal treba je prošnjo in vse priloge kolekovaU, to pa zato, ker je ugodnost, Oe se prizna, smatral:, kakor nekako milost, ki v zakonu ni popolnem zagotovljena, v vsakem drugem slučaji pa prošnja ne velja niti vinarju. liobro mi je znano, da nekateri zakotni pisarji prav dero nevedno ljudstvo, katero jnu včasih plaču.e u malenkosti /natne svote, a lo povsem nepotrebno. Prošnjo. kdor zna pisati, lahko vsak sam naredi v slovenskem jeziku nemščina je čisto nepotrebna, — potem jo ali odda pri svojem županu ali pošli« naravnost na okrajno glavarstvo, kalera mora potem vse nadaijno oskrbeti. Proinjain Ireba priložili družbinsko izveatje Fam;lien-Auskunltsnogen), katero gg. župniki v vojaških zadevah tudi koleka in pristojbine prosto izvršujejo. Kakor je iz navedenega razvidno, ni prav nobenih stroškov pri enakih prošnjah; komur pa ni kaj jasno, naj se oglasi raje pri okrajnem glavarstvu ali p« * vojaški pisorni, kjer se mu rade volje brezplačno svetuje; ni pa treba poslušati ljudi, ki za drag denar prodajajo svojo — nevednost. Razne novice. Kraijska gimnaiija) sc jo otvorila v totck dno 19 srpi. s riov«mo a veto mašo. V Bredo tjutraj so jc zbrala mladina v prostorih prejšnje gimnaiije. Ko so jo prebral oboma razredoma šolski red, aešli so sc vsi učenci z učiteljnkim zborom v sobi, kjer je visela cesarjeva podoba, okrašena z zelenim vonccm. Gimnazijski vodja, tfOapod .Josip Hubad, stopil jo za kateder m razložil z izbrano in uaudušeno besedo veliki pomen tega dneva — najprej za učenco, potem za rneato in u vso deželo, Povdarjal je, da ae moramo b hvaležnostjo ozirali zlasti na ljubljenega vladarju Fran en Jo-tefa I., ki nam je naklonil tako dobroto. Na to učenci »kličejo trikrat: Živin! Dalje slika dolžnosti kranjskih dijakov, in sicer dolžnosti do Koga, do učiteljev, do meščanov in do vseh dobrotnikov. Služiti moramo vsi — tako jc sklepal govornik — Botru, cesarju in domovini' — Vseh učencev je 134, v prvem razredu 81, v dmirem M. Dijaška kuhinja jo ustanovljena. Začasno dobivajo podpiram učene i hrano v posebni sobi v gostilni pri »Triglavu«. — Do sedaj 37 učencev vtiva rj/ae podpore. Za »katoliški sklad«! nabral č. g. Kr. Knavs, novomaftnik goriška nsdikchje, pri vrlih avojih aorojakih v l.o« ke m Potoku lepo zbirko 71 kron. — Bog plačil velikodušnim darovalcem tisočero ter daj, da bi posnemali radodarne Potočane tudi drugod po Slovenskem. i Zapoičini.) G. I. Fajdiga, upokojeni mornarski župnik, ki jo dne 13. julija utnrl v Ljubljani, je zapustil revežem postnjinuke občine 2 000 kn»n. i Koma raki vlaki — živilski vezavi.) Letos so vozili itirji romarski po novi dolenjski železnici. Prvi iz Trebnjega vozil jo do 900 romarjev na Brezje. Drugi iz Novega Mesta okoli 131)0 iz mesta in okolicc tudi na I tretjo. Tretji, prirojen od gospoda Pavlina, in četrti, prirejen od potovalne pisarne E. Schmardc, vozila ata na iv. Višarjo in ustavila ac nazaj grede na t )točah. Vsi itirji vlaki imeli ao več ali manj dežja. Pri zadnjem in 8. »epi. na av. Višarjc, ao jc lahko io naprej pričakovalo slabo ali vsaj mrzlo vremo ali cclo sneg na »v. Vifiarjah. Toliko bolj jc bila dolžnost skrbeti za vozove, ki sc dado zapret' a bili so živinski, brez oken P« dnevi in brez svetilnic po noči. — Za prvi vlak, iz Trebnjega, ko sc jc izrccno zahtevalo vozov III. razreda " ljudi, poslalo je vodstvo državnih železnic dvajset dobrih voz, pa tudi pet živinskih. Drugi vlak iz Novega Mesta, imel |o 2c čez polovico živinskih voz (seveda « sedeži). Tretji in četrti, prirejena od potovalnih pisarn 'roda sta že samo živinah« vozove, razen onega voza 111 razreda, ki pa je praaen bil. Videti je, kakor da bi Sodstvo državnih železnic in pa potovalno pisarne srna-,aie živinske vozove dovolj dobro za — romarje! Ali «bavni vlaki tudi sestoje iz živinskih voz? Mi tega še n'«no videli ali slilali. Morda jo življenje in zdravje romarjev manj vredno kakor zdravje izletnikov? Ali je njih denar kaj slabši? Ali je namen božje poti manj vzvišen ? Mislimo, da ne! Pač pa tudi iz tega spoznamo, da amo katoličani, kmetje, Slovenci. Dolenjci preveč pohlevni. Nejevoljo je bilo letos že dosti, za drugo leto pa lahko žc danes obljubimo potovalnim pisarnam in si. vodstvu, da so nc bodemo več vozili v živinskih vozovih na božjo pot, ampak, da nam bodete preskrbeli pošteno vozove III. razreda čo bodete hoteli kaj zaslužiti pri nas. — Predno se bode začelo drugo leto romanje, Opozarjali bodemo v časopisih in ustno mej romarji, da povsod zahtevajo izrccno vozove III. razreda, če pa jih nc bode, pa donar nazaj z lepo ali z grdo. (Zadaji letošnji posebni vlak aa trsat) vozil bode v soboto, dne 6. t. m. dopoldne ob 10 uri iz Ljubljane. Vodil ga bode preč. g. frnnč. vikar o. J. B i z a v i č a r. Vozni listi dobivajo se v potovalni pisarni E. Schmardo v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah ia pri rasnih župnijskih. občinskih ia poštnih uradih do petka svečer. (Zmaga aa Koroške«, i Kandidat nemške konservativne in slovenske stranko, Jan. Huber, izvoljen je bil v Smohoru za deželnega poslanca s 54 glaaovi proti 20. katere ao oddali nacijonalno-liberalni Nemci. Živela vzajemnost Slovencev in Nemcev koroških na krščanskem temelju! — Dan pred volitvljo deželnega poslanca za fcmohor vršil ac jo v Šmohoru shod katol. političnega društva, na katerem je kandidat Huber t krasnem govoru razvil načola, po katerih se bo ravnal v deželnem zboru, ako bo izvoljen. Med govorom pa je priletel debel kamen akozi okno, katero jo etri ter priletel ob zid prav mimo Hubcijcve glave. Dekan Krita je takoj šel k okrajnemu glavarju naznanit aurovi napad. Glavar jc poelal žandarmorijo, ki jo uapravila red pred zborovališčem. Ta liberalna surovost je vzbudila veliko nevoljo med volilnimi možmi, ki ao tem alovcaneje prisegli, da hočejo voliti skupno Slovenci in Nemci pod krščansko zastavo. Slovenskih volilnih mot je bito 28, ki so vsi glaaovali za Hubeija ter odločili za njegovo zmago. Slava zavednim krščanskim volilcem! i Is Kekre), 24. septembra. Tukaj je umrl 24. sept. po štiridnevni bolezni vsled mrtvouda Florijan Stulaf, ki sicer ni bil znan daleč okoli, pa vendar saaluli, da s* o njem poroča nekoliko vrstifc. Bil ja tuksjšnirojak, rojen pri Suhodolntku pod Urintovcem leta 1891. t$Mtvo mu je reklo »stari lomašret«. Njegovo peeebno ¥Welje je bilo orgljanje. Opravljal je to službo ces 60 tel. £u* pniki v tej dobi so bili. Matevl Slapnik, Valentin Ravnikar, Janez Kaatelic, Fran 9termole, Miha Kbtnik ia sedanji. Mož je bil skoro dopolnema gluh, a napredoval je venear po svojih močeh v cerkveni glasbi. Vstajal jš vsaki dan ns vse zgodaj in ačil na svojem sastare-lem igralnem orodju, da bi se pripravil m nedeljo. Zra* ven tega ,e bil izvanredno pobožnega srca, molil je na polu in pri delu, izgled lepega krfčaaakega življenja za vso Kokro. Naj v miru počiva I LoterU*l<« »r«»*We. Dst«J 21 itptembra: S9, 77, 59. Gradec, 8* wp<«mbra: 4«. 9. 70. Ui«, 99 16. «* Pritekla ItevHka „DQM0UUBA" Izida da« 18 oktobra 1894 zvečer. i. 19. 47. 65, it, 40. 74. Najccncjti in najboljši vir nakupovanja! Ubald pl. Tmkoczjf lekar zraven rotovia r Ljubljani priporofa: Cvet sopar trganja iGichtg.iM, lajta in preganja kal tirna * krilu, nogah la rtktk. - Mek letne« ftu kr, 6 ileklenic 2 j!d. *."> kr ■artjiassljako kapljlot aa U-lodto — Steklenica tO kr , 6 stekleni« 1 gld. PlamUakl ssllMal aliprsal »trop ta eSraMta« ia Itiki; raitvarji tiiz ia Itjit htlttint, n.pr.pri kailji. - Steklenica 60 kr., 6 steklenic t gM. 10 kr. 0«v«l*la» ali MatUaa kr««Ulo« iittljt ltltdsc pri zakaaaaji, tkait-■m Mtlel. — Skatulja ti kr.. jeden aavojfek a 6 tkatuljami velja 1 gld. 5 kr. * Bsdllaa Hupa aa Urino za at _ traa|. pttrtkt pri kravth, ksnHta la bilnim DSTodom vred »elja le JO k Ta ~ Z*T0J<«'< ' '» * w ' ■ 5 uvojrtor ta mu 2 gld. Ovst sa konjt Najbolj* mazilo xa konje, pomaga pri prtttgs H, otekanji nt«, »trt-•taji t btkt, » krili itd. . kratka pri vninjifc btltzmk le hibah. - Steklenica x ra-bilnim navodom rred stan« J« 1 »Id., pet iteklemc i ra-bilnim navodom vred le 4 gld. Via U naJleta in vsa druga tdravilna tredttv« se dobijo v laUfl rn t »Lidijini zraven rotodi in ae nak dan Domača, zanesljiva tvrdka! ToT«mlik» aalog« pristal* *Tto«r.kih laSalksv| X«jbolJi« in najceneft« fcepne in stenske ure ure budllnlee zatt. trtfcmt in tlkslsat« varili«*. -H|. It««, prttaat, zaputaict, aaprtH >(■ 134 p rod«; a in ima v talrifi 19 jj Fi. ČKiea » I JaklJanl Me«t«l tr«, aaapr. r»Ut|t Ptprtvilt tudi najti-Zavneji« mrttij« tekem 14 day. — Za blago pri rijtm kap I r-i'i utotako ia nalaji^r.o p<,|.rit<> j»„i{i. CVmiAT« fjtulohitmi no franka na rnspatago. Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-iiteljem kon| priporirau i» do ohranijo obuvalo »uho konjsko opravo In usnie pri vozovih lleno in eedno, apoval<« .1. Hendika r Št. Valentinu l»leoli'v »n» nepreuio r,» masti za usnje in likalne tinkture c* usnje, mate k« konje in kopit«. _ __V por *t>l)»jo »K te predme'« pn 485 f>—t 1*1 6 2 majrtijtm droru. yri c. mkr tv Jttifini in M>ijTf<:/iA (•hrntfh firumrttk I>obli« tr po Ji ceni. "H zadnja oena [ | Snnfoletno. prelakutea« teti I aH l«w«vlgi odlikovano te-lodieto tinkturo lekarn« Ploooll-Jovo pel .aafelja' r Ljubljani, ai ohrani idrnv in krepak ftelodee, lahko prebarlja Jedila in ae obraal zaprtju teleaa. Cm« atokleolol Je 10 Mveev. Vrtanja naročila raipoiilja proti povsetju so ca k* 148 24 11 Na prodaj je ia vsako obrt prav pripravna hiša štev. 13 v Ajdovščini z dvoriščem, vrtom in hlevom poj prav ugodnimi pogoji. - Natančneje pove lastnik Anton Moaftif ^ 47» (21) 1 Koverte s firmo priporoia Katoliška Tiskarna po aiikej e»nl. mirni ilzvrsitiv crtjij j nESin Htt za pirtto Mnttni pri rudečeni krliuS Viljema Skarda IV Iiltirimi I, Dunaj. II, Frorit.oitrani 21 '' pnpar.U ta paariad ki poMJa Civilno in duhovniško ter redovnico obleko za duhovnike kot Havelok, vrbn. auknf. dokovnlika auknje ,00 Utopično opravo aalaatao p« cerkvenih predpiaik i.vtieAO:__ S"»r i litriuj« M 1»tM. U koljisfa trpalnsfa aa lti(MUila«;Hiiiji|<«i mil •( IU»|. J«" PlataJ« M Udi aa obroke. - Blago p* meri Je u rm»pol»j». - t'e«lkl Id VMret ka ukun kreaplaJao. "ka 3 tlal 1) »rekralli kol ij" » ta«Ulli U prliaalnlh Franc Iv. Kwl?da a ■ a* M »_ a" sr Kvvizdov restitucijski fluid c. in kr. iriv. oanatevalna vela ra karje. Oa, 1 Iteklealea I »I. lOkr.a f. I » (I< ul m >" 4»oralk klarlh} v va-u4kmU aaaabnik kla»lb a lae^.1« t" , kr^LnJ. »r«4 k- po 41j. lr»J«Ja- 4?Z u«JI ; laVlaJ—> «4« loaii kM lU. i" »M-*1 ijbj. v ara« t.kaaj. O.avr.a zaioe» lOkrožna lekarna Komeuburg prt Duaaje Dablaa a« t t a« h lakaraak u «recaarU>klk »ratejal avalra-«(raklk i letov*« K rr ' V\ « jr>\ *> r V " ^udo dT/iuuu t » A - _ £1. Priporofilln* molitvra* knjig*. Marija sedem žalosti Dobiva a* po 80. 00 kr. ter po flld. 1. in gld. PIO, 1-20 Po poitl 5 kr ve* pri 10 J. Jiotui&u knfigoi rzu v Lliihllm*L 626 84-18 Sladna kara, katero udeluje tvrdka Frana Kalhn-irifrjal io naslednikov v Stadlau-bunaju. ima iare* pred drutruni ia-1 de!lb merodajoo predir.it, da ima prav kari podoben okus in je I torej najbolje aadomcstllo a idravju ikodijivo navadno kavo Jaa torej morem vsakemu priporočati jopolr.oma okasnll in adravl KatkraloerJev udelek in optlovaluo mavljam, dal aeaa aaradi lek prednoatij dal jospodu Francu Katliremerju I pravico, pod mojim imenom svoj alad, kavo v celih zn,ih,l prodajati, utorej nema nobena druga firma Jedlne pravice I paalalevatl a« mojega imena. S. Kneipp, kat. Iupnik. Tudi kbt dodatek k aavadal kavi u> KathreinerjevH ILDeippa sla dni kavi odkazoje prva meato, ker ima avojatva, ka " kouauatmb predajal**1- Korortc b flrmo vizitnice in trgovske raiona pnporoia Katol tistem t LjubU«nl- Dr. Ivaa laaalM. OdgavanJ sredoik: K Kaka. Tlaka .KaUkUka TIskarna'