»0 St. 2 (1433) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 13. januarja 1977 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Dolenjski list, YU ISSN 0416-2242 Niso pozabljeni Malkovec želi dostojno proslaviti 35-letnico medvojnega opustošenja V soboto se je v Tržišču sestal širši odbor za pripravo le-:ošnjegi jubilejnega praznika te crajevne skupnosti v sevniški >bčini in modernizacijo ceste Tržišče—Malkovec pod predsedstvom generala Ferda Setrajči-ča. Občani in delovni ljudje tržiške ;raj evne skupnosti so lahko ponosni ha številne pomembne dogodke med lfej NOB. Iz teh krajev so že prvo leto —j ra sega boja odhajali možje in fantje nnožično v partizane. Cez Telče, Malkovec in Tržišče je že v začetku. okupacije držala pomembna vez tned ozemljem, kjer so bili Italijani, n nemško štajersko okupacijsko :ono. 2. avgusta 1942 so se Italijani strasno znesli nad vaščani Malkovca m naenkrat postrelili 14 talcev, 40 ljudi so pahnili v zapore in internacijo in zažgali 40 poslopij. Ravno ta . *UJJL želijo določiti za novi praz-ini ^ehrav b° tudi letos minilo t ui ^car. s*aviJ° sv°j praznik. .o obletnico želijo letos obeležiti .udi s pomembnejšo delovno zmago. _ Lani je enota JLA opravila po-% nembnejša zemeljska dela pri modernizaciji ceste Tržišče-Malkovec. Po sedanjih izračunih, kjer bo treba mnogo dela opraviti v lastni režiji, bi preostala dela z asfaltiranjem veljala f>b0 milijona dinaijev. Kot je bilo zg°i’bšati na sestanku, so samo vaščani vstaji Malkovca pripravljeni prispevati ieniU3UU.U00 dinarjev, ostali lastniki Tigavinogradov in vikendov pa 600.000 uieflJmarjev. Manjkajoča sredstva si bo o rcrmoral odbor še pridobiti. k Skoki in padci Dolenjcev Kje smo po narodnem dohodku na prebivalca? KOROŠCI V SODRAŽICI — Mešani pevski zbor iz Št. Jakoba vodi Lojko Milosavljevič. Zbor poje tri leta, povprečna starost članov pa je 22 let. (Foto: J. Primc) Slovenija je leta 1975 ustvarila za 74,6 milijarde dinarjev narodnega dohodka ali po znesku za 29 odstotkov večjega, kot so ga izračunali za leto prej. Povprečen narodni dohodek na prebivalca se je povzpel na 41.435 dinaijev. Kaj pokaže lestvica? Vrh se tudi v letu 1975 ni sprc-meniL Najvišji narodni dohodek na prebivalca je imela ljubljanska obči- _ na Center s 170.388 dinarji. Tudi drugouvrščena občina na tej lestvici je bila ljubljanska - Bežigrad s 70.515 dinarji. Na koncu lestvice je bila občina Lenart z vsega 9.763 dinarji. Že zdaj lahko izračunamo, daje bilo razmerje med najvišjim in najnižjim narodnim dohodkom 17,4:1. In kako so uvrščene dolenjske, belokranjske in posavske občine? sstav- A.ŽELEZNIK ^/ILADINSkA AMATERSKA ZP°*J fotografija [a p* Fotoklub Novo mesto prireja očaUjtcgionaln0 razstavo, ki nosi naslov ^onr .Mladinska amaterska fotografija". .Cenjena prireditev bo v prostorih 0 st* JLA, odprta pa bo od 15. do 23. e hc Jfiuarja, vsak dan od 10. do 19. ure. poZt ‘T1 razstavi sodelujejo fotoklubi pod1' vrnomelj, Metlika, Trebnje, Žužem- 1 pl? erk m Novo mesto in foto krožki jvni jo odprli v skorajšnji prihodnosti n katere letna proizvodnja bo okoli 10 milijonov kosov opeke običai-lega formata, na trg pa bo dajala udi cepljeno opeko". Med no- bčimkn0 prav,tako Pomembne za bernsko gospodarstvo, uvrščajo še aln6 Pv°St0re ”Dek°rlesa“ novo ' , »Kovinoplasta", posodobitev : obovskega Livarstva ter novo sti- skalnico v PPV Dobova. Tudi obeti za to leto niso skromni. Novosti obetajo tako v brežiškem „Slovinu“, pn ,,Agrarii“, v Cateških Toplicah m "Gradu Mokrice", v kmetijstvu, „Agroservisu“ in drugod. V brežiški občini so že sprejeli srednjeročni program družbenoekonomskega razvoja. Njegova osnovna značilnost je, da predvideva razvoj tistega, kar že imajo, ter gospodarsko rast, ki naj bi bila nekoliko hitrejša, kot bo v republiškem poprečju. Predvsem pa nameravajo posvetiti pozornost odpiranju novih delovnih mest pri čemer naj bi jih bilo že to leto na voljo okoli 200. Ž. šebEk tudi na vprašanja o sedanjem položaju koroških Slovencev, ki mu jih je zastavil Anton Lovrenčič, vodja okteta Donit iz Sodražice in eden izmed glavnih organizatorjev gostovanja koroških kulturnikov v Sodražici. Po koncertu je bilo še tovariško srečanje koroških gostov in predstavnikov organizatorjev ter pokroviteljev srečanja, se pravi krajevne skupnosti Sodražica, Donita Sodražica, okteta Donit in seveda mladinskih organizacij. Sodražani nameravajo namreč trajneje sodelovati s koroškimi Slovenci, predvsem z P.ožanci in sicer na kulturnem področju, saj je kultura tisto, kar ohranja narod. Prihodnje tako srečanje Rožancev in Sodražanov bo na Koroškem, ko bo šel tja gostovat oktet Donita iz Sodražice, ki prav tako goji ljudsko pesem. J. PRIMC JUTRI PREMIERA V NOVEM MESTU Amatersko gledališče „ Dušan Jereb" prireja 14. 1. 1977 premiero predstave Komedija ljubezni Noela Suvvarda. Predstava bo ob 19.30 v Domu kulture v Novem mestu. DOSTI NOVEGA Tudi v letošnjem letu v trebanjski občini ne bo manjkalo raznih delovnih zmag. Ob krajevnem prazniku KS Čatež v maju bodo verjetno izročeni namenu novi prostori Elme - tozdElektrpmaterial. Za občinski praznik naj bi bili nared blagovnica Dolenjke, nova zbiralnica mleka v Trebnjem in dodatni prostori zdravstvenega doma. Letos naj bi pričelo graditi nove proizvodne prostore tudi Krojaško podjetje. AVTOR VRNITVE - Janko Messner, koroški pisatelj prav njihovih domačih, se pravi iz Roža in okolice. Za svoj nastop so pevci poželi velik aplavz popolnoma zasedene dvorane. V odmoru je koroški pisatelj Janko Messner prebral svojo duhovito humoresko „Buteljni si odrežejo nosove". Pisatelj je odgovarjal UREDNIŠTVO V GOSTEH Novinarji obiskali Dolenjskega lista bodo v torek, 18. ŠENTLOVRENC krajevno skupnost v manj razviti trebanjski občini, kjer pobirajo najvišji samoprispevek med KS v tej občini, če ne že kar v republiki. Vse, ki nam želijo iz tega kraja in okolice kaj povedati, vabimo omenjenega dne od 17. ure dalje v gostilno Sinjur. januarja, ^ S S s i Novo mesto je s 44.037 dinarji na 16. mestu (leti 1974 na 12.), Krško z.41.677 na 18. (prej 26.!), Kočevje s 37.791 na 27. (prej 29.), Metlika je s 34.062 pristala v „zlati sredini" - na 30. mestu (1975 na 21.1), Ribnica z 32.488 na 34. (39.), Brežice s 24.057 na 46. (44.), Črnomelj s 23.574 na 48. (47.), Sevnica z 22.167 na 52. (50.) in Trebnje z 21.321 na 54. (prej 51.) mestu. Novomeška občina je nazadovala za štiri mesta, metliška za devet, brežiška za dve, črnomaljska za eno, sevniška za dve in trebanjska za tri. Največji skok je naredila krška občina, ki je narodni dohodek na prebivalca povečala kar za 36 odstotkov in se na lestvici povzpela kar za osem mest. Ribnica je povečala dohodek za 40 odstotkov, preskočila pa „samo" pet občin. ŠE POGUMNEJŠI NAČRTI ZA LETOS Novoles, tozd tovarna akrila v Trebnjem, načrtuje po uspešno zaključenem lanskem poslovnem letu še po-gumnejši proizvodni načrt v letu 1977. Vrednost letošnje proizvodnje naj bi znašala 59 milijonov dinaijev. Od tega naj bi naredili za 23 milijonov plošč, 36 milijonov pa naj bi znašala vrednost predelave. Ravno v predelavi sodelujejo tudi z drugimi tozdi v okviru Novo-lesa. Število zaposlenih naj bi povečali le za štiri delavce, tako da bi prišli na 75 delavcev. AGROSERVIS PRED SANACIJO Agroservis Brežice, tozd Agrotehnike iz Ljubljane, se je zatekel k sanacijskemu programu, da bi se tako ob podpori širše družbene skupnosti čim-prej postavil spet na noge. Pripravljen je že tudi projekt za nove poslovne prostore. Za uresničenje vseh načrtov bodo potrebovali štirinajst milijonov dinarjev, zato med drugim računajo na pomoč skupnih občinskih rezerv in bank. Pričakovati je, da se bo brežiški tozd v prihodnje bolj posvetil kmetijski mehanizaciji. PELI HOČEVARJEVA, KORITNIK IN KOROŠEC Črnomaljska koncertna poslovalnica glasbene šole je zadnjo sredo pripravila v osnovnih šolah v Draga-, tušu in Semiču koncerta, na katerem se je mladim Belokranjcem predstavila sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik, basist Ladlro Korošec in domačin Silvester Mihelčič, ki je znane goste spremljal na svoji elektronski harmoniki. Propadli Inis bo oživel Novomeška „Krka" namerava začeti proizvajati steklena vlakna za izolacijske materiale i DPO V- ilegali? dmfL SC’ fa bi nek°tere c7e v T^btiČne orSaniz“- e je v Krškem rade delale v ilegali, zakaj na stavbi, v ka- žrtev (nU Cesti krških žrtev , Je vrsto tabel krepko načel zob časa. Razkrojeni m nepreberljivi napisi delovnim družbenopolitičnim organizacijam bržčas niso v ponos in vabijo „politike“ aa ob kopici sestankov skličejo še enega, na njem pa naj bi govorili o usodi napisov. Če ne bo nepredvidenih ovir, bo leto 1977 leto priprav, leto 1978 leto gradnje in leto 1979 začetek proizvodnje v bivšem Inisu. Načrti za oživitev proizvodnje so nared! Znano je, da je 1968 novo- je „Krka“ pri Gospodarski meška tovarna stekla prišla v stečaj, zatem pa je tovarna zdravil „Krka“ prevzela stavbo. Ves čas-odtlej so si v Krki prizadevali najti primeren proizvodni program. Medtem so s pridom uporabljali prostore sprva za skladišča, ki jih je Krka nujno potrebovala, kasneje za TOZD zelišča. Za proizvodne , prostore in naprave, ki so v bivšem Inisu ostale, je interesanten predvsem proizvodni program na osnovi domačih surovin - to pa je kremenčev pesek. Vsa leta so raziskovali v to smer in lani avgusta zbornici SRS evidentirala načrt za ponovno oživitev tovarne Inis. Načrt predvideva proizvodnjo finih steklenih vlaken za izolacijske materiale na bazi Po pretežno deževnih pa-iaviriah v prvi polovici tedna bo danes snežilo tudi v nižinah. Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo in bo malo hladneje. kremenčevega peska. Po tem načrtu bi lahko uporabili obstoječe infrastrukturne objekte brez bistvenih predelav, kar poceni program celotne investicije za okrog 120 milijonov dinarjev. Proizvodnja izolacijskih materialov za gradbeništvo je še kako interesantna, saj je dokazano, da pri nas uporaba izolacijskih materialov šele prodira. Če bi bili uresničeni vsi načrti v državi (kar pa je malo verjetno) glede novih zmogljivosti v te namene, potem bi bili leta 1980 s tovrstno proizvodnjo tam, kjer so bile srednjeevropske države leta 1971. (Nadaljevanje na 4. str.) ZAČETEK „NOVOMEŠKE“ FAKULTETE - Okoli šestdeset Dolenjcev seje odločilo pridobiti si fakultetno izobrazbo iz strojništva na novo organiziranem oddelku v.Novem mestu. Predavanja so se začela 5. decembra v eni od učilnic grmske kmetijske šole, od tam pa je tudi posnetek. Prvi predavatelj in hkrati mentor novomeških študentov je bil mag. inž. Franc Cvetaš, vodja oddelka za študij ob delu na ljubljanski strojni fakulteti in predsednik ustrezne komisije na univerzi. Na posnetku je skupaj z Rudijem Piletičem, direktorjem novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov, ki je „izred-nim“ študentom naročil, kako naj urede formalnosti. (Foto: I. Zoran) . ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED SEVERNO MORJE — Incident na morju: britanska vojna ladja (na sliki desno) seje ustavila poleg dveh sovjetskih ribiških ladij, ki so se zasidrale okrog 80 morskih milj od britanske obale. In zakaj se je britanska mornarica vmešala v to? Zato, ker je s prvim januarjem letos začela veljati nova molska meja — namreč 200 morskih milj, kar pa poveljnik sovjetske ladje ni vedel. Zato je moral dvigniti sidro in odpluti. Tako se je na srečo vse končalo srečno. Zaradi neznanja se še zatika Družbenopolitično izobraževanje je treba organizirati za vse Že dolgo smo ugotavljali, da je naš sistem družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja premalo celovit in dograjen, da bi resnično dajal možnosti za sodelovanje vsem delovnim ljudem in občanom. Najrazličnejših oblik usposabljanja resnično ni bilo malo, žal pa so se na teh oblikah pojavljali vse preveč eni in isti obrazi. BEOGRAD 77 Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju je imela velik pomen za nadaljnji razvoj in krepitev politike popuščanja napetosti, za vsestransko sodelo/anje in krepitev varnosti v Evropi ne glede na razlike v družbenopolitičnih sistemih in mednarodnem položaju teh držav. To je ena izmed ugotovitev predsedstva SFRJ, ki je pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza Tita razpravljalo o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi z dosedanjim uresničevanjem določil sklepne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju in pripravah na letošnji beograjski sestanek predstavnikov evropskih držav, udeleženk te konference. V Beogradu se bodo sredi junija letos sestali predstavniki zunanjih ministrstev dežel, ki so sodelovale na helsinški konferenci, da bi v odkritem ozračju skušale potegniti črto pod bilanco dosedanjih rezultatov helsinške konference. Gledano iz jugoslovanskega zornega kota so Helsinki sicer dobrodošel dogodek, ki pa ni v celoti uresničil obetov. Dosedanji rezultati so namreč po oceni jugoslovanske politike nezadovoljivi, kar zlasti velja glede na upravičena pričakovanja širše javnosti. Bilo je sicer nekaj vzpodbudnih dosežkov, med katerimi je zlasti osimski sporazum med Jugoslavijo in Italijo, vendar pa je to v celoti gledano premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Helsinška konferenca o evropski varnosti in sodelovanju je namreč obetala veliko več. Obetala je predvsem konkretno dejavnost, s katero naj bi uresničevali sklepe in načela, dosežene na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju. Tega, konkretnih dosežkov, pa ni in beograjski sestanek bi naj po pričakovanju domačinov in tudi drugih, pomenil neke vrste dodatno vzpodbudo za nadaljevanje uresničevanja helsinške konferencev H ON EC KER PRI NAS Jugoslavija, ki je izredno aktivna na mednarodni sceni v začetku novega leta, je gostiteljica generalnega sekretarja CK enotne socialistične partije Nemčije in predsednika državnega sveta NDR Ericha Honeckerja. Gost se mudi pri nas na tridnevnem uradnem prijateljskem obisku na povabilo predsednika SFRJ in predsednika ZKJ Josipa Broza Tita. Čeprav so se pogovori v trenutku, ko to poročamo, šele dobro začeli, je vendarle mogoče ugotoviti, da zajemajo izredno širok krog vprašanj, med katerimi so zlasti zanimiva tista, ki segajo na gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ena izmed osnovnih ugotovitev je, da menjava med SFRJ in NDR še vedno narašča in je že zdavnaj presegla milijardo. dolarjev v obe smeri, pričakujejo pa, da se bo v naslednjih petih letih povečala na skoraj 3 milijarde dolarjev. Toda v gospodarskih stikih med obema deželama niso toliko pomembna zgolj preprosta menjava blaga in trgovina kot še posebej industrijsko sodelovanje, izmenjava tehnologije, skupni nastopi na tretjih tržiščih, da ne govorimo o znanstvenem kulturnem in drugem sodelovanju. Odnosi med obema deželama so dobri in obe strani bosta dosedanje pogovore nedvomno izrabile tudi zato, da bi to sodelovanje še izboljšale, pri čemer razlike v družbenopolitičnem sistemu in mednarodnem položaju (NDR je članica varšavskega pakta, Jugoslavija pa neuvrščena dežela) nikakor ne morejo biti ovira. Čeprav bo od idej, da bi morali biti praktično vsi delovni ljudje in občani zajeti v organiziranih oblikah idejnovzgojnega in družbenopolitičnega dela, do uresničitve preteklo zagotovo še obilo časa, moramo vendar ugotoviti, da posebna akcija, ki jo začenja socialistična zveza, že dobiva jasne oblike. Temelj množičnega družbenopolitičnega usposabljanja je seveda predvsem na ramah družbenopolitičnih organizacij, ki bi morale to opredeljevati kot del svoje vsakdanje dejavnosti, pa tudi na raznih društvih in ne nazadnje v okviru Armade. Seveda bi morali vsi ti dejavniki predvsem sami skrbeti za izobraževalne oblike, vendar naj bi, kot je edino pravilno, predvsem socialistična zveza kot fronta združevala ta prizadevanja in jih tudi usmerjala. Na prvih razpravah o možnostih za uveljavljanje družbenega usposabljanja za vse ljudi, je večina razpravljavcev dosledno poudarjala, da si ne smemo in ne moremo privoščiti prevelikega zalogaja, ki ga na samem začetku zagotovo ne bi zmogli. Zato naj bi po nekaterih predlogih usmerili bistvo predvsem v spoznavanje ljudi z novim zakonom o združenem delu oziroma njego- TELEGRAMI BEOGRAD — Portugalski zunanji minister Jose Medeiros Ferreira je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo, na povabilo podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica. TEHERAN — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine Kiro Gligorov, je prispela na štiridnevni obisk v Iran, kamor jo je povabil predsednik iranskega senata Džafar Šarih Emami. DUNAJ — Članice organizacije dežel izvoznic nafte (OPEC) so sklenile, da bodo iz svojega posebnega sklada namenile 111,650.000 dolarjev za kreditiranje negativnih plačilnih bilanc 24 držav v razvoju. BEOGRAD — Z ukazom^pred-sednika republike je bil dosedanji predsednik komisije za mednarodne odnose v centralnem komiteju ZK Slovenije Vlado Šestan imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v Socialistični republiki Burmanski uniji. NEW DELHI — rVidija je podelila dr. Jonasu Salku, izumitelju cepiva zoper otroško paralizo, eno svojih najvišjih priznanj —1 Nehrujevo nagrado za mednarodno razumevanje. i BEOGRAD — V Beograd je prispel član revolucionarnega poveljstva in poveljnik oboroženih sil libijske arabske republike polkovnik Abu Bake Junis Džabar. Gost vodi vojaško delegacijo svoje države na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. vim uveljavljanjem v praksi, z osnovnimi prvinami neuvrščenosti in usmeritvijo sklepov Co-lomba, prav tako pa še z elementi družbenopolitičnega organiziranja in delovanja v sistemu samoupravne socialistične demokracije. Vendar nikakor ne gre samo za teme, temveč tudi za zahtevo, da bi morali uveljaviti kar najbolj pestre oblike, s katerimi naj bi vzbudili zanimanje med ljudmi, pospešili individualen študij, kar zlasti pomeni, da bi morali približati najrazličnejša gradiva ljudem in doseči, da udeleženci teh oblik ne bi bili samo poslušalci, temveč ustvarjalni sodelavci. Vse to pa nedvomno zahteva, da bi morali marsikatero sredstvo javnega obveščanja usmeriti v ta sistem in izboljšati vse tisto, kar ovira možnosti za množično usposabljanje. To pa je vsekakor dolgoročna zadeva. Nedvomno pa velja, da se prav zaradi neznanja marsikje zatika pri uveljavljanju globjih samoupravnih odnosov, da je še veliko ljudi, ki ne sprejemajo najrazličnejših usmeritev, ker jih poglobljeno premalo poznajo in da si brez ustreznega znanja samoupravljavcev ne moremo zamišljati njihove resnične vloge pri odločanju. JANEZ KOROŠEC Veliki čarovnik mednarodne diplomacije zadnjih nekaj let — ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger, se je naposled tudi formalno poslovil od svojih najbližjih sodelavcev v zunanjem ministrstvu — toda hkrati tudi od novinarjev, ki so pisali o njem. Nt. uradnem kosilu, ki ga je priredil zanje, se jim je prisrčno zahvalil za sodelovanje ter hkrati izjavil, da je doživljal izjemne trenutke na krmilu ameriške diplomacije. Toda ko so ga vprašali, kam bo šel sedaj, je ostal dosledno skrivnosten in jim ni hotel tega zaupati-Sicer pa menijo, da bo najprej odšel na daljše počitnice, potem pa se 'morebiti posvetil pisanju spominov, ~za katere je med ame-\ riškimi in tujimi založniki že sedaj neverjetno zanimanje. O tem priča tudi cena, ki jo ponujajo: tri milijone dolarjev... dobro plačani spomini... J Medtem pa so v Parizu prijeli Palestinca Abu Dauda, s čimer se je začela velika afera, za katero v tem trenutku še ni mogoče dejati, kako se bo končala. In v čem je stvar? V naslednjem: francoska tajna varnostna policija je prijela , | člana palestinske 'delegacije, ki J‘ prispela na uraden obisk v Paru in o čemer je bila francoska vlada (skupaj z natančnim sestavom delegacije) tudi poprej obveščena. Toda policija je vseeno aretirala enega izmed njih pod obtoz-l bo, da je kriv med drugim ubojij izraelskih športnikov med otttn pijskimi igrami v Muenchnu ter st vrste drugih terorističnih dejanj--V zadevo je vmešana tudi zahod-nonemška vlada, saj je prav ona izdala s pomočjo mednarodni policije (Interpola) tiralico za Abu Daudom. To je storila zato, ker se ja pač zločin, v katerega na) bi bil vpleten ta Palestinec, zgodi'j na nemških tleh. Toda š tem zadeva še ni končana: vsi arabski veleposlaniki, akreditirani v Franciji, so zaradi aretacije Abu Duada izročili francoskemu ,j zunanjemu ministrstvu uraden protest in zahtevali njegovo takojšnjo izputitev. Sedaj ni znano ali je tajna policija ukrepala brez vednosti vlade ali ne in tudi m znano, kaj bo storila zahodno-nemška vlada. Če namreč ne bo zahtevala in dosegla izročitev tega Palestinca, bodo tako vsaj pravijo v obveščenih tujih diplomatskih krogih v Bonnu, padla v vodo vsa mednarodna prizadevanja z“ preprečitev mednarodnega terorizma. Po drugi strani pa tvegaj0 — če vztrajajo na izročitvi —* ogorčenje arabskih dežel, ki s° zaradi nafte in drugih stvari se kako pomembne... grda kaša, ah jo bo nekdo moral pojesti. ■ • NOTRANJEPOLITIČNI 11. KONGRES ZKJ — Sedaj je jasno: 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije bo organiziran v statutarnem roku, torej prihpd-nje leto. Pred njim naj bi bili kongresi in konference po republikah in pokrajinah. Stopili smo torej v obdobje temeljitih priprav na 11. kongres jugoslovanskih komunistov, prvi dogovori o pripravah pa že nakazujejo možnost, da bi gradil svoje sporočilo in obračun dela na vlogi Zveze komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije. Takšna vsebina bi seveda morala zajeti tudi oceno razmer v ZK ter oceno dosežene stopnje razvoja samoupravnih socialističnih odnosov na vseh ravneh našega življenja. Marsikaj bo potrebno razčleniti kritično, hkrati pa bo potrebno objektivno pokazati tudi na dejstvo, da smo v obdobju med obema kongresoma uresničevali sprejeto novo ustavo in dopolnili vsebino samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu. To je bilo tudi obdobje številnih delovnih uspehov, obdobje razgibane družbenopolitične in gospodarske dejavnosti. In če ponekod še vedno nismo dosegli željenega, to še ne pomeni, da je bilanca družbenega razvoja.v zadnjih štirih letih slaba. Nasprotno je res. 11. kongres ZKJ bo moral odgovoriti na vprašanje, kako dejavna je bila pri vsem tem Zveza komunistov, a tudi ostale družbenopolitične organizacije in skupnosti. NEUPRAVIČENO BOGATENJE — Na sestanku v SZDL Jugoslavije so ugotovili, da obstojajo pri proučevanju virov premoženja precejšnje razlike, zato so tudi rezultati po republikah in pokrajinah različni, kaže pa, da je bilo tudi precej kampanjskega dela. Po podatkih, ki se nanašajo na prek 360 občin, je bilo do sredine lanskega aprila pričetih nekaj več kot 7.700 postopkov, sprejetih pa 353 sklepov o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja v skupni vrednosti 119,2 milijonov dinarjev, največ v Sloveniji (161), nato v Bosni in Hercegovini (85), Hrvatski (40), Vojvodini (35), na področju ožje Srbije (31), itd. ZAPIRANJ E V REGIJE — Izvršni komite predsedstva CK ZKS je na zadnji seji obravnaval kako se usklajujejo in skupno uresničujejo interesi delovnih ljudi in občanov v medobčinskem sodelovanju. Na seji je bilo poudarjeno, da je nemalokrat čutiti pri uresničevanju skupnih vprašanj družbenega razvoja znotraj regij tudi nerazumevanje in vztrajanje na stališčih da je potrebno vse interese delovnih ljudi in občanov uresničevati zgolj v eni regiji. Takšni primeri zapiranja v regije pa imajo predvsem oporo v težnjah po zadrževanju sredstev na lastnem območju, a tudi v stališčih posameznih družbenopolitičnih dejavnikov. Takšno miselnost in takšne načine delovanj bo potrebno v interesu vzajemnega razvoja z učinkovito družbeno akcijo odpraviti. ZA 1,20 DIN DRAŽJE MLEKO — V Sloveniji je mleko dražje za okoli 1,20 dinarja pri litru oz. za okoli 27 % od embalaže in odstotka tolšče v mleku. Vzrok za podražitev gre iskati v dejstvu, da so tako v mlečni proizvodnji kot predelavi in trgovini velike izgube, zaradi česar je obstajala upravičena bojazen, da bodo začeli rejci opuščati rejo krav. V kratkem naj bi se podražili tudi mlečni izdelki. PARTIZANSKE DRAŽGOŠE — V partizanskih Dražgošah je bil organiziran 20 pohod po stezah partizanske Jelovice. Pokrovitelj prireditve je bil Stane Dolanc, ki je dejal, da želimo tudi s to prireditvijo izkazati zahvalo in ■spoštovanje mrtvim in živim borcem ne le v Dražgošah, marveč v vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Stane Dolanc je še dejal, da je letošnja prireditev še toliko bolj svečana, ker se odvija v letu, ko praznujemo 85. letnico rojstva tovariša Tita ter 40. letnico njegovega prihoda na čelo KPJ. m ISO ELEKim /4A7/M -JO ZDRAVILO.DOBITE SAMO PO.KAPLJICAH. SIMULANTI NE DOBIJO NIC! 17 ZADNJEGA PAVLIHE ~pioMrimsr - Nekam sumljiva se nam zdi ta vaša inovacija, za & tero trdite, da boste z njo naredili BUM v proizvodnji. \ N AKIČ NA OBISKU — Med obiskom v Sloveniji je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ja Vakič (levo) skupaj s predsednikom Gospo-arske zbornice Slovenije Andrejem Verbičem 5. januarja ogledal v Industriji motornih vozil proiz-odnjo osebnih in gospodarskih vozil ter stano-Vi*njsk1h prikolic. (Foto: M. Vesel) ZA SVOJO TOVARNO - V soboto in nedeljo je 15 članov mladinske organizacije v sevniškem Stillesu udarniško delalo pri podiranju stavbe, kjer naj bi zrasla nova proizvodna dvorana. Udarniško je ta kolektiv v preteklosti tudi zrasel, zato je lepo, če mladi posnemajo tradicijo. (Foto: Železnik) VEČER KOČEVSKIH USTVARJALCEV — Na literarnem večeru 18. decembra lani v kočevski gimnaziji so brali svoja pesniška in prozna dela osnovnošolci, gimnazijci in člani tamkajšnjega kluba kulturnih delavcev. Večer se je lepo posrečil, zato si takih prireditev še želijo. Na posnetku so nastopajoči — od leve proti Lela Mukjič (osn. šola), Marjanca Colarič (KKD), Olivija Metelko, Dušan Mrdakovič in Romana Arko (vsi iz gimnazije) ter Nebojša Ignjatovič (KKD). NOVA MATEMATIKA oh!*?* kratkim so se - kot že PefJn°ob Četrtkih - v gostilni ry.,.„.v. Ortneku gostje zbrali ob DritSem Ustu- Tokrat jih je Dorit?1 f°t°grafija medveda in Ve& da ie M dolg 2,6 m. ni n? trdila, da 2 m in 6 cm drznil Polnega; nekdo pa se je tjni>„ Pripomniti, da je kosma-ostaii mei1^ ^ m in 60 cm in da 2,6 m. 116 vedo’ kaj pomeni ie h!*!*3 j? dala besedo. Prišlo in v „ *ve. ker s6 bili glasnejši 2 6 Ječmi tisti> ki so trdili, da Plačal S°meni 2 m in 6 cm, je imel 'tavo t3st* nesrečnik, kije ie mi?iaV’J se Pravi, kije trdil, da žS ?d meril 2 m in 60 čm. primer °i pri nas ni osamljen Klasno;’« zmaga tisti, ki je ejžl’ Pa četudi nima prav. ipiiyii0 Slovenski zdraviliški delavci slavijo letos pomemben jubilej: 20-letni-co obstoja Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki je iz skromnih začetkov v letu 1957 prerasla v skupnost s pomembnim poslanstvom v razvoju zdravstva in ne nazadnje zdraviliškega turizma. Ob tem ne smemo pozabiti deleža dolenjskih „trojčkov“, Dolenjskih, Ča- Sejmi. isca seje^m^ sn^ES^0: P°nedeljkov vrvežu m oživel v običajnem šičev, od ?Prodaj Je bil° 335 Pra* sece, ra?PneP 29 starih nad tr* me' veje živinp R^apa tudi 71 glav Sosičev- mi t ejci so prodali 282 pra-850 din e*« so veljali od 600 do din. Lastni® Paod 860 do l-°50 goveje živiniJi,nlenjal0 tudl 44 8lav do 18 i' h so stali od 14,50 teleta od i-> ,ave od 11 do 13 din, žive teže 14,50 din kilogram BREŽICf-kmetie 'l3 sob°tni sejem so °d tega te ? R < kar 626 Prašičev-Prodali cn ; u S}ar^ nad tri mesece. do 40 din $?• PuJski so veljali kilogram žive^ežf pražiči pa 25 din Poletni vrvež v Čateških Toplicah teških in Šmarjeških Toplic, ki so z neprestanim večanjem kapacitet in zdravstvenim izpopolnjevanjem dodobra zapolnile vrzeli v vedno večjih zahtevah po zdraviliških storitvah. Skok, ki so ga naredila ta zdravi- -lišča od ustanovitve takratne Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev do sedanje Poslovne skupnosti, je ogromen. Tako so Cateške Toplice v'letu 1957 imele 2.147 obiskovalcev in 21.773 nočitev, lani pa 17.030 oziroma 81.148. V Dolenjskih Toplicah sc je pred dvajseti- mi leti zdravilo 33.057 bolnikov, obiskovalcev pa je bilo 2.444. Lanski podatki kažejo nemajhen porast: 49.850 nočitev in 5.708 obiskovalcev. Tudi Šmaiješke Toplice, ki po svojih zmogljivostih sicer zaostajajo za prvima, imajo dvakraten porast nočitev in obiskovalcev: v letu 1957 so imele 1.844 obiskovalcev in 19.523 nočitev, dvajset let kasneje pa 4.991 obiskovalcev in 27.180 nočitev. Ob tem ne smemo pozabiti na temno senco, ki jo na zgornje številke meče še vedno premajhna skrb za razvoj tovrstne zdraviliške dejavnosti. Navzlic velikim naporom slovenskih zdraviliških delavcev so oči odgovornih dejavnikov premnogo-krat obrnjene v ostale zdravstvene institucije, zdravilišča pa največkrat zaman iščejo mesto, ki jim po svoji vlogi pri zmanjševanju bolniškega staleža in večanju delovne storilnosti tudi pripada. B. BUD JA I1 Kmetijski nasveti vost še kaže zobe °PozorUo110 akutnih obolenj v zadnjih letih je vnovič - , da še zdaleč nismo opravili z metljavostjo prežvekov’ i zdaleč nismo opravili z met rugje kie zlasti v severovzhodni Slovenijii, pa tudi mnogo n/ i° zam°čvirjeni travniki in pašniki, povzroča rejcem nekaterih h'vf ^ škode. Zajedalec - metljaj je z uvajanjem Pride v °knejših postopkov v reji dobil še več priložnosti, ^ ^ govedo ali ovco in se loti svojega uničujočega dela. Pomočjo ySnovn* S°li se učijo, da se metljavost prenaša s polža, ki mesneS? gostitelja - polža mlakarja, malega vodnega izsuševanje ^ Jpočuti na zamočvirjenih travnikih. Polže Uniču Pp^e pretrga razmnoževalno pot metljaja. modra gali ' umetna gnojila, zlasti učinkovita pa sta že v zelo majhnih koncentracijah (6 kg frescon, kjCfj .uP°ra^'mo za en hektar travnika) in pripravek NajboIj prjln uje ce^° v koncentraciji ena proti pol milijona. aPrilu, ko trav;Tš^S ** ^**ranje P°^ev mlakarjev je v marcu in dlaka živalf'-^ °^už^a 2 metljajem, spozna rejec po tem, da je slabše prira< i2? običajen lesk, pojavi se driska in živali 28radi tega n aj°' nietljajev napadajo njihova jetra, ki Vesela novoletna novica: spet pride„Italijan“ »Darilo” rejcem Konec je zapore za uvoz govejega mesa v dežele Skupnega evropskega trga Sprostitev bo začela veljati s 1. aprilom 1977. (Šala nima s tem nič opraviti.) To je za naše živinorejce, ki še zdaj blagrujejo čase, ko je naše govedo nakupoval in dobro plačal „!talijan“, gotovo najprijetnejša novoletna novica, ki utegne precej prispevati k ponovno izboljšanemu položaju slovenske in jugoslovanske živinoreje. Takoj je treba k temu pristaviti, da žal precej visoki uvozni prelevmani (dajatve), ki jih morajo plačevati uvozniki - ostanejo. Zapora, ki je povzročila, da se je uvoz govejega in telečjega mesa v dežele EGS zmanjšal celo za sedemkrat, ni prizadela le Jugoslavije, temveč tudi druge dežele - izvoznice mesa, zlasti južnoameriške, ki so zahodni Evropi dovažale približno polovico vsega potrebnega mesa. V minulih treh letih zapore se je tudi izkazalo, da Evropska gospodarska skupnost glede mesa ne more biti tako neodvisna, kot želi, zlasti pa se njen zmanjšani uvoz pozna tudi na' njenem izvozu. Dežele izvoznice pač nimajo toliko denarja za uvoz blaga, ki ga one potrebujejo. Za sprostitev uvoza je gotovo najbolj navdušena soseda Italija, dolga leta največja uvoznica našega mesa. Njen mesni primanjkljaj se je naglo večal, saj se je poraba mesa v dveh desetletjih štirikratno povečala, prireja italijanskih živinorejcev pa je ostala približno enaka, oz. se je celo malo zmanjšala. Zaradi zmanjšanih možnosti izvoza mesa v Italijo je bila zavrta tudi siceršnja blagovna menjava. Naše živinorejce čaka sedaj zahtevna naloga, da se v resnici čim bolje pripravijo in izkoristijo možr nost, ki se spet ponuja. »Avtouspavanka” Veliko povpraševanje po avtomobilih sili jugoslovansko avtomobilsko industrijo v nove naložbe in nenačrtno rast proizvodnje, ugotavlja ..Gospodarski vestnik” in pristavlja, da so tokovi prodaje avtomobilov pri nas drugačni kot v deželah, kjer imajo razvito avtomobilsko industrijo. Nekatere naše tovarne avtomobilov so prenehale izdelovati posamezne modele, toda ne zaradi slabe prodaje, marveč zato, ker jim zvezni zavod ni dovolil povečati cen toliko, kolikor so želele. Tako se je Crvena zastava že odločila, da ne bo več izdelovala že "zastarelih modelov zastave 1300 in 1500 in da bo zmanjšala proizvodnjo zastave 750, ki je, mimogrede rečeno, najmanj varno vozilo. Toda množica naročil je spremenila odločitev: prva dva modela bo Crvena Zastava delala še naprej in vanju vgrajevala Dieslove motorje, povečala pa bo tudi proizvodnjo Z 750, saj so raziskave trga pokazale, da bodo ta model lahko prodajali še v naslednjem desetletju. Sicer so rezultati naših avtomobil- »MI3UTE Sc T0UW6t,O MAS qovofC)JO, M NISMO ENOTNI! zdravljenje ;« P° Vladajo rejci sami. Najbolj primeren čas za Vec^ti,dajemim*eSeC P° končani paši, dobro pa je tudi so travnV- Živa^' rouogo lažje ozdraviti kot starejše. (s čimer se n« V*2’ PaSn*ki močvirni ali če je poletje deževno 113 Prepre6ev^V- 3 ”evvarn°st za okužbo), je treba zlasti misliti travnike nokn I* ° už?)e; Namesto paše je bolje, da nevarne imenovane Je dokazano, da siliranje uniči tako - metljaja) ju.f.acer.kar.'je> (to je najbolj odporna razvojna oblika J °m-anijo na h!iu°L .njev s‘cer ne uniči niti sušenje, saj se \ J »a bdkah suhega sena celo do----------------------------------- * osem mesecev. Inž. M. L. t j se nisem mleka napil... (Karikatura: Branko Babič) Nehaj kričati name .. .hk — Pomislite, tovariši, govorijo, da nismo enotni! (Požeški list) skih tovarn v letu 1976 ugodni. Povečuje se tudi izvoz vseh vrst vozil, v izvoz se je vključila tudi novomeška tovarna IMV z modelom renault 4. Kljub ugodni prodaji pa v avtomobilski industriji niso zadovoljni s poslovnimi rezultati in zahtevajo ponovno podražitev avtomobilov. Pri tem je značilno, da med našimi avtomobilskimi tovarnami ni povezovanja in da vsaka vleče voz razvoja v svoj konec. Vsaj še do leta 1980 ne bo kake večje delitve dela med tovarnami, saj njihovi investicijski in poslovni načrti v tem času ne predvidevajo medsebojnega sodelovanja. Izredna konjuktura tako stanje ne le ohranja, temveč celo pospešuje. Zdi se tudi, da so naložbe naših tovarn, ki vse po vrsti, med njimi tudi IMV, izdatno povečujejo proizvodnjo, premalo premišljene, saj vseh avtomobilov ne bo moč prodati niti doma niti na tujem. Medsebojni dogovor tovarn je zato nujen, saj sedanja konjuktura ni pravi odsev kupne moči prebivalstva,. ampak vima vzrok v ugodnih potrošniških posojilih in s carinami močno zaščiteni domači avtomobilski industriji. Prav to pa uspava našo avtomobilsko industrijo. Nakazujejo smer Kluba samoupravljalcev iz Ribnice in Črnomlja sta bila organizatorja nedavnega 1. srečanja teh klubov. Udeležili so se ga predstavniki klubov iz dolenjske pokrajine, ki zajema 9 občin iz treh regij. Na srečanju so sklenili, da bodo ustanovili skupnost klubov samoupravljalcev dolenjske pokrajine. Naloga te skupnosti bo predvsem skrb za izmenjavo izkušenj in gradiv. Predvsem bodo izmenjevali tudi izkušnje na področju samoupravnega izobraževanja. Letos bosta nosilca aktivnosti kluba iz Ribnice in Kočevja. Ustanovili bodo tudi predsedstvo skupnosti klubov, ki bo usklajevalo delo med klubi. Sklenili so tudi, da bodo skupaj pripravili material o delu klubov na našem območju in z njim sodelovali v razpravi na 9. srečanju samoupravljalcev, ki bo 15. in 16. februarja v Kragujevcu. Splošna ugotovitev je tudi bila, da se klubi srečujejo z vrsto težav, predvsem na področju financ in kadrov, pa tudi ustreznih prostorov nimajo. Zveza sindikatov bi jih morala usmerjati, dokler ne bodo sposobni sami živeti in delati. Klube je potrebno oživiti in dojeti kot obliko aktivnosti delovnih ljudi, kjer naj bi sc teorija samoupravnega sistema povezovala z vsakodnevno prakso združenega dela in dela samoupravnih interesnih skupnosti. F. ŽELEZNIK ••• Gozdarstvo in delovne organizacije lesne industrije v Zahodni Dolenjski ne morejo ločeno več dovolj hitro napredovati Najprimernejša oblika povezovanja oziroma združevanja je sestavljena organizacija združenega dela. To je osnovna ugotovitev triletnih razprav in študij o sodelovanju gozdarstva in lesne industrije na tem območju. Z njo se strinjajo delovni kolektivi GG Kočevje, KG Kočevje, Inles Ribnica, Slovenijales-LIK Kočevje in Hoja-tozd Rob, medtem ko bo v Dobrepoljah razprava v teh dneh. Razen tega so taka stališča zavzele tudi družbenopolitične organizacije občin Kočevje in Ribnica. Razprava pa se še nadaljuje. Razveseljivo je, da je končno v zahodni Dolenjski Les naj bo temelj le prevladalo spoznanje, da je bodočnost tega območja odvisna predvsem od gozdarstva in lesne industrije, saj je les edina surovina tega območja. To surovino je treba kar najbolje izkoristiti in oplemenititi. Načrtnejše izkoriščanje lesa doma bo pripomoglo k razvoju in specializaciji lesne industrije. Gozdarstvo in lesna industrija sta zelo pomembna dejavnika tega območja, saj zaposlujeta 3.300 ljudi, ustvarjata na leto milijardo 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 300 do 350 milijonov dinarjev dohodka ter še okoli 35 milijonov dinarjev amortizacije. S temi sredstvi, če so združena in pametno uporabljena, pa se da veliko več narediti, kot se je doslej. Ustanovitev SOZD je bila prvotno predvidena za 1. januar letos, kaže pa, da se bo žavlekla do 1. julija. Na dosedanjih razpravah je bilo tudi povedano, da nekateri izven tega območja, ki v svojem razvoju računajo na les iz zahodne Dolenjske, menijo, da pomeni ustanovitev te SOZD zapiranje trga. Vendar to ne drži. Tako bo ta SOZD prek Slovenijalesa - LIK povezana s Slovenijalesom, razen tega pa bo to območje seveda prodajalo vso odvišno surovino ostali lesni industriji. J. PRIMC Propadli... Jakega bremena ne zmoremo” (Nadaljevanje s 1. str.) Gospodarska zbornica Slovenije je podprla Krkin program in ima celo prednost v slovenskem družbenem planu, prav tako pa je Krkino zamisel podprla Termika, naj večji proizvajalec izolacijskih materialov v Sloveniji. So pa še težave pri usklajevanju v državnem merilu. Tudi drugod so ugotovili, daje taka proizvodnja sila donosen posel, in bi radi prodrli z lastnimi zamislimi, vendar razen Krke še nihče nima izdelanih programov. Konec koncev: četudi bi vsi zdajšnji interesenti gradili podobne tovarne, bi trg zlahka to prebavil. Tako trdijo Krkini strokovnjaki. Po Krkinem programu za oživitev Inisa bi nova proizvodnja lahko zaposlila 160 ljudi; nekaj prvovrstnih strokovnjakov za steklo že imajo. Investicija 200 milijonov dinarjev bi se bogato obrestovala. Proizvodnja bi dajala na leto 170 milijonov čistega dohodka in predvidoma 40 milijonov ostanka dohodka. Razen tega bi lahko tretjino celotne proizvodnje prodali na zahodna tržišča. Krkin program pomeni za novomeško in dolenjsko gospodarstvo nov, izreden napredek, zato zasluži tudi temu primerno obravnavo in podporo v javnosti. R. BACLR KILOMETER ZA KILOMETROM Krška občina si je v srednjeročnem razvojnem načrtu naložila med drugim tudi nalogo posodobiti več kot 80 kilometrov lokalnih in občinskih cest. Če sodimo samo po tem, kar so prekrili z asfaltom od občinskega praznika do danes, potem bi tak temjjo zagotovil uresničitev končnega načrta še pred zadnjim rokom. Seštevek posodobljenih cest v tem času znaša 19.100 metrov. V krajevni skupnosti Veliki Trn je 4.800 m novega asfalta, v senovski 3.800, v rožno-prcsladolski 2.000, v leskovški 3.300, kostanjeviški 1.400 in v Dolenji vasi 800 metrov. V pripravi je šc asfaltiranje ceste iz Brestanice v Anže (2 kilometra), med Gorico in Hrastjem (l.l(X)m), kakor tudi prekritje poti v naselju Vcniše (850 m); obetajo tudi pričetek del na povezavi med Krškim, Kremenom in Bučerco. ČEBINSKI KONGRES NA PLAKATU IN ZNAČKAH Za izdelavo plakata, značk, emblema in pisemskih ovojnic - tako imenovane grafične simbole za proslavo 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah - je razpisan javni natečaj, ki se ga lahko ude ležijo vsi občani SFRJ. Po- seben pogoj je, da bodo predlogi vsebovali motive, značilne za ustanovni kongres KPS in njegov pomen za današnji razvoj družbe. Natečaj bo končan 20. januarja 1977, nakar bo posebna žirija pregledala prispela dela in podelila tri nagrade (20.000, 12.000 in 5.000 dinarjev). '■v. * Novo mesto: ,,S solidarnostnim programom republiške SIS za socialno skrbstvo v ODdobju 1976—1980 se ne moremo strinjati." Pred nedavnim obravnavani srednjeročni plan na področju SIS za socialno skrbstvo je bil sprejet s precejšnjimi zadržki. Novome-ščani niso zadovoljni s predloženim minimalnim programom so.li-darnosti v Sloveniji. Kot je povedal Rudi Hrovatin, predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva, gre pri zadržkih v PRIJETEN DAN V SLOVENSKEM KROGU Konec decembra je bilo v prostorih SKUD Triglav v Stuttgartu peto tradicionalno slovensko šahovsko prvenstvo učencev slovenskega dopolnilnega pouka. Pionirji so se na črno belih poljih pomerili za zlate, srebrne in bronaste medalje, ki jih je darovala stuttgartska podružnica Ljubljanske banke, knjižne nagrade pa je prispeval Jugoslovanski informativni center. Pionirji so tekmovali v dveh skupinah: starejši in mlajši. Naslov slovenskega šahovskega prvaka pokrajine Baden-VVucrttemberg sta si priborila Andreas Filip in Janez Kovač, srebrna sta bila Jože Plaveč in Darko Furnič, bronasta pa Marko Curavič in Marija Cesar. S srečanja mladih slovenskih šahi-stov v Stuttgartu ni nihče odšel praznih rok, več kot dariia in ploskanje staršev pa bo vsem pomenil spomin na prijeten dan v slovenskem krogu. DRAGICA NUNČIC glavnem za (za našo skupnost nesprejemljive) izračune za sredstva, ki naj bi jih posamezne SIS v občinah dobile, oziroma dale. „Novo mesto bi moralo prispevati za republiški srednjeročni program 8,620.000 dinarjev, kar je prehuda obremenitev in je nepravična glede na izhodišča." Prispevni ključ jc narejen na osnovi izračunov iz leta 1974. Takrat jc novomeška skupnost začela reševati velike potrebe z minimalnimi sredstvi. Startna osnova je bila v drugih občinah veliko boljša, in ker se nanjo priračunava dovoljena poraba za posamezno leto, bodo več dobili tisti, ki so že leta 1974 več dajali za socialno skrbstvo. Primerjava iz teh izračunov kaže, da bi moralo Novo mesto do leta 1980 dati za repuHiv o solidarnost štirikrat več kot Nova Gorica ali več kot trikrat več od bogatejšega in večjega Celja. Novotneščani pravijo: „Vsekakor smo za solidarnost, vendar na podlagi pravičnejših izračunov. Če bomo stare startne osnove vlekli dalje kot osnovo za novo, bodo naši socialni podpiranci in drugi uporabniki sredstev za socialno skrbstvo še enkrat tepeni, kar smo jim že prej premalo dajali. Doklej mimo Dolenjske? Na občnem zboru novomeškega Turističnega društva razpravljali o možnostih turističnega razvoja Zadnje dni minulega decembra je imelo novomeško Turistično društvo redno letno skupščino. Na njej so obravnavali dosežene uspehe, vlogo Novega mesta v turizmu in si zadali nove naloge. Vemo, da gre veliko turistov, ki potujejo skozi našo domovino, mimo Novega mesta. Vzroki so znani. Dolenjska je na področju turizma še slabo razvita. Ne zna izkoristiti vseh svojih lepot in številnih možnosti za razvoj. Pomanjkljiva je predvsem turistična osveščenost. V turizmu bi morali še marsikaj izpopolniti, kar gostje zdaj pogrešajo. V svetu jc okoli 700 milijonov nočitev; na EvTopo odpade 68 odstotkov, na Jugoslavijo pa okoli 17 odstotkov evropskih nočitev. Novomeška občina je pri teh odstotkih udeležena s 176.500 nočitvami, kar je precej pod načrtovanim. Zanimivo je. da je nočitev v dolenjski metropoli vse manj, medtem ko jc v občinskem merilu obratno. To je povsem razumljivo, če pomislimo na Otočec, Šmarješke in Dolenjske Toplice, kjer so zgradili veliko novih turističnih objektov. Novo mesto ima borih 117 prenočišč in še ta so večinoma nižje kategorije. To pomeni, da za turizem v mestu ob Krki niso kaj lepi časi. Društvo se je v minulem času najbolj posvetilo turistični propagandi in jc zanjo porabilo največ denarja. Izdalo je barvni prospekt Novega mesta, ki jc bil nekajkrat ponatisnjen, sodelovalo je pri založbi prospekta Dolenjske in turističnega vodnika, s svojim propagandnim materialom pa je naše kraje predstavilo na najpomembnejših evropskih turističnih sejmih. Povezano je tudi z ostalimi sorodnimi občinskimi organizacijami (s Planinskim društvom, Hortikulturnim in smučarskim društvom Rog), ima veliko zaslug za označitev priljubljene Trdinove poti, ki jc sprejela že veliko tujih in domačih gostov, in si s Hortikulturnim društvom prizadeva za lepšo podobo mesta. Društvo bo še naprej uresničevalo že v preteklosti začrtane naloge, pričakuje pa, da se bo včlanilo kaj več občanov, kajti le z njihovo pomočjo bo mogoče Novo mesto napraviti turistično še bolj mikavno. JANKO SAJli SVEČAN TRENUTEK brežiškem domu JLA. Ob podeljevanju nagrad in priznanj v Ob jubileju podeljena priznanja V Brežican so proslavili 30-letnico Ljudske tehnike s podelitvijo priznanj in nagrad Ob tridesetletnici obstoja Zveze organizacij za tehnično kulturo Ljudske tehnike so na svečani seji v domu JLA v Brežicah pred dnevi podelili priznanja in spominske diplome dolgoletnim članom in organizacijam za nesebično in požrtvovalno delo. Priznanja je izročil predsednik občinske skupščine Franc Skinder. Srebrno plaketo in nagrado Borisa Kidriča sta za izredne zasluge pri širjenju tehnične kulture prejeta Oskar Geijcvič za področje loto-kino dejavnosti in Boško Karabaš za razvoj radioamaterstva. Zlate plakete, ki jih podeljuje ZOTK Brežice, so prejeli: AMD Brežice, skupščina občine Brežice, Oskar Gerjevič, Matija Marinšek, Jože Grubič, Jože Jelčič, Jurij Pcstotnik, Boško Karabaš m Mate Blaževič. Srebrne plakete so prejeli: Peter Gundelj, Janez DOLENJSKI LIST Dcjak, Martin Kolar, Vlado Pucko, Maks Toplišek, Božidar Dikič, Vaclav Sadil, Mimica Avsec, Turistična zveza Brežice, Jani Videčič, Radioklub Elektron. Bronaste plakete so prejeli: Janko Bizjak. Ciril Medveščak, Radovan Todorovič, Stanko Štemberger, Toni Hribernik, Stanko Cerjak; Tinko Vimpolšek, Milan Jankovič, Agraria in motel Petrol Catež. Sekcije in klubi Ljudske tehnike so ob tej priložnosti pripravili raz- stave, na katerih so prikazali svoje dejavnosti in dosežke. VINKO ŠEBRF.K STRAZA-VAVTA VAS: VSI V KNJIŽNICI V tednu Komunista, ki je ob koncu lanskega leta sprožil v osnovnih . organizacijah 7.K vrsto akcij, so ponekod organizirali tudi skupinske oglede - kulturnih znamenitosti. C lani osnovne organizacije Z.K v krajevni skupnosti Straža-Vavta vas so skupinsko obiskali Študijsko knjižnico v Novem mestu, večina pa si je ogledala tudi muzej. Razen tega so komunisti te osnovne organizacije, ki jo sestavljajo predvsem upokojenci in učitelji, pretresli kulturno dejavnost v domačem kraju in si v zvezi s tem začrtali nekaj nalog za še uspešnejše delo. Nepravično za Dolenjce pa je tudi to, da republiška solidarnost ne zajema rešitev romskega vprašanja. No-vomeščani na primer nismo krivi, da imamo Rome, pa bi morali samo mi zanje poskrbeti? Socialnih problemov in izdatkov je z Romi dosti več. R. B. MEDSEBOJNA POMOČ Ko so v Bardu v Slovenski Benečiji maja lani doživeli potres, so vaščani prejeli iz Turčije pomoč v denarju oziroma v šotorih. Prav ti potrošniki so ob vesteh o nedavnem potresu v Turčiji poslali turškim potresnikom milijon lir. Toliko so zbrali, četudi jih je le nekaj deset. To je prav lep primer, kako’ se ob naravnih nesrečah spletajo niti mednarodne solidarnosti. S. SKOČIR NOVO GLASILO: , DOLENJSKO ZDRAVSTVO" Te dni bo izšla prva številka novega glasila delovnih organizacij na Dolenjskem: sestavljena organizacija združenega dela Zdravstveni center Novo mesto bo izdajala DOLENJSKO ZDRAVSTVO, namenjeno vsem delavcem zdravstvene službe v občinah Črnomelj. Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Prva številka piše o samoupravni organiziranosti Zdravstvenega centra, objavlja preglede poslovanja posameznih TOZD, poroča o tekočih in začrtanih investicijah, o kadrih v zdravstvu, stabilizaciji in varčevalnih ukrepih, prinaša pa tudi novice iz TOZD v zdravstvu v pokrajini, poroča b jubilantih itd. Glavna in odgovorna urednica mesečnika, ki bo izhajal v 1200 izvodih, je Vida Kirn. Za grafično pripravo novega glasila skrbi ČZP Dolenjski list, tiska pa ga novomeški Knjigo-tisk. TP pojasni PKR! Kozerija, ki postaja iz dneva v dan — resnica Na današnjem sestanku v OZD, ki je bil sklican na pobudo OOZKS in drugih DPO, so prisotni člani KPO, OGZ, SDS, DS TOZD ter predstavniki OK SZDL, OK ZSMS, IO Sob, SO, delegati SIS, ZZD, DPZ ter člani UO DITT. Obravnaval se bo predlog DSSS, ki vsebuje delitev OD v DO, delovanje SDK, pripravo na ZR ter ostali DEO s posebnim poudarkom na gospodarjenju DO. Predlagano je bilo tudi, da se obravnava sodelovanje DO in TOZD s FNT, STŠ, ZKI enota DU ter TIS v občini, seveda pa tudi s člani IO ZKPO. V skladu z vse večjo pomembnostjo SLO in CZ je pomembno tudi sodelovanje z JLA, o katerem bomo govorili v nadaljevanju, ko bo govora tudi o dejavnosti aktiva ZR VS. V zadnjem času je moč zaslediti v časopisu DE, Ur. L SRS ter oddajah R TV precej zanimivosti, ki se nanašajo na način poslovanja DO, ki imajo v sestavu TOZD, pa tudi iz področja, ki je opredeljeno v SMRD. O vsem tem nas bo seznanil član KPO. Skratka, dnevni red je obširen, saj bomo ob koncu obravnavali še vlogo treh KS, CTK. TTKS, ICD, Z D in se dogovorili o A OP, zato naprošam vse prisotne, da so v razpravi kratki in konkretni tako kot sestavljale c tega uvoda. Razprava se je začela in prvi je povedal: „Jaz se načelno strinjam s PU (piscem uvoda), vendar je MOM (moje osebno mišljenje), da razen mene še kdo ne razume VTK (vseh teh kratic) in predlagam, da TP /tovariš predsednik) PKR (posamezne kratice razloži)...“ (Po Tržiškcm tekstilcu I Stane Dolanc: Izhod: učinkovito gospodarjenje V zadnjih letih smo dosegli več uspehov in danes govori; mo, da imamo stabilen položaj v gospodarstvu. Vse to bolj ali manj drži in uspehi so tu. Vendar ne le da ti uspehi še niso trdni, marveč še nismo, po mojem prepričanju, odstranili nekaterih subjektivnih in objektivnih vzrokov za težave iz prejšnjih časov. Računati moramo s tem, da smo že potisnjeni v težaven gospodarski položaj zaradi zvišanja cen nafte. Spričo tega dejstva bomo morali zvišati cene številnih drugih artiklov. Postavljeni smo pred vprašanje ali zvišati plače, kar pomeni inflacijo, ali pa zamrzniti plače na določeni ravni, kar pomeni padec standarda. Odločiti se moramo za eno izmed teh dilem ali poiskati izhod; edini izhod pa je v večji učinkovitosti gospodarjenja, povečanju produktivnosti dela in s tem v približevanju konkurenčnim cenam na svetovnem trgu. Potem bomo lahko poiskali srednji izhod med tema ekstremoma. To je odvisno od nas samih, od na; e organiziranosti, in če hočete, od naše zavesti, da sami odločamo o svoji prihodnosti. V tem trenutku, ko govorimo o poglabljanju stabilnosti našega gospodarskega in političnega položaja, moramo nenehno iskati prave samoupravne metode sporazumevanja, ker je to danes temeljna metoda za reševanje naših gospodarskih, političnih in vseh drugih problemov. (Sekretar IK predsedstva CK ZKJ na nedavni seji mestne konference ZKH v Zagrebu) Dr. Aleksandra Kornhauser: Raziskovalec delavec med delavci Revolucionarnost vidim v tem, da je znanost sestavina združenega dela in da je raziskovalec delavec med delavci-Kje naj se to kaže? Najprej v razvojnih planih tozdov. Na nekaterih področjih smo jih analizirali in ugotovili, da približno dve tretjini le-teh mislita na svoj razvoj, ena tretjina pa v planu sploh nima nobene razvojne komponente. Od dveh tretjin tozdov, ki imajo razvojne plane, ena tretjina veže svoj razvoj na tuje znanje. Tega moramo upoštevati, vprašanje pa je, ali to delamo kritično ali nekritično. Žal kaj pogosto ugotavljamo, da tuje znanje uvažamo, ne da bi ga povezovali z našim. Raziskovalec mora biti delavec med delavci. Treba je pte' soditi dvoje: ali se sam počuti in obnaša kot delavec v združenem delu in - ali ga drugi delavci kot takega sprejemajo in enakopravno vključujejo medse. Na obeh straneh imamo še vedno velike izpade. Rešitev vidim v tem, da bi raziskovalne projekte zasnovali tako, da bi bili delavci-raziskovalci in de-lavci-uporabniki čimbolj neposredno vezani znotraj projekta samega, torej v ustvarjalnem delu. (Predsednica skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije v razgovoru za ,,Delo“) pusm m Import- Export FARRA DMSONZO Gorica (Italija) Tel. 888-025 Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL" 'aB in drugih •Motokultivatorji od 5 -•Traktorji in goseničarji od - 90 KS »Preše za seno ^ grozdje »Mreže proti 10 •Gume „GOODYEAR" za tra torje in avtomobile ., REZERVNI del SERVISNASLUZ^ UGODNE CENC VINOAGRARIA GORICA (ITALIJA) NA TRAVNIKU 6 nudi VSE ZA VRTNARSTVO, KLETARSTVO, CVETLIČARSTVO kot: semena, pletenke, škropi nice vseh vrst, kemikalije in orodje za kletarstva sode itd. Na prodaj tudi KMETIJSKI STROJI. MIGHELUS MARINO IMPORT EXPORT GORICA, UL. DON BOSCO 104 - tel. 819-41 Nudi po najkonkurenčnejših cenah: — motorne žage JOBU, — molzne stroje, — stroje za obračanje in nakladanje sena ter še drufl® velike in male kmetijske stroje. Prodajamo tudi rabljene traktorje po zelo ugodnih cenah i11 s 6 mesečno garancijo. ? (U33* - ’3 jfortfrlg To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! :i j3. januarja 1977 13 Podružnica, Novo mesto, Glavni trg 1 OBDELOVALCA dinarske doku- ljubljanska BANKA Podružnica Krško Odbor za medsebojna razmerja objavlja 23 nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosto delovno mesto: REFERENTA mentacije v ekspozituri SEVNICA Pogoj za zasedbo delovnega mesta: ustrezna srednja šola z 3 jučnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. . idati ,za °bjayljeno delovno mesto naj prijavi priložijo ratek življenjepis z navedbami o dosedanjih zaposlitvah ter ookazilo o šolski izobrazbi. I^° Pijave je 1 5 dni po objavi. an 'dati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 45 dneh po dnevu objave. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka-podružnica 68270 23 mec*se*30*na razmerja, Cesta 4. julija 42, LICITACIJA! Tn5n?^.NI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO U^D ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO RAZPISUJE LICITACIJO ZA PRODAJO: Ucitat0rn°k^a ^astava ^50, letnik 1973, v voznem stanju. > stvpn0Cl1^ b° 17‘ ianuaria 1977 ot> 8. uri zjutraj v Zdrav- > enem domu Krško. i NOVOTEKS, tekstilna tovarna Tn^mest0' "• so1- o. TOZD KONFEKCIJA, ‘‘delovanje konfekcije, N°vo mesto, n. sub. o. pro«o delov no mesto objavlja vodja skladišča izdelkov POGOJI; pednja strokovna izobrazba konfekcijske ali ekonom-" d 8kS.tT1er' 'n ^Ve 'et' delovnih izkušenj, Kanri ICna tr90Vska šola in 5 let delovnih izkušenj. tekst! na) P°šliei° ponudbe na naslov: NOVOTEKS, s PonuHK3 tovarna Novo mesto, n. sol. o., kadrovski oddelek. S e sprejemamo 15 dni po objavi. ^KoAmRensat^ °dbor2a združeno delo ra2glaša Prosto delovno mesto K°MERCIALNI REFERENT Pogoji: kvalifikaJ?Ja* ekonomsko-komercialne smeri ali visoka ^°k za n • 9°vske stroke in 2 leti prakse v komerciali. Prijave ^ 3Ve *e dn' P° dnevu objave, zgornji n -Odbor za združeno delo" pošljite na LICITACIJA! MARIJA KASONIC 9.** ^ J| tJ^tcl/ružvfcuO' iU/Jb/ PRAZNOVALI SlVlO V sredo, 22. decembra, je praznovala naša Armada. Tudi na naši šoli smo pripravili proslavo v počastitev tega praznika. Na ta dan sta nas bolečih razmer v TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic v Brežicah, v kateri Škerlj, bivši komisar Gubčeve brigade. V programu so sodelovali učenci nižjih razredov, člani recitatorskega krožka in oba pevska zbora. V brošuri, ki je dar učencev vseh osnovnih šol v naši občini armadi za njen praznik, so bili objavljeni tudi sestavki naših sošolcev: Darje Gole, Gorazda Straj-naija, Irene Gričar in Majde Klemenčič. Potem ko sta Irena in Majda prebrali svoji deli, sta nam govorila naša gosta. Posebno zanimiv govor nam je pripravil tov. Škerlj. Opisal nam je nastanek zbirke Po poteh Gubčeve brigade akademskega slikarja Borisa Kobeta. Po razstavah v Trebanjski galeriji likovnih samorastnikov, v Novem mestu in v Ljubljani je bila na ogled še v avli naše šole. Gosta smo nagradili z bogatim aplavzom, potem pa smo se od njega poslovili. Ta dan nam bo še dolgo ostal v spominu. DVA JUBILEJA - Tone Vovko in žena Gizela sta ob no- ” vem letu slavila dvojni jubilej: zlato poroko in Tonetovo 80-letnico. Tone Vovko, nekdanji komercialist novomeškega podjetja Standard, je danes predsednik Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—19 v Novem mestu. (Foto: Janez Pavlin) sadjarstvom. To je vse, kar imam povedati Debelo knjigo bi lahko popisal, če bi sc hotel spomniti vsega, kar sem doživel v teh letih. Sam sc ne zavedam, kdaj so šla mimo.“ J. PAVLIN Pred dnevi se je od nas poslovila 75-letna Marija Kasonič. Njena življenjska pot ni bila lahka. Že kot petletna deklica je zapustila rodni Vrh nad Laškim in se s starši naselila v Nemčiji, kjer je delal njen oče. Leta 1937 se je vrnila na Brege, nakar je morala med okupacijo tako kot drugi vaščani v Nemčijo. Tam je bila rojakom v pomoč kot tolmač, saj je odlično govorila nemško. Življenje jo je rano vrglo na pot po svetu, in za mnogo tega, čemur pravimo sreča, je bila prikrajšana. Četudi je živela osamljena, ni bila sama v najtežjih dneh. Ob njeni smrti so se vaščani zgrnili okoli krste. Poznali smo jo kot skromno, a dobro sosedo in sovaščanko, ki je imela za vsakogar dobro besedo. Takšna je bila vse do trenutka, ko se je tanka nitka življenja pretrgala. IVAN ŠKOFUANEC | Jože Križ 1 | Jože Levstik MLADI DOPISNIK °' PODRUŽNICA NOVO MESTO sPfejtr,e t_, . oj raznašalce (raznašalke) dostavn • b°9°dbeno lutrani'ka DELO naročnikom na dom. Delo je riiave ZLATOPOROČENCA - Zakonca Tanko sta trpela po italijanskih taboriščih in še zato, ker sta bila ločena od svojih otrok. (Foto: D. Mohar) narodnoosvobodilne vojske. Zato so očeta Antona Italijani že leta 1942 internirali na Rab, kjer je trpel do kapitulacije Italije. Mati l;rančiška tudi po moževi internaciji ni prenehala podpirati partizane. To ni ostalo skrito Italijanom in njihovim ovaduhom. Prav na novega leta dan 1943 so jo aretirali, jo imeli nekaj časa zaprto v Ribnici, kasneje pa so jo internirali v Gonars. Doma je ostalo troje mladoletnih otrok. Materi sc je trgalo srce, ko je morala pustiti otroke negotovi usodi. VELIKO VESELJA — Čeprav je bil letošnji sprevod dedka Mraza v Kočevju razmeroma skromen, je bil še vedno najbogatejši in najlepši doslej. Zasluga za veselje gre predvsem prosvetnim delavcem, ki so sprevod organizirali, lutkarjem in delovnim kolektivom, ki so ga omogočili z denarnimi prispevki in s svojimi tovornjaki. Občinska Zveza prijateljev mladine se bo vsem delovnim organizacijam, ki so zaslužne za uspeh, še posebej zahvalila. (Foto: F. Brus) Malo pred novim letom nas je za vedno zapustil Jože Križ iz Lazov 9 pri Kužlju v kočevski občini Rodil se je 25. maja 1924. Bilje priložnostni delavec. Med vojno je bil najprej borec, nato pa vodnik v Prešernovi brigadi, Kočevskem zaščitnem bataljonu in Deseti brigadi. Nemci so ga ujeli in je konec vojne dočakal v ujetniškem taborišču. Za svoje zasluge med vojno je prejel odlikovanji: medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Zadnja leta se je preživljal s skromno priznavalnino in priložnostnimi deli. Dopisoval je tudi v naš Dolenjski list Napisal je veliko zanimivosti, posebno pa se je zavzemal za izumirajočo Kolpsko dolino. Žal pa njegova opozorila niso padla na plodna tla. Več o njem, njegovih opozorilih, ki jih nismo jemali resno in o žalostnem izumiranju tega dela Slovenije bomo pisali v posebnem sestavku. Tokrat naj ppvemo le, da je bil Jože Križ tudi zadnji prebivalec zaselka Malenca, ki je z njim izumrl in da so se do njega, že mrtvega, prebili zaradi visokega snega in neizplužene ceste šele dva dni po njegovi smrti. J. PRIMC Treal^K0 podjetje LeS TREBNJE ra*Pisu 'je 1° tovorneja avtomobila TAM 2001 letnik 1972 Licj iču TRei Čo ’ MeieK- januarja 19//, ob 14. uri na dvi Pr°daja ’ r ^ v Trebnjem za družbeni in zasebni sektor. Podlanj 'Z lc'tiranega (zneska) avtomobila bo izvršena na Zasebni |°trd'la 0 vplačanem izklicnem znesku. Plaoa tudi prometni davek. ^Trac')a do 14. decembra 1977 ,tac'ja b0 v petek, 21. januarja 1977, ob 14. uri nadvori- zgradili nov gasilski dom in napravili mnogo družbeno koristnih akcij. Delo gasilca je opravljal res z veseljem in pošteno. Leta 1960 je dobil priznanje za 40-letno delo v gasilstvu in republiško odlikovanje III. stopnje. V letu 1965 ga je domače gasilsko društvo imenovalo za častnega člana, v letu 1970 pa je prejel priznanje za 50-letno delo v gasilski organizaciji in bil imenovan za veterana Občinske gasilske zveze Kočevje. Zapustil je ženo, dva odrasla otroka in vnučke, ki so mu pomenili največ na jesen njegovega življenja. Na zadnjo pot so ga spremili in se od njega poslovili njegovi prijatelji, sodelavci gasilci, sosedje in sovaščani, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu. M. TOMŠIČ Na starega leta dan so pri Vovkovih v Družinski vasi pričeli s slavjem. „Še veliko srečnih in zdravih let obema," so Tonetu in ženi Gizeli voščili njuni najbližji, sosedje in znanci. Tudi sin se je za nekaj dni vrnil z družino iz daljne Kanade, da stisne roko očetu in materi. „Pred petdesetimi leti sva se vzela, ko sem jih imel trideset, danes pa slaviva zlato poroko in mojih osemdeset let," je veselo nazdravil, se nasmejal kot mladenič in v tem skril najmanj tretjino let „ Res se počutim zelo dobro in tudi okoli zdravnikov se še ne smukam. Le pri težkem delu se malo prehitro utrudim in samo to čutim od vseh let, ki so se mi do sedaj nabrala," je nemirno pojasnil in se za nekaj trenutkov umaknil k svojim, ki so sedeli za obloženo svatovsko mizo. Kot da bi odšel po svoje spomine, ki segajo daleč nazaj, ko je kot pastirček tekal z bosimi nogami po vaški gmajni, se je veselega obraza vmil in nič več ni bilo čutiti, da mu je nerodno govoriti o sebi in svojem življenju. „S štirinajstimi leti se-m zapustil rodni kraj in se kot trgovski vajenec zaposlil v Kamniku. Trgovina je kasneje postala moj poklic. Tu meje ujela 1. svetovna vojna. Že leta 1915 so me poslali v Galicijo. Na Sorški fronti sem bil pod Sveto goro hudo ranjen, po okrevanju v bolnišnici pa so me poslali na Pjavško fronto. Tuje naš polk odpovedal pokorščino in bili smo odpuščeni. Znašel sem se v Ljubljani. Zopet so me določili za Koroško. Do Celovca smo korakali pod poveljstvom polkovnika Raktela, od tu naprej pa so nam pot zaprli zavezniki Ostal sem pri štabu slovenskega pešpolka do plebiscita. Vrnil sem se v Ljubljano in postal poslovodja združenja trgovin. Šestintrideset jih je bilo raztresenih po vsej Sloveniji. Tu sem si prislužil toliko denarja, da sem lahko odprl samostojno trgovino v središču Zagreba. Med delom me je doletela tudi druga svetovna vojna. Bil sem član naprednega društva „Ishrane“. Večkrat so me zaslišali ustaši, ker sem oskrboval partizane. Vedno sem se uspel rešiti Leta 1952 sem prišel v Novo mesto in se zaposlil kot nabavni referent pri Rogu. Kasneje, ko se je Rog preimenoval v Standard, pa sem bil do upokojitve 1968 vodja komercialne službe. Po upokojitvi sem brezplačno opravljal mesto tajnika KS Bela cerkev. Zaradi nesoglasij sem po šestih letih prenehal delati in sedaj se doma ukvarjam z vrtnarstvom in LILIJANA KUKMAN OŠ Trebnje NOVOLETNO PRAZNOVANJE Minilo je leto in prišel je čas praznovanja. Za novoletni praznik smo se učenci pripravljali več dni; okrasih smo veliko in malo telovadnico ter jelko na hodniku. Skupna uprava je takoj začela z vsebinskimi pripravami za pohiteli v telovadnico in nestrpno pričakovali, kdaj bo vstopil naš dobri dedek Mraz. Zaslišali smo glasbo in prišel je sivobradi starček. Veselo smo zaploskali. Z dedkom Mrazom je prišlo tudi spremstvo, ki se nam je predstavilo z zanimivim programom. Nato nam je dedek Mraz razdelil darila. Vsak je dobil darilo v vrednosti 50 dinarjev, kar je bilo mogoče zaradi novega samoupravnega sporazuma o obdaritvi otrok v naši občini. Po obdaritvi smo imeli ples. MATEJA PACEK novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin, Krško Dva jubileja Vovka iz Družinske vasi Oba sta bila internirana Zlata poroka pri Tankovih v Vinicah Tretji dan novega letajo v starosti 75 let prenehalo biti srce Jožetu Levstiku iz Ložin pri Kočevju. Ho Iga in mučna bolezen ga je iztrgala iz kroga družine, kateri je pomenil največ. P.odil sc je leta 1901 kot sin delavske družine v Grčarskih Ravnah. Šolska leta so mu tekla med tedanjimi Kočevarji in niso bila lahka. Po končani šoli se je zaposlil v gozdu. Težko delo oglarja in sekača je rad in dobro opravljal vse do vojne vihre. Vojna pa tudi njemu in družini ni prizanesla. Skromen dom, ki sta ga z ženo Tončko s težavo postavila, je bil uničen. Po končani drugi svetovni vojni se je z ženo naselil v pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje in ga je vestno in marljivo opravljal vse do pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje, in ga je vestno in marljivo opravljal vse do upokojitve. Jože Levstik pa je bil mož, ki je imel poleg svojega tudi čar za družbeno delo, saj je precej prostega časa žrtvoval gasilstvu. Že leta 1920 je bil vključen v vrste Gasilskega društva Grčarice. Bil je med prvimi pri ustanovitvi Gasilskega društva Ložine, kjer je opravljal več častnih in delovnih funkcij. Bil je predsednik, tajnik, blagajnik. Ko je bil predsednik, so ŽE POZABLJENE sani, ki smo jih pred leti pogosto srečavali na naših cestah, so ob „suhem“ snegu, ki je pred novim letom pobelil vso dolenjsko pokrajino, zopet prišle prav. Tihi tek vprege in zvončljanje pa je le za kratek čas krasilo zimsko idilo. Sol in dež sta vzela sneg in sani zopet samevajo pod kozolcem in čakajo novega. (Foto: Janez Pavlin) Za debelo knjigo življenja Anton in Frančiška Tanko iz Vinic pri Sodražici sta v nedeljo, 9. januarja, slavila zlato poroko. Anton je bil rojen 1901, žena Frančiška pa 1904. leta. Pred pol stoletja sta se vzela „na roke", saj sta si vse, kar imata, ustvarila z žulji svojih rok. Njuna mladost ni bila postlana z rožicami, posebno ne očetu Antonu, kateremu sta umrla oba starša, ko je bil star komaj štiri leta. Mladost je preživel pri drugih ljudeh. Zakoncema Tanko seje rodilo troje otrok, ki imajo danes že svoje družine. Družina Tanko je bila v času hude vojne preizkušnje na strani Čeprav je bilo iz Ribniške doline veliko ljudi v raznih taboriščih, so bile redke družine, kjer bi bila oba starša internirana. V internaciji je Tankova želo pretresla vest, da so okupatorji 28. marca 1943 požgali tudi njun dom. Po kapitulaciji Italije sta se Tankova oče in mati vrnila iz internacije peš domov. Težka je bila pot skozi neznane kraje za izmučena, oslabela človeka. Po vojni sta dogradila' nov dom. Sreča bi bila popolnejša, če bi bila bolj zdrava. Prestane trpljenje v internaciji je posebno materi Frančiški pustilo trajne posledice. Zlatoporočencema kličemo še na mnoga leta in jima želimo v nadaljnjem življenju veliko sreče in veselja. K. ORAŽEM UREDNIŠTVO V GOSTEH Franc Klobučar Lado Brulc Anton Šimic Florjan Kastelic Ivan Hrovatič Jože Štangelj Ivan Kafol Marjan Turk DOLENJSKI LIST St. 2 (1433) - 13. januarje. Podgorska dota: trdo življenje v _______________ Ivan Ambrožič Jože Šimic Martin Udovč di, da prenekateri Podgorec svojo žalost utaplja v alkoholu. V sadovnjakih gnije sadje, na njivah solata. V Novem mestu pa je,, pomanjkanje zelenjave. Cesta bi res veliko naredila." DOMOV, A LE NA OBISK? Ivan Hrovatič je eden izmed mnogih Podgorcev, ki so se preselili v beli svet. Je načelnik za urbanizem pri skupščini občine Novo mesto. Pa mu ni bilo odveč priti na »Uredništvo v gosteh". (Pač po načelu rekla, da Podgorec nikoli ne zataji Podgorca.) „Vsekakor je treba sprožiti vprašanje financiranja krajevnih skupnosti, kot je stopiška. Gojiti moramo krajevne skupnosti, ki bodo kos družbenopolitičnim in ekonomskim nalogam. Kaj je bilo po vojni v Podgorju? Najprej smo 10 let razmišljali, ali bomo drugačni, kot smo bili. Naslednjih 10 let smo čakali, ali bo kaj naredila za nas občina. V zadnjem desetletju se ni nič naredilo. Eden od znakov podgorske miselnosti je tudi drobno dejstvo, da je pri Stopičah osrednje zajetje za novomeški vodovod, zaselek, ki leži samo 500 metrov od izvira, pa še vedno nima vodovoda. V Podgorju seje rodilo veliko sposobnih ljudi, vendar jih je malo ostalo na domači zemlji. Vsi pa se radi vračamo. To je v krvi. In vendar se v mišljenju Podgorcev nekaj spreminja. Smo že razmeroma tako daleč, da postajajo sinovi bajtarjev kvalificirani delavci, sinovi kvalificiranih delavcev pa tehniki, učitelji ali inženirji. Rodila se je tudi potreba po samoorganiziranosti. Ljudje hočejo narediti nekaj za skupnost in zase. Ta pripravljenost je, ni pa voditeljev in organizatoijev. To je večna tragedija Podgorja. Kaj čaka Podgorje? Seveda bo enkrat z zamudo prišla tudi cesta. Rešitev pa je predvsem v polproletarstvu. Na zemlji pridelovati tržne presežke in hoditi v službo. Pa ne, da bi en človek počel oboje. Naj se delo razdeli. Razumno in načrtno. V današnjih časih bi morala imeti vsaka krajevna skupnost globalen načrt razvoja. Lepo in hvalevredno je urediti krajevno pot, vendar je to drobnjakarstvo. Treba je gledati naprej, znati je treba mobilizirati ljudi ter občinske in slovenske možnosti.“ Iz Stopič je doma tudi Lado Brulc, predavatelj v novomeškem šolskem centru za kovinarsko stroko. »Podgorsko nezaupanje je star zgodovinski problem. Stopiška krajevna skupnost je med najbolj nerazvitimi v Sloveniji. Družbenopolitične organizacije ne delajo najbolje, njihovo delo je preveč papirnato. Ppdgorca ni težko mobilizirati za delo in udarništvo, vendar mora čutiti, da s tem rešuje svoj, ne tuj problem. Treba bi bilo torej najti način, da bi za načrte krajevne skupnosti pridobili najširšo javnost. Težko je pojasniti Podgorcu, daje šola v Stopičah podprta s hlodi, v Novem mestu, pa imajo nekateri otroci celodnevno šolo. So torej podgorski otroci že vnaprej odrejeni samo za kvalificirane delavce? “ PO ZDRAVNIKA PREK VODOVODA Franc Klobučar iz Stopič je v Novem mestu steklar. „Povedal bom sa- Tone Hočevar Jože Udovč I ""SL \ Franc Štangelj mo eno stvar. V Stopičah nimamo telefonov, čeprav je interesentov več kot 50. Dolž pa sploh nima telefona. Če kdo zboli, ni mogoče priklicati zdravnika, cesta pa je velikokrat tako slaba, da je treba bolnika z Dolža v bolnišnico pripeljati z volmi. Prenekateri tega ne preživi." Nemalo težav je s telefonskimi zvezami. Martin Udovč, ki je zaposlen v novomeški tovarni zdravil, je povedal, da lahko kličejo zdravnika le prek Vo-dovodovega telefona, pa še ta ni vselej zanesljiv, saj ob grmenju umolkne tudi za štiri dni. „Toda to lahko pomeni tudi tragiko." V podgorskih krajih tu in tam zaše-pajo tudi druge zveze, na primer redna dostava priporočenih ali ekspresnih pošiljk. Toda tudi poštni delavci so ljudje in z opravičilom. „Ob četrtkih bi potrebovali pomoč samo za raznašanje Dolenjskega lista, saj je kup časopisov večkrat višji od poštarja," je pribil Martin Udovč, uslužbenec s sto-piške pošte. Podgorci so znani šaljivci. Bojda zaradi keltske kapljice krvi. Floijan Kastelic, delavec pri Gozdnem gospodarstvu, sicer pa z Dolža, je takole komentiral Klobučarjevo izjavo o prevozih v bolnišnico: „Če ti na Dolžu zboli sin, ga posadiš v fička, nato pa sina in fička posadiš na pleča in hajd peš v Novo mesto." PO ŽEBLJE PA V ŽABJO VAS? Morda bo kakšna šala pognala tudi na račun preskrbe. Morebiti kasneje, kajti zdaj, kot sta še zlasti zatrjevala Stopičan Ivan Kafol, zaposlen pri Pionirju, in kmet (kooperant) Anton Berkopec z Gornje Težke vode, si morajo predvsem prizadevati, da bo novomeška kmetijska zadruga v Stopičah spet odprla trgovino, ki so ji z novim letom zapahnili vrata. „Ni bilo prave trgovine, ampak nekakšno skladišče, odprto enkrat, največ dvakrat na teden," je pojasnjeval Berkopec. ,.Vsega tudi nismo dobili, a je bilo bolje kot nič. Zato je ukinitev zabolela posebno kmete, ki bomo morali po žeblje, gnojila in druge potrebščine v Žabjo vas. Brez trgovine ne bomo zdržali. Krajevna skupnost me je pooblastila, da naredim potrebne korake v zadrugi in zvem, ali lahko računamo tudi rta novo trgovino, kjer bi bilo možno dobiti vse, kar potrebujemo za kmetovanje.1 Domačin Jože Štangelj je ob tem pripomnil, da bi bilo kraju in trgovini v čast in ponos urejeno okolje, to pa bi lahko dosegli z majhnim trudom. Na rovaš slabih cest s hudimi klanci in ovinki so letele pripombe vsevprek, še posebej pa so se o tem skupnem podgorskem problemu razgovorili Ivan Ambrožič iz Šentjošta, Jože Turk iz Verduna, stopiški kmet invalid Jože Šimic in drugi. Voznik šolskega kombija Anton Simič je poudaril, da ga je kar groza, kadar mora z otroki na pot proti Dolžu. Franc Štangelj, ki ga Stopičani poznajo tudi kot Sebastjana, je menil, da bi material za ceste lahko črpali v domačem kamnolomu za šolo. „Že, že,“ so pritegnili drugi, „kaj pomaga material, če pa ni nikogar, ki bi ceste redno vzdrževal." Nekoč so šolarje poslali ravnat cesto. Krajevna skupnost bi menda z zlatom plačala moža z grebljo, pa se za cestarja nobeden ne prijavi. Na cesto sodi javna razsvetljava. Jože Udovč, strojnik na stopiškem črpališču, je pripomnil, da so Stopičani zbrali 20.000 dinarjev za razsvetljavo skozi naselje, izvajalcev pa še zdaj ni od nikoder. Prav gotovo sodi napjl j > va v pristojnost Elektra, ki ima vh,, na vesti neizpolnjene obljube še ♦ gih krajih. Tako je Jože Novak 'z vi ♦ nje Težke vode prenesel zahtevo soj! ščanov, naj jim elektrikarji že eni® povečajo napetost, saj jim žarnice? * ‘ gosto tako slabotno svetijo, da se maj vidi iz kota v kot. Potrebo po kakšnem tozdu v Stog čah ali v okolici je Marjan Turk,v, <, gar gostilni so se novinarji P0^3^!! * s Podgorci, takole utemeljil: „Od . se vozi na delo več kot 500 de*aV + in uslužbencev. Zakaj jim ne bi o gočili dela doma in v ta namen zgffj li kakšen industrijski obrat? Ne gh mo samo trenutnih računov, m's* na jutri. Industrija ne bi le dajala ha v domačem kraju, ampak bi p° ^ gala urejati tudi skupne probleme, j jih ni malo." , Pa reševanje? Koliko lahko s krajevna skupnost? Morda bodo ug tovitve in številke, ki jih je v nov sko beležko natresel v imenu kraje > skupnosti njen tajnik Feliks Orel- j volj prepričljivo pokazale njeno in nemoč. f Feliks Orel: »Naša krajevna nost dobi na leto: 70.000 dinarje ^ krajevnega samoprispevka, 20-^r J narjev iz prispevka zaposlenih, od , činske skupščine pa 40.000 dina^j dotacije. Za vzdrževanje 12 km dobimo posebej 89.600, za poujgj SLO in civilne zaščite pa še 15-Ujjjj Krajani so k temu dodali kar 250-In kam je šel denar? Za o 148.000, za kanalizacijo 129-00U. samo delovanje krajevne skupnosti P; 20.000 dinarjev. . i Vodovod Stopiče — Veliki Ore je narejen. Pri zasipavanju cevi so Pj^ magali pionirji osnovnih šol Urn'^ Stopiče. Gospodinjstva čakajo se črpalko, da bo pognala pitno vod0.^ — ceveh. Črpalko naj bi kupil noY0I1L}iti Vodovod. Nedavno smo začeli gra*j ^ cesto, ki bo povezala Dolž in *e;j Cerovec. To je bila desetletja stara ■ lja in potreba. Dela bodo veljala -kot 600.000 dinarjev, s sredstvi pa^ pomagala sosednja krajevna skup.*j Podgrad in mladinska organizacija Dolža,. Kdaj bo gradnja končana, j moremo predvideti, bojimo pa se.J bodo dela zastala zaradi ponianjk3* denarja." N« IN ČE SPREGOVORI SRCE? In tudi tole je ležalo Orlu na j ■ ,.Občani radi pokritizirajo skupnost, tudi našo. Če bi vedeli. ko težko je akcijo pripeljati do ko ? bi bilo opazk manj. Za uspeh je trebno večje njihovo sodelovanje-grešamo tudi večjo podporo dru ^ nopolitičnih organizacij. Vem°> j1 krajevna skupnost ne bo mogla teg3 tako, da bi bil vsak občan doce^v dovoljen. Običajno je tako, da lj ^ začutijo krajevno skupnost tedaJ’ jih pozove k sodelovanju. Sodelov . bo potrebno tudi v prihodnje, saj .J jevna skupnost ne bo imela nikoi volj sredstev in možnosti, da bi t*r čila vse potrebe." . pfl() Na začetku je zapisano, da je ^ goreč pripravljen dati vse, kar ima’ j dar se rešujejo podgorski Pr0 3 Njegovi in nikakor ne tuji. Moriji prav zavoljo tega še vse preveč o vsak zase. Ko so na uredništvu v ^ kovi gostilni do kraja odprli srce’,f priznali, da so za prepočasen naPf dek tudi sami vsaj nekoliko krivi- P malokrat sedejo za mizo, da bi seJ0 govorili in dogovorili. Potem bi vi. p: vili, da je prenekateri problem, imajo zdaj za tujega, pravzaprav hov, domač. d) STOPIČE Velja rek, da kdor ne pozna Podgorja in Podgorcev, sploh ne pozna sveta. Podgorec ima vse, samo denarja in strahu nikoli. Kdor se rodi kot Podgorec, bo kot Podgorec tudi umrl, čeprav čez lužo v daljni Ameriki. Podgorci so narodnostna posebnost, tako kot Ribničani ali Prekmurci. Podgorec ima poseben značaj, morebiti zato, ker mu že ob zibelki vbijajo v sicer trdo glavo, da je v njem tudi kapljica vročekrvne ilirske in keltske krvi. To je nekaj misli s kančkom resnice o Podgorcih. Slišali smo jih v Stopičah, prestolnici Podgorja. Dolenjskega lista »Uredništva v gosteh" seje udeležilo okoli 80 Podgorcev, zapisovali pa so novinarji Ivan Zoran, Janez Pavlin in Marjan Bauer. Streho za pogovore je gostoljubno nudila Ančka Turkova, ki z možem vodi stopiško gostilno. Najprej nekaj splošnih podatkov o Stopičah in s tem o .Podgurcih". Stopiče so središče krajevne skupnosti, v kateri živi po zadnjem popisu 2.046 ljudi.. Gospodinjstev je 487, samo s kmetijstvom se ukvarja dobra tretjina prebivalstva. Preostali so pol kmetje, pol delavci. Skratka: polproletarci. Zapisano je tudi, da so Stopiče gručasta vas na malo rodovitnem kamnitem vzpetem svetu nad izviri Težke vode. Mešan gozd, od trte prevladuje samorodnica. Govedo, prašiči, nekaj ovac. Trgovina, gasilski dom, šola. To je nekako vse, kar se da izbrskati iz že napisanih viro.v. Še sreča, da smo imeli kar okoli 80 zares ognjevitih sogovornikov. VOJNA JE MARSIKAJ ZAVRLA »Podgorci smo čuden narod," je udaril žebljico na glavico inž. Tone Hočevar iz novomeškega Gozdnega gospodarstva, sicer pa podgorski rojak iz Brezovice pri Stopičah. »Najprej moram povedati, da poznamo širše in ožje Podgorje. Veliko Podgorje obsega desni breg Krke od Soteske prek Roga, Črmošnjic in Uršnih sel do Opatove gore in Pendir-jevke. Do Bregane. Potemtakem nekateri Dolenjci še vedo ne, da so Podgorci. Malo Podgorje pa obsega krajevno skupnost Stopiče. Podgorci smo trpežen narod. Povsod nas lahko srečaš. Pred vojno se je pri nas kar dobro živelo, bile so kmetije in tržni presežki, danes pa z lučjo pri belem dnevu iščeš hlev, v katerem so več kot trije repi goveje živine (če izvzamemo nekaj kooperantov). Pred vojno je dobro kazalo tudi za cesto Stopiče-Dolž. Nameravali so jo spojiti z gorjansko magistralo. Pa je vojna vse prekinila. Treba je reči nekaj besed tudi o podgorski medvojni zmoti. Bila je, čeprav je dalo Podgorje tudi partizane in narodne heroje. Vendar bo treba enkrat le dognati, daje zmota odslužena. Še posebej zato, ker je bilo ljudstvo zapeljano. Potrebovali bi cesto Stopiče—Dolž in industrijski obrat. Na Dolžu ni trgovine, na Dolž ne vozi avtobus. Po vsak kilogram soli in ščepec popra je treba iti vsaj dve uri hoda daleč v Stopiče. Žalostno je tu- Anton Berkopec Jože Turk tura > n bra- anje „Živa priča duha” Domski vozel bliže rešitvi N,l-'d publikacije, ki 1 . r **''*uvaci|C, am v Nofcm mestu so izšle tur»‘i • ~'w“ »itviaiu Ob kul- nr hi - Jubill;jih. se uvršča tudi Piblizno 50 strani obsedajoča ?$*? »Trideset let Studijske ^■znice Mirana Jarca v Novem Ku- 1946 1976“. Pripravila, a..ln založila (ob denarni oc'nekaterih delovnih orga-5nnU knjižnica sama, bro-Pa Je hkrati tretji zvezek zdaj. povedati, da sura njenih samostojnih izdaj. i„ je treba povedan, ua Mi HJ.'Zlca. komajda še ugledala ie tri/0 V iub>lejnem letu, saj se že J d' ustanovitve izteklo maJ, ^ešemovem tednu. Po-druoi ? denarja in nekateri ncPT tra,z*°8’ Uudi iskanje cerie-ro so povzročili, daje m3S,?Stal v P«Jalu malo "•JI J«# leto dni predolgo. imam!?3 S0 Vsc to zdaJ> ko .i-j Pred seboj lično in pre- šuro, nepomembne ničemer ne zmanjšu- f!^no, brošuro, stvan, ki v - Glavna ^!}n0Sti Publikacije. v njeni h bn°St pa -*e Predvsem formati 0kumentarnosti in in-katSVK°?tis v Podatkih, ob snovati n*' .ni težko širže za' Poteka °C?e žlvlJenja in dela, ki kniižni* • J osrednji dolenjski Začetka.nicUStanovi ocl njcnega Pristavci SJEVeda Je tret> ‘ je nnJLda Je knjižnica Seveda je treba takoj v n?°,!.11an° tudi v brošuri - že in to >n dmi!,0Stl ^bivala posamične „ ,nc ocene ter v letu in trjprejela Trdinovo nagrado ^°vega mesTa. P‘ake*° ciiaP!?ine??u orisu (organiza-nice) Janje in naloge knjiž-zvemo h katerega predvsem študijsko’ v Se-ga območje dela »»liuhl;-. kfUizntee malone do sledijo " !h, mcstnih vrat“’ sedanjih w at- .-° nekdanjih in delovnih nJlznicnih delavcih, o Ta del ,, Prostorih, opremi itd. knjižnioiP1Sa nas Pouči- da mora dveh stavh1raVPati dejavnost v 300 let ri t ’ 1 sta stari vsaj kakšnih 400 m^el?OVala VSaj ~ nein P«dobno P°VrS1' Brošura umetni?b zatem našteva «n,Sce shke, kipe in Po- ..................................... smrtne inaske, ki jih hrani knjižnica, nato pa v razdelku „Bibliotečno gradivo" predoči bralcu v glavnih črtah knjižne, rokopisne, 'slikovne in druge zbirke do muzikalij, partizanskega in drobnega tiska ter pove, kako so nastale. Posebej omenja imena ljudi, ki so knjižnici darovali več knjig, kot jih je mogla sama nabaviti z nakupi. Prav je tudi, da so v brošuri našle mesto posebne bibliotečne dragocenosti. Mednje štejejo inkunabule, redke knjige iz 16. stoletja (Dalmatinova Biblija) do treh primerkov Prešernovih Poezij iz leta 1847. Rokopisna zbirka je ob koncu leta 1975 štela 9.376 kosov, v brošuri pa še zlasti pritegne zapis o tem, kakšne rokopise hrani knjižnica in kako jih je dobila. Medtem ko je knjižnica skrbela, da so bila vrata do knjig ves čas odprta šolarjem in drugim obiskovalcem (v 30 letih skoraj milijon izposojenih knjig), se je v kulturno življenje Novega mesta in njegovega širšega območja vključevala tudi s knjižnimi in drugimi razstavami ter tako nemalokrat edina „obeležila“ jubilej, spominski ali kako drugače pomemben dan. Pričujoča brošura in prejšnje ne predstavljajo vsc publicistične dejavnosti, povezane z imenom študijske knjižnice. Nekdanji in sedanji knjižnični delavci so ves čas sodelovali s svojimi prispevki v dnevnem in periodičnem časopisju, v zbornikih, revijah in drugih publikacijah ter tako vgrajevali svoj ustvarjalni delež na področjih, kjer so lahko zadostili svojim nagnjenjem. Sicer pa bi ta zapis o brošuri in knjižničnem jubileju končali z besedami skupine obiskovalcev izpred dvajsetih let, da „tudi knjižnica v Novem mestu je priča, živa priča slovenskega duha, ki stremi za tem, da bi duhovno življenje obogatila z vrednotami". I. Z. Republiški družbeni dogovor jamči izgradnjo 23 dijaških in študentskih domov do leta 1980 - Na spisku tudi Novo mesto in Brežice — Začetek v Novem mestu že letos? Če je še lani kazalo, da bo decembra 1975 sprejeti program za zidavo dijaških in študentskih domov v naši republiki težko izvedljiv, zdaj te bojazni ni več, oziroma je zelo majhna. Zaslugo za to ima 4. januarja na republiški ravni podpisani posebni družbeni dogovor, ki zagotavlja, da bomo v Sloveniji do leta 1980 zgradili 23 dijaških in študentskih domov in v ta namen združili 825 milijonov dinarjev. Med trinajstimi podpisniki. Ki bodo zlasti skrbeli za to, da bo taka vsota v resnici prišla na račun združenih sredstev, so poleg samoupravnih interesnih skupnosti tudi družbenopolitične organizacije in republiški izvršni svet. Že iz tega je razvidno, da gre za akcijo, nič manj pomembno od nekaterih že končanih (npr. „v petih letih 100 šol“) in tistih, ki še trajajo ŠTIRJE ZA POZORJE Posebna žirija je glavnemu selektorju Sterijinega pozorja Vladimiru Stamenkoviču predlagala, da slovenske predstavnike za letošnje Pozorje v Novem Sadu poišče med naslednjimi štirimi predstavami: Cankarjevem „Pohujšanju v dolini Šentflorjanski" v uprizoritvi SLG Celje, Cankarjevi komediji „Za narodov blagor" v uprizoritvi ljubljanske Drame, tržaški predstavitvi Rudolfove drame „Koža megle" in od mariborske Drame naštudirani Partljičevi komediji „0, ne, ščuke pa ne“. Zdaj je na vrsti glavni selektor. NAŠA RISANKA ZA OSKARJA? „Antidogmin“, risanka jugoslovanskega režiserja Zorana Jovanoviča, ki je dobila lani na beograjskem festivalu dokumentarnih in kratkih filmov srebrno medaljo, se bo potegovala tudi za svetovno priznanje - za Oskarja. Cisto poštarska „Kastelka” Na noun ... .... kultura“1J0 "Človek, delo, r°jena dramska skupi- na novomeškega Podjetja za ptt promet je nedavno prestala krst I 3^ ’agata NI ZMERAJ ISTO, KAR STISKA, TEŽAVA Prav0njs ’v'‘u uP0rabljanio besedo zagata (po Slovenskem takihle 7U J° naglašamo na prvem ali drugem zlogu) v iz ZagatcVe/''d^' ^ sem resn*čno v zagati. Nismo vedeli, kako p0nie' 7 teh žogat bo težko najti pot. °zka poj1 esede zagata nam dr. Joža Glonar razlaga takole: razmere stenami v gorah; slepa ulica; priti v zagato: v sloveni,’ V katerih človek ne more ne naprej ne nazaj (Slovar T?** Me, 1936). stiske t - pomeni beseda zagata približno to kar dali tun; f0?6' P°temtakem bi lahko navedene stavke pove-Bil sem e:- iz stisk (t ,resnično v stiskah (težavah). — Nismo vedeli, kako Bese(jeeZav^' ~~ te^ st‘sk (težav) bo težko najti pot. jemo, kak Z ena^'m pomenom (zagata-stiske-težave) imenu-!stoznačn'°r Sm° omen'^ zadnjič na tem mestu, sinonimi ali 2načnica *Ce'j ^enclac- moramo takoj poudariti, da se isto-ti z drugod0 Ve^no ‘n v katerikoli stavčni zvezi nadomesti-„Ta stv te.m nas najbolje prepriča naslednji primer: sinonim^ ni* ^a te^ave “ Čeprav smo malo prej rekli, da stavku nii/f teiavc zagata, stiska, pa v pravkar navedenem besedo sti k °e morerno besede težave nadomestiti z čuta, ne u ’ zaSata. Nihče, kdor ima le trohico jezikovnega T° p0[ ° z?P>sal: Ta stvar mi dela stiske (zagato). ne tonio 6ni’ rnoram' če hočem pravilno pisati, poznati katerih ^°,n}en posamezne besede, marveč tudi zveze, v Tega 'to^Ponblja. Pogosto n * naŠ dopisnik očitno ne zaveda dovolj in smel. pre(i^ ali ekonomske smeri ali dveletna administrativna šola z z dvema letoma delovnih izkušenj, s ^ pod 7. srednja strokovna izobrazba upravno administrativne v ali ekonomske smeri z dvema letoma delovnih izkušenj. > Za vodilno delovno mesto morajo imeti kandidati organiza- ;> cijske sposobnosti in izpolnjevati moralno-politične pogoje s po družbenem dogovoru. s t Razpis velja 30 dni po objavi. Za delovna mesta od 2 — 7 je s £ poskusno delo tri mesece. s $ Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na: s j! ZDRAVSTVENI CENTER, Delovna skupnost skupnih s služb, odbor za MR, 68000 Novo mesto, Šmjhelska cesta 1. s Smučarsko društvo „ROG" Novo mesto objavlja LICITACIJO MOTORNEGA VOZILA TAM 2000, ki bo v torek, 18. 1. 1977, na parkirnem prostoru pri novi zdravstveni postaji v Ločni. Vozilo je tehnično pregledano in registrirano. Izklicna cena 15.000,00 din. Licitacija bo potekala za družbeni sektor do 16. ure, za zasebni pa od 16. ure naprej. Ob pričetku licitacije je potrebno položiti 10% varščino, prav tako pa je potrebno pooblastilo delovne organizacije, ki jo kupec zastopa. Ostali bodo ie najboljši Ribniški rokometaši začeli trenirati — Vadi do dvaj5* igralcev — Preizkušnja na zimskem prvenstvu ( Petouvrščena ekipa v drugi zvezni rokometni ligi — sever ne pozna počitka. Za to je „krivk‘ trener in igralec ribniškega Inlesa Jože Šilc, ki želi, da bi njegovo moštvo z dobrimi igrami nadaljevalo tudi v drugem delu prvenstva. Ribničani se na nadaljevanju pripravljajo v Dolenji vasi, in sicer v dokaj prostorni telovadnici. V prvem delu priprav bodo največ pozornosti posvetili „nabiranju“ moči, nato pa bodo začeli trenirati taktiko, uigra-vali bodo posamezne kombinacije in po mnenju trenerja ter igralcev bodo prišli v drugi del prvenstva dobro pripravljeni. Medtem ko bodo trenirali, pa bodo Inlesovi fantje „skočili“ tudi v Tivoli. Na tradicionalnem zimskem rokometnem prvenstvu morajo braniti osvojena mesta, organizatoiji pa tudi letos od njih pričakujejo dobre igre. Kot kaže, bodo v Ljubljani nastopili kar s tremi ekipami. Prvi dve bosta sestavljeni, v tretji pa bodo igrali samo mladinci Ribničani imajo v načrtu tudi treninge na moiju, in sicer v Poreču. Ribnico bodo bržkone zapustili 29. januarja in se vrnili domov 5. februarja. Po besedah trenerja Šilca so že v prvem delu skoraj uresničili načrt. ..Skoraj gotovo jc, da izpasti ne moremo več. V jesenskem delu smo bili dobri, čaka pa nas drugi del, ki bo bržčas precej težji od prvega. Pred treningi smo se s fanti dobili na sestanku. Povedal sem jim, kaj hočem. Lahko se zgodi, da bodo ligo razfor-mLrali v tri skupine. Ostali bodo sa- NOVOLETNI TURNIR Na tradicionalnem novoletnem kegljaškem turnirju v borbenih igrali - pripravil ga je kegljaški klub „Bratstvo“ iz Hrastnika - sta sodelovali tudi ekipi iz Krškega in Sevnice. Že tretjič zapored so zmagali tekmovalci organizatorjev in osvojili prehodni pokal v trajno last. Naslednji novoletni turnir bodo organizirali krški kegljači. Vrstni red: 1. Bratstvo (Hrastnik) 796, 2. Krško-767, 3. „Rudi Kepa" (Sevnica) 744, 4. Invalid (Hrastnik) 740 podrtih kegljev. G. ROVAN mo najboljši in prepričan sem. ® Inles lahko med njimi." ._Jj V prihodnji sezoni bo Inles lg* „stari“ postavi. Na pripravah Jc , set igralcev, med njimi ve j hJ dih, ki s svojo igro obetajo, da » kmalu sposobni nastopiti v pmP stavi. V Inlesu bo še naprej lfp teran Radič, razen njega pa * j znanci skoraj vseh slovensku1 ^ hrvaških rokometnih igrišč. , Andoljšek, Kersnič in drugi- ,, tokrat bo nekoliko kombinirana pa gotovo med boljšimi v ligi, ./ izkušenost in mladost ni še nikje , ko dobro ujela kot pri ribniških sarjih". sko prvenstvo za leto mesto je osvojil nik Rudi Blas, ki je nastopajočimi za turnir pripravljen. Njegov uspeh j-toliko večji, ker so nastopil} kateri zelo močni ša^isO Novega mesta, Brežic, Kr»ji Ljubljane, Maribora, C®* Laškega, Radeč, Krmelja ■ domačega šahovskega dru^j Na sliki: zmagovalec z dv*i pokaloma. Levega je dobil prvo mesto na odprtem stvu, desnega pa kot naju# nejši igralec na dvanajstih & štvenih mesečnih turnirjih-____________________________ rivirtvAv ljcim iva. nnjvn mjJt — KtontsKi roKomeiaa* 'm začeli pripravljati na spomladanski del druge zvezne rokometne lf že v začetku januaija. Nastopili bodo tudi na tradicionalnem ^ skem prvenstvu Slovenije, nekaj dni pa se bodo pripravljali v Siitl' It Pokal Krki in Medveščaku Na III. pokalu Krke zmagala Dragaševa četa — Organizatorji so se izkazali z brezhibno prireditvijo Na kegljišču Gorjancev na novomeški Loki je bil minulo soboto in nedeljo odigran III. pokal Krke. Na njem je nastopi- lo sedem članskih in tri vrste članic, in ker so tokrat nastopile nekatere zelo dobre ekipe s svetovnim prvakom Dragašem, si ga je bilo vredno ogledati. Pri članih je, kot je bilo pričako-ti, zmagal zagrebški Medveščak, ki nc*,ič,no vodil Dragaš. Sam jc kn h t? ? kegljev in dosegel novre-kom kegljišča in s svojimi dobrimi S ™ številne gledalce. šp r kegljev je podrl samo ni * t iri siccr 904- Ostale eki-F. . igrale poprečno, izrazi-t^n Pa Je imela domača "JKa, ki je osvojila šele šesto mesto. ,el° v črnomaljskem Partizani usta^)eno. redno v okvi-„ Panog, organiziranih v samostojne sekcije, v katere je wTcei?° več kot 400 športnikov. sekcije, razen splošne vad-e. so vključene tudi v tekmo-ajne sisteme. Partizanove ekipe imajo skoraj vsako leto okoli inio- prvSnstvenlh srečanj, sode-ririi? pn raznitl manifestacijah, n ° redno pripravlja telovadci,;™- °Pe». v°di in pomaga šol-im športnim društvom itd. nunulem obdobju je dru-,,c_ , osegl° veliko tekmovalnih X i°V’tudi v zveznem merilu, a -j j Pohvalno pa je, da vklju-.Je Predvsem mladino, vaditelji Kli.K J0 povsem brezplačno. J o masovnosti in prizadevne- Partizanu več pozornosti društvo ne J w 5°tavljaj0’ da niti m! i dobiva dovolj denarja m‘i moralnega priznanja. lo dpnPJeCe^ *et društvo ni dobi-ne,fea za ^kup najpotreb- 28 udeležbo6’ Za klltje stroškov činsko« na Pmeditvah ob-mena ? u1, mcdobčinskega po- SVzabtPaje0bČin^°P"- dobju fe ii v Povojnem ob- skrbelo 7 prihod.nosti bo društvo lo bo druahlf HZ1Č"°St’ pomaga‘ nizaciiam ; drustvom in oiga- bodo drujh1 S1 Prizadevalo, da *e tiste eno Pomoč prejema-žičnosti ^ sl‘> ki poleg mno-nost Dru^0taVl^aj° tudi cene' od krai^5V°,pnčakuje pomoč kultume sk, skuPnosti. telesno-trno šolini nostl in bo’j smo" te*is^e8a kadra!matCrS^aga Vadi‘ delo ‘vid:aiSe,tletno društveno ga nanr^a -*ujc de*° nekdanje-Ijenega v (%8a S,0kola. ustanov-obvezuil pred 70 leti, javnike ,1, ^ nopolitične de-nim dl,®* dejavnosti in društve- Preeej več'^* ^ P°svetij° bil Partizan ruf0™05,11’ kot je je n deležen do sedaj. Stvi vend^ Na prenovljenem kegljišču so tokrat nastopile tri vrste članic. Strokovnjaki so pričakovali, da bo prvo mesto brez težav pripadlo favoritinjam, vrsti Ljubljane, vendar so gostje nekoliko zatajile, članice domače Krke pa so metale sorazmerno dobro in so zasluženo osvojile prvo mesto. Najboljša je bila tekmovalka iz Medvod Berginčeva, ki jc s 425 podrtimi keglji dosegla nov rekord kegljišča za ženske. Vrstni red - člani: 1. Medveščak 5190 (Dragaš952, Golubič 904, Po-leš 842 itd.), 2. Triglav 5059 (Bo-štan 885, Marinšek 866, Pavlin 848 itd.), 3. Branik 5042, 4. Celje 5017, 5. Novo mesto 4950 (Mohorič 867, Blažič 826, Drenik 820 itd.), 6. Krka i 4947 (Židanik 856, Turk 840, Krušič 823 itd.), 7. Krka II 4935 (Jarc 853, Košmerelj 848, Mrzlak 831 itd.), 8. Kočevje 4749 (Legan 847, Rus 825, Klarič 821). Članice: 1. Krka 2347 (Poljak 414, Tratar 388, Dalmacija 403), 2. Ljubljana 2303, 3. Medvode 2261. D. BRATOŽ ROKOMET: ZIMSKO PRVENSTVO Minulo nedeljo se jc začelo tradicionalno zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Letošnje bo nekoliko drugače kot minula, ko so bile vse tekme v Ljubljani. Tokrat bodo ekipe iz vzhodnega dela Slovenije nastopile v Celju. Prvenstvo bo trajalo do 6. marca, ekipe z Dolenjskega pa se bodo pomerile v Ljubljani s tekmeci iz Primorske, Gorenjske, Notranjske, Zasavja in z ljubljanskega področja. RAZOČARALI NAVIJAČE - Člani novomeške odbojkarske vrste so v minulem kolu imeli v gosteh vrsto Šempetra in pričakovali so, da bodo dosegli tretjo zmago. S slabo igro pa šo razočarali. Povsem odveč so besede, da se bo moralo vodstvo kluba nad dosedanjim delom zamisliti in hitro ukrepati. Na sliki je prizor z zadnjega srečanja. (Foto: Janez Pezelj) Novomeški moški odbojki zvoni Varovanke Janeza Mohorčiča dosegle tretjo zmago in so na četrtem mestu - Novome-ščani izgubili minulo srečanje v dobri uri, čeravno so upali na zmago V predzadnjem kolu slovenskega odbojkarskega prvenstva so No-vomeščani svoje navijače še enkrat krepko razočarali, dekleta pa so v minulem kolu - škoda, ker s plakati ne propagirajo svojih tekem - brez težav dosegle tretjo zmago in so z devetimi točkami pred zadnjim kolom na četrtem mestu. Ribniški kegljači s svojimi dobrimi igrami presenečajo klubsko vodstvo in svoje navijače, za njihove uspehe pa gre zasluga predvsem rednemu delu. Na sliki: ribniški kegljači. (Foto: Milan Glavonjič) NOVO MESTO -ŠEMPETER 0:3 1-7,-11,-11) Minula prvenstvena tekma je še enkrat dokazala, da gre novomeška moška odbojka krepko rakovo pot, in kot kaže, v dolenjski metropol' ni človeka, ki bi v moško vrsto vnesel načrtno delo. Zdi se, da moški sploh ne trenirajo, sodeč po klopi za rezervne igralce, kjer navadno sedi le en odbojkar, pa niti ne morejo vaditi, ker je premalo igralcev. Novome-ščani od kola do kola v formi padajo, igrajo vse bolj nezanesljivo, njihovi nasprotniki dobivajo točke na račun nepazljivosti, prepogostih začetniških napak in povsem poprečna vrsta gostov je zmagala pred- vsem zaradi izredno slabe igre domačih. Šempetrčani so dobivali točke na izredno lahek način, zavoljo tega jc bila tekma vse prej kot zanimiva. Novo mesto: Vemig, L. Babnik, I. Babnik, Goleš, Cotič, Primc, Graberski. KRKA - MISLINJA 3:0 (8, 1, 13) Krkine odbojkarice so minulo soboto v celoti uresničile napoved trenerja Janeza Mohorčiča in v dobrih petinštiridesetih minutah dosegle tretjo zmago v letošnjem prvenstvu, ki jih je prinesla na četrto mesto. Mlade gostje so bile v sobotnem srečanju preslabe nasprotnice, da bi lahko maloštevilni gledalci videli dobro odbojko, navzlic temu pa so se Razdor hitro prinesel poraz Reprezentanca M KZ Dolenjske na Jesenicah igrala oslabljena in srečanje devetega kola izgubila v podaljšku — Porazu botroval „košarkarski" razdor V kratkem smučarski tečaji Rog bo'J*1?0 smučarsko društvo eah priDVraCasu Počitnic v Crmošnji-začetnike ■1 smučarske tečaje za znanje i?nr.„z? tiste, ki bi radi svoje nJa bodoZ urami smuča-1)4 naJ bi jih I *• u januarja> končali |*e mladino« j cbruarJa- 23 včlanje-!ečaj stal 4in h - petnajstega leta bo brez ,mil, za njihove vrstni-din več 7. j^ske izkaznice pa 90 kazniCo' za odrasle z izkaz-J PrijaVeln,brez 990 din. delavci snn»- te^aJ bodo društveni nuarja v wSlmali od 18. do 21. ja-^ed 14 . sku pri športni dvorani Prinesti',. , V: ,uro- Člani morajo **ad včlani?J Izkaznice, kdor pa bi y . il- mora s seboj prinesti glasili, bo,.,' s.e boste pri kiosku !?ncinform -oblli “ ostale po-, Dru&actje. -^zplačne ? iud* le,os pripravilo ? •t0*'e» in 5,i JC za predšolske f*- StarVfe od 24- do 28. janu-r, e.°d 18 7k,°,P"iavii0 svoje mal-te£'aj Da h Januarja, zbor za 0k0li Detn pred športno dvora- 1 Petnajste ure. IGRALKE ROKOMETA NABIRAJO MOČI - Novomeške novinke v prvi slovenski rokometni ligi se na prihodnje boje pripravljajo že od novega leta. Pod vodstvom trenerja Janeza Štruklja prihaja na treninge do 25 deklet. Na sliki: Krkine igralke, ki po prvem delu v ligi vodijo s štirimi točkami, nabirajo telesne moči. (Foto: J. Pezelj) Če bi primerjali današnjo „nogometno “ Ribnico s tisto izpred nekaj let, predvsem pa z lansko, bi videli neverjetno razliko. Medtem ko so se Ribničani pred letom dni potegovali za vrh prvenstvene lestvice, so v minuli nogometni sezoni pristali domala na dnu. Kje se skrivajo vzroki za tako hud padec ribniškega nogometa? V minulih sezonah so bili domači igralci nevarni skoraj za vsako ekipo. Takrat so dobro igrali, zmagovali in mladi so se za nogomet vse bolj ogrevali. Trenerski par Popovič-Bajde je zavoljo dobrega dela trgal sadove. Takrat so v ribniški enajsterici igrali Nevojnič, Čeh, Deja-novski. Ko so zapustili klub, NK Ribnica ni bila več NK Ribnica, ko pa so prenehali igrati še nekateri nogometaši, je postalo domače moštvo povsem poprečna eki-pa. Vendar trenerski par in uprava kluba nista obupala. Drese sta zaupala neizkušenim igralcem, ki so komajda zapustili „pionirski“ nogomet. Razumljivo je, da se močno pomlajena ekipa, okrepljena z nekaterimi člani, ni mogla enakovredno kosati z ostalimi dolenjskimi moštvi. To dokazujejo predvsem nekateri hudi porazi z Ivančno gprico, Grosupljim, črnomaljsko Belo krajino. Navzlic temu pa se generacija* za katero pravijo, da šele prihaja, ne misli odpovedati „usnju“. Iz dolenjske nogometne lige ne more izpasti nobena ekipa, to prednost pa bodo znali neizkušeni „suhorobarji“ dobro izkoristiti in z rednimi treningi ter igrami v ligi bodo pridobili tisto, kar jim manjka sedaj: telesno meč,izkušenost in tehniko nogometne igre. In že čez nekaj let bo ribniški nogomet prav gotovo dosegel tisto raven, od katere se je poslovil pred slabim letom. M. G LA VONJI C Kaj, kje, kdo? V desetem kolu slovenske košarkarske lige igra reprezentanca medobčinske košarkarske zveze v športni dvorani. Dolenjci so v minulem kolu povsem nepričakovano izgubili točki na Jesenicah, in dasiravno Vrhnika ni moštvo, ki lahko v letošnjem prvenstvu premaga Dolenjce, se obeta zanimivo srečanje. Nedvomno so igralci in vodstvo reprezentance žc zagladili spor, zaradi katerega so v devetem kolu prišli ob točke, in po vsej verjetnosti bodo na igrišče v soboto pritekli s kompletno postavo ter z novo zmago ponovno razveselili svoje navijače. V zadnjem kolu jesenskega dela slovenske odbojkarske lige obe novomeški ekipi gostujeta. Moška vrsta se bo pomerila s Polskavo, ki je do sedaj zmagala trikrat Ker Novomeščanom v zadnjem času, pravzaprav v letošnjem prvenstvu, ne gre najbolje, imajo le malo možnosti, da bi zmagali v gosteh. Igralke „Krke“ gredo na Jesenice. Gorenjkam ne gre tako, kot so pričakovale. Zato čaka gostje dokaj težka tekma, v kateri pa bi morale Novo-meščanke zmagati, predvsem zaradi tega, ker so dobile Filova, Rajeijeva, Bohova dobre soigralke v mladinkah Finčevi, Gorjančevi, Ivanetičevi, Potrčevi in drugih, ki zaenkrat nastopajo v mladinski slovenski odbojkarski ligi. DESET PRIZNANJ Minuli četrtek je novomeška telesnokulturna skupnost na posebni slovesnosti razdelila deset pismenih priznanj in nagrad najbolj prizadevnim športhim delavcem in društvom novomeške občine v minulem letu. Pismena priznanja so dobili Slavko Kavšek, Marjan Kos, Tone Avsec, Anton Trunkelj, Janez Štrukelj (vsi iz Novega mesta) ter Jože Mrvar iz Žužemberka. Razen pismenih nagrad so dobili denarne nagrade v višini 5000 din šolsko športno društvo „Polet“ iz Šentjerneja, novomeški Šahovski klub, delavske športne igre novo meške občine in sindikalno športno društvo „Krka“. Za naraščaj poskrbljeno Na redni letni skupščini ŠD Krka so se člani društva dogovorili, da bodo v letošnjem letu precej več skrbi posvetili najmlajšim igralcem in igralkam rokometa. Zavoljo tega so že lani izvolili občinski rokometni odbor, ki naj bi skrbel predvsem za naraščajnike, predsednik odbora tovariš Golob pa je pred kratkim dejal: , Zastavljeno delo smo vzeli zares in hitro organizirali pionirsko občinsko ligo, s katero se v naši občini ne more pohvaliti veliko športnih panog. Povezali smo se s šolskimi športnimi društvi in delo je hitro steklo. Pionirske, ekipe so namreč dokazale, da so se na ligaška tekmovanja dobro pripravile. Tako je naš odbor uresničil dva cilja: na igrišče je zvabi! mladino, ki je siccr imela možnost za treninge, a ni imela kje nastopati, in poskrbel je za rokometni naraščaj pri fantih in dekletih. Sprva smo občinsko prvenstvo hoteli pripraviti v treh delih, ker pa nimamo dovolj denarja, smo ostali pri starem tekmovalnem sistemu. Po jesenskem delu smo oigani-zatoiji nad igrami nadvse zadovoljni in upamo, da bomo v prihodnjem letu lahko ponudili nastopanje v ligi še nekaterim ekipam." Vrstni red po prvem delu -pionirji: Šmihel (16 točk), Šentjernej (14), Bršlin (9), Šmarjeta (8), Mirna peč (7), Stopiče (6), Grm (5), Katja Rupena (4) in Brusnice (3); pionirke: Šentjernej (12), Bršlin (10), Stopiče (8), Katja Rupena in Šmihel (5), Mirna peč (2) in Grm. Pri fantih so bili najboljši strelci Za-letelj (Šmihel) 62, Progar (Mirna peč) 51 in Pugelj (Grm) 46, pri deklicah pa Forščkova (Šentjernej) 20, Hudeljcva (Brusnice) 12 in Goriškova (Šentjeinej) 12. TEČAJ PLESNIH NOVOSTI Novomeški plesni klub je pred kratkim pripravil dva plesna tečaja, in sicer za začetnike ter tečaj plesnih novosti. Medtem ko seje k prvemu prijavilo okoli 110 mladincev in mladink in novih v dvajsetumi tečaj ne bodo sprejeli, pa se zainteresirani lahko še vedno prijavijo za sodobne plese. Prijave sprejemajo člani kluba v Domu JLA vsako sredo, petek in nedeljo ob 17. uri. w 13. januaria 1977 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI UST SVETU OKOLI Miki Muster Janez Trnov* RAZMIŠLJUJOČA — Najbolj pogost motiv amaterskih fotografij je portret. Vendar to še ne pomeni, da je slikanje portretov najlažji posel v fotografiji. Še daleč ne! Veliki mojstri portretne fotografije so iz tega ..obrtniškega" posla naredili pravo umetnost. Znali so prisluhniti portretirancu in izraziti njegov značaj. Posebno pomembno je pri fotografiranju portretov osvetljevanje. Ker se je Sašo Fuis iz Novega mesta lotil portretiranja na svojski način, z domiselno izbiro zornega kota in osvetlitve, smo njegovo fotografijo „Raz-mišljujoča“ izbrali kot zmagovalko v tem tednu. Kopijo je Fuis izdelal na mat papirju, kar daje tako osvetljenemu obrazu vso izrazno možnost. Edina napaka, če jo smemo tako imenovati, je ta, da je prekršil pravilo, naj bi bil na fotografiji vedno prostor, kamor portretiranec gleda. Avtor je osvetljeni obraz postavil povsem na rob slike, čeravno bi oko prijetneje in polneje zajelo fotografijo, ko bi tega ne bil storil. (Polew|»M lisi Mislijo tudi na jutri NAŠ KMEČKI človek je dober in skrben gospodar. Ne misli samo na danes, misli tudi na jutri, na prihodnost! Previden je! Ve, da mu lahko ogenj, toča, voda, nesreča pri živini in podobno nenadoma občutno zmanjša ali pa sploh uniči premoženje oziroma vire njegovih dohodkov. Zato išče varno kritje za škodo, ki mu jo na premoženju lahko napravijo ti uničujoči elementi. Najde ga v zavarovanju. Tako je ravnal njegov oče. morda tudi stari oče. Premoženjsko zavarovanje ima pri nas že svojo tradicijo. Danes skoraj ni več slovenske kmečke hiše brez požarnega zavarovanja. NA GORNJIH Kamencah so se konec decembra pojavile vile ali coprnice. 25. decembra so pridno bile na delu. Prinašale so smeti in razne odpadke, ki sojih pometale po stanovanjih, stresale pa so jih pred svinjake in na tuja svinjska gnojišča. Med smetmi so bili tudi taki verzi: „Me vile smo meglice, me bele smo predice, me gozd in tratico v prebelo skrijemo kopreno . . . Dolino, goro, hrib in plan zavijemo v bel pajčolan, ko lahno predemo tančice, me bele sestrice meglice . . Morda so si ženske, ki to delajo, besede kje prepisale, žalostno pa je, da dandanes še verjamejo ljudje ponekod v vraže in s takimi neumnostmi begajo nerazgledane, zaostale ženice. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. januarja 1957) MODERNI FUHOVI - Po oglasu v angleškem Timesu sodeč, so stari duhovi v plemiških dvorcih boljših živcev kot nekdaj. Neki lastnik dvorca v Sussexu ponuja kupcem dvorec z množico obzirnih duhov, ka^ terih “tudi adaptacije dvorca ne izženejo. Duhove bi izgnala le adaptacija mišljenja v lastnikovi glavi! OBČUTEK ZA STARINE - Izraelsko ministrstvo je izdalo odločbo, po kateri je moral nekdanji obrambni minister Dayan vrniti državi arheološke predmete, katerih se je nezakonito polastil. Med drugim so z njegovega dvorišča odnesli dva sarkofaga, kar je zelo razžalostilo Dayanovo ženo: v sarkofagih je gojila rože .. . NARAVNE POSLEDICE - Dobro poučeni, kakšne dobrote prinaša zakonski stan, so mestni možje v ameriškem mestu Richmond. Mladoporočencem namreč v imenu mestne občine podarijo vrečko s tabletami proti glavobolu in z zdravilom za zdravljenje pokvarjenega želodca. SPECIALIST — V mestu Akron so sklenili obnoviti restavracijo. Obsežnih del so se lotili s predračunom za štiri milijone dolarjev. Od tega je bilo na najnovejši, najzanesljivejši protipožarni avtomatski sistem predvidenih kar 100 tisoč dolarjev. Obnavljanje pa bo trajalo dlje, kot so predvidevali: delavec, ki je montiral „super var-ni“ sistem, je povzročil požar. Škode je kar precej. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Zanemarjen, a je boljši od plina Neizčrpna zaloga vodika kot goriva ni izkoriščena Iskanje novih virov energije nam poleg uvedbe izkoriščanja sončne energije obeta še en preobrat: sovjetski znanstveniki resno premišljajo o tem, da bi sedaj močno uporabljani naravni zemeljski plin, nafto in premog v bodočnosti zamenjal vodik. Računajo, da bi prvi energetski objekti na osnovi izkoriščanja vodika lahko delali že čez trideset let. Vodik je najbolj razširjen element na svetu. Pomislimo samo, koliko ga je v zraku in v vodi! Ob tem pa je vodik tudi naravnost idealno gorivo. Pri gorenju vodika ni škodljivih plinov in dima, ampak nastaja voda. Ima tudi to veliko prednost, da so njegove zaloge neizčrpne, lahko ga je skladiščiti, prav tako pa tudi po cevovodih dovajati do odjemalcev. V energetiki, kjer zdaj prevladuje naravni zemeljski plin, bi vodik lahko prevzel njegovo mesto. Kot gorivo bi ga lahko uporabljale elektrarne, uporaben bi bil tudi v manjših industrijskih obratih, v športnih dvoranah in v stanovanjskih zgradbah. Vodik ima po zatrjevanju sovjetskih znanstvenikov bodočnost tudi kot pogonsko gorivo avtomobilov in letal, da sploh ne omenjamo številnih uporabnosti v gospodinjstvu, kjer naj bi kuhal, razsvetljeval, grel. Načrti so lepi, saj nam obetajo ne samo rešitev iz energetske krize, ampak tudi rešitev iz velike nevarnosti onesnaževanja. Vendar je pot do široke uporabe vodika še dolga in polna težav. Strokovnjaki morajo predvsem rešiti tehnično vprašanje, kako vodik izkoriščati brez nevarnosti. Skrb za še tako skromno rastlino je lahko zdravilna za duha. »Zdravniki” v zelenem Gojenje rož blagodejno de narkomanom in prestopnikom Na več ameriških univerzah istočasno je potekal zanimiv poskus, s katerim so strokovnjaki želeli dobiti odgovor na vprašanje, kako lahko gojenje rož in drugih okrasnih rastlin vpliva na ljudi v duševni stiski. Še posebno jih je zanimalo, ali je gojenje rastlin lahko v pomoč pri rehabilitaciji narkomanov, mladoletnih prestopnikov ter pri zdravljenju in odpravljanju tistih duševnih stisk v ljudeh, ki jih porodi omejen prostor bivanja v zaporih, umobolnicah, vzgojnih zavodih za prestopnike. Poskusi so pokazali, da rastline lahko pomagajo ljudem. Na Klemsonovi univerzi so organizirali poseben tečaj,- na katerem so se narkomani in prestopniki morali naučiti raznih vrtnarskih spretnosti: sajenja, presajanja, gnojenja, zalivanja, sušenja rož ipd. Duševno zaostali so se naučili svojim sposobnostim primernih del. Tečajniki so potem morali določena dela redno opravljati. Že po nekaj tednih takega „zdravljenja“ so se pokazali ugo"dni učinki. V poskusnih „vrtnarjih“ se je prebudil čut odgovornosti, prav tako pa jim je hortiterapija, kakor to strokovno imenujejo, vrnila izgubljena življenjska upanja. Gojenje rastlin je mnogim vrnilo tisto, brez česar so se počutili izgubljeni v vrtincu življenja. Blagodejne učinke so zabeležili tudi pri duševno zaostalih, medtem ko so telesno zaostali ljudje v času „tečaja“ postali bolj optimistično razpoloženi. Delavcem se godi bolje kot kmetom (Koliko s e) je storilo in se še obeta de- ♦ lavcem. Pa zakaj? Zato, ker so združeni, ker < I zahtevajo in zahtevajo, ker trkajo in trkajo. ° Skrajšal se jim je delalni čas na ednajst ur, ali <> sedaj zahtevajo vže samo osemurno delo na dan, J | celo kmetski hlapci vže govore o tem. Koliko pa < > delaš ti kmet? Po letu 16, 18 tudi 20 in več ur. J J Pa kaj si prislužiš? Gotova resnica je, da je več < • nego polovica kmetov, ki bi bili neizrečeno za-dovoljni, ko bi jim ostalo toliko kakor delav-cem, pri vsem trudi pa kmet še stradaš in lačen <> gledaš, kedaj ti prinese sodnijski sluga naznani- J J lo, da gre hiša na „boben“. Ako temu ni tako, n zakaj pa ne more kmet dobiti delavca tudi za drago plačilo? Ako je tak med na kmetih, zakaj < > pa možaki in ženske beže s kmetov v mesta, v JI fabrike - ali morda zato, da bi se jim slabše J; godilo? < ► (Odbor prostovoljnega) gasil- <| skegs društva v Novem Mestu obrača se tem ♦ potom do vseh meščanov s prošnjo, da bi le ti tudi v prihodnjem letu ne pozabili človekoljubnega društva, katero je v teku let že dostikrat pokazalo svojo požrtvovalno pomoč. A ne samo Mestu hoče biti društvo v korist, hitelo je vedno tudi v okolico na pomoč in vedno pogumno branilo sili požara; da v teku svojega obstoja imelo je v okolici največ posla. Zato pa prosi odbor, da bi se prekoristnega društva spominjale tudi obližnje občine, da bi društvo podpirali po možnosti veleposestniki, grajščaki iz okolice in župnišča. (Na Ruske m) v Moskvi so zaprli 1114 vseučiliških dijakov, ker so nemirni: osnovali so veliko zvezo in pozvali tudi druga vseučilišča s prekucijskimi pozivi in podpirali uporne delavce v Kostromi. Tudi v državi mogočnega samodržca ne more nikoli biti brez nemirov. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1 .januarja 1897) Živijo v nenehni voj, Bojevito pleme Yanoi# , -------------------- Proučevanje primiti družb prinaša mnoge po® na osnovi katerih razisko’ snujejo take ali dru$ teorije. Tako so raziskavi janskega plemena YanoW* vrgle nov kamenček v že škripajoče kolesje sporov' zagovorniki „vzvišenega 1 veka in tistimi, ki zatrjuj# tako človekovo kot živ* obnašanje določajo nagoni- Antropolog Nap0' Chagnon je leta 1964 prei med člani plemena Yano^ 15 mesecev, kasneje pa sej' radi nekaterih zanimivi” pažanj vrnil. Cela štiri lej1 preživel med Yanomatfiojl naučil njihovega jezika } prodrl v plemenske skrivi1; Pleme Yanomamo, ki ži'1 ozemlju med južno Venerin severno Brazilijo, grad* ** kulturo na stalnem nasiP, kratkem času bivanja s tega plemena je Chagnon z ležil, da je vas, katere g® bil, šla v borili 19 mesecih' PRIMERNO DARILO - Američani bi pač ne bili Američani, ko bi se ne navduševali tudi nad najbolj neokusnimi rečmi. Pred novoletnimi prazniki so na debelo kupovali „igrače za otroke", kakor so trgovci na-zvali maskerske kovčke, v kateri so najnovejša sredstva za uspešno izdelavo mask vampirjev, volkodlakov, Jacka Razpa-rača in drugih pošasti. Dražje kolekcije so vsebovale tudi stekleničko z umetno krvjo za večjo učinkovitost. Odrasli se pač radi igrajo! Kakšne želje? Boj tudi v igri- vojn z drugimi vasmi tel gubila četrtino odraslih Raziskave so pokazale* Yanomamoji ne bojujej0 naprej zaradi hrane ali 0& kar je sicer vladajoča ^ Chagnon je ugotovil, , osnovni motiv neprestani)1 ugrabljanje žensk, oziroin3 vračilni boji za taka dejan]3 tem je odkril, da člani p*e ^ ubijajo dojenčke spola, ker so moški kot b borci bolj potrebni in še posebno ker je njihovo # nje ena sama vojna s sose vasmi. .' Prav detetomorilstvo ® pozvroča stalno primanjk0 odraslih žena, ugrabitve & be zanje. Ta začarani k*0' silja, ki ga je raziskal Clw pušča malo vzvišenega Prl nemu človeku. Seveda sploševanja na ves človesK le pregroba. 11 • v |i »Lepa je, straš1*0 ( vesel. »Samo kaj pobegne?« — »Pr‘vfj Bojan. — »Kako pa lj, Zoran. — »Zc ven*><< se h kolibi!« Tako s ^ Zoran ostal z opi£° ,j( medtem ko se je &0. J ne da bi povedal M Ravno pred Silvestrovim je zima po dolgih letih pokazala, kdaj nas mora zasuti s snegom in pritisniti z mrazom. Obojega smo dobili obilo in deca so se tega jako razveselili. Vsi srečni skačejo v belo ledeno moko, pa vendar nikogar ne zebe. Drugi se drsajo v čevljih, na šolskih torbah ali pa kar po zadnji plati. Pri zabavi ni škoda ne obleke ne obutve. Precej drugače je bilo na naših cestah. Nič koliko kletvin smo slišali na račun tistih, ki bi morali sneg pravi čas očistiti. Še pred prvim snegom so se hvalili, kaj vse imajo in da le snega čakajo. Tudi to lahko pravi čas zvedo^ ker plačujejo preroke za vreme in se med sabo celo kličejo po radiu. Že pri prvem snegu se je zataknilo in so imeli srečo, da ga je kmalu pobralo. Pri drugem se je ustavilo. Prav iz Ljubljane so me klicali kot nekdaj Dunajčani, da jim pomorem. Ceste in ulice so bile tako zatrpane, da je prehod uspel le junakom, meščani so se pa mučili kot nekdaj, ko so morali gaziti od vasi do vasi, od mesta do mesta in še niso poznali snežnih plugov. Ko bo skopnel, bo tudi to pozabljeno kot že velikokrat prej vse obljube in napake. Najbrž je sneg najbolj osrečil vaščane Ponikev pri Dobrepoljah. Skozi vas že vse leto gradijo cesto in jo oblečejo z asfaltom. Pred vasjo so končali, za vasjo tudi, le skozi vas ne gre nikakor. Najprej jo morajo vijugati okoli vsakega kamna posebej, enkrat je v napoto kozolec, ki ga ni mogoče prestaviti, in morajo zavoljo tega cesto speljati kot gre desna roka okoli zadnje plati v levi žep. Enkrat cesto nasipajo, drugič odkopavajo, se prepirajo vsevprek. Še celo poplave se ne marajo znebiti, da jim bo še naprej zalivala hiše. Tako mi torej preostane, da f novem letu zaželim otrokom veliko snega in ledu, komunalcem in vsem drugim suhe ceste, vaščanom Ponikev pa dobre volje, da bodo dokončali pol lučaja nesrečne ceste. MARTIN KRPAN Rešitev prejšnje križanke ■"! E K K B Ur — K flk m. :• k A A A — & L A ur. A N T 0 N iti L O % R T A č l A R L T A 1 — S> A D >c A R. R I L L O tr il A1 G« A & z A S M 6 M R 1 T-" v \ D A in«r S R £ N A R A gy O R O. * A M A E R A fc 1 »J h a K. KI A .« T o M O N A A R £ 3 o_ letnega ne moreš užaliti. SENECA tost p0 oblasti je najstrašnejša ezen človekovega duha. ega« VOLTAIRE fnk brez pravice je nasilje. O. ŽUPANČIČ i^hpežljivojjt je umetnost VAUVENARGUES mmm 5 DL PLUG GLASILO IT. SOCIALISTOV KLICA HERCEGO VEC PRITOK DRINE TISK. NOŽ NAGON OBRI DL ZLATO JABOLKO NAJMANJŠI DELEC SNOVI TEMELJNI KAMEN 1 TROBCAR STRANICA PRAVOKOT. fTRIKOTNIKAj GLMESTO GRČIJE > 'JAREC JUD. iMESTNA 'Četrt •DOMAČA 'ŽIVAL STARI ,_fc TNALO AFR. DEŽELA POVELJ- STVO 1AMNINAI mm ČETVORKI NAZIV IGRALEC KHARIF s DL DELAVEC V OLJARNI NEVESTINA OPRAVA OGRADA INDONEZ. OTOK IZRAEL. LUKA PATRONA ŽIME ZAVETIŠČE RADON ZAH.EV.R. KRAJ PRI KRŠKEM RUS. BASNIK INDONEZ. [AGENCIJA Bezkine goljufije, ne čudeži Teolog razkrinkal „sveto Rezko" kot histerično in kot lažno osebo mistike dokler je Terezija živela, je vsa bavarska vasica - Konners-fu*“ bila priča posebnemu dogodku. O veliki noči se je vila • vasico procesija v čudež verujočih vernikov, med katerimi ““o tudi mnogo vojakov iz Združenih držav Amerike. Pobož-re so Pr*šb 11 vsega sveta. Pri „trpeči roži iz Konners-utha“ so iskali pomoči in zdravja. krv; kada 'fečem ni ..podoživljala" v trplienT«"-1 , stanJu Kristusovega zdrava bda Terezija močna in set let' etvucb ni „marala“ tride-je bila ,zaužit> nobenega grižljaja, njen Hadka in okrogla. Ko je strad, ^hteval od nje dokaze o z ik_ ?]u’ se je ..svetnica Rezika" ^Peh°m uprla. °čeh uCasa do časa je bila v njenih točno je bila več ali manj na katnV'stih mestdl r°k in nog, pribiijCI so dezusa P° sv- pismu govariau3 kliž- z vsakim se je po-svet0 t v Posebnem dialektu. S kon ‘^>Jo iz Lisiexa po viso-araniei,SK°’ z Jezusom včasih po kot z vr naJveč pa v dialektu nik, seH^01?1’ ko je rekla: ..Odreš-boj’. :al nimam časa, da bi s te-Uniri1'3’ moram se naspati." starost; Je pred leti v 64. letu infarkt ? sicer zaradi srčnega dnevu oda 18. septembra, ob Pet tr,,nJene smrti, so verniki zo-zije Mm°ma prišli h grobu Tere-KonneJ;Umann ali „ Rezke iz nili r„„Src.utba> da bi se jim izpol- ^'eudeži. dr. W»vno ta trenutek razkriva svojj stmL'mmer lz Mannheima v ka‘'. u,; ovni reviji „Kriminalisti-548 Strmmcr se opira pri tem na teolop. am obsegajočo razpravo (Katoliškega) dr. Jožefa Hanauerja. Naslov razprave: ..Konnersreuth kot primer preiskave". V tem delu je ,,sveta Rezka" razkrinkana kot histerična in lažna oseba mistike. Terezija Neumann je bila rojcna 9. aprila 1898. Njen oče je bil reven krojač, ki seje zaposlil priložnostno pri tamkajšnjih kmetih. Imel je skoraj 10 zakonskih otrok. V otroški dobi Rezka ni vzbujala kake posebne pozornosti. Tudi pozneje ne kot kmečka delavka. Pri gašenju nekega požara dne 10. marca 1918 je začutila težave, kadar se je sklanjala ali pa pri dviganju kakega bremena. Odšla je v bolnišnico Waldsassen, kjer so ugotovili najmočnejšo histeričnost s slepoto in delno ohromljenost. Že od vsega začetka se je pretežni del Rezkinih „čudežev“ dogajal brez zdravniške kontrole. Tako se je leta 1925 lahko zgodil „čudež“: rana, kije bila več mesecev odprta, se je bliskovito zacelila, brž ko so nanjo položili list od rože, ki je pred tem imela stik z • okostjem svete Terezije Lisieuxove. Sedaj sprašuje teolog Hanauer popolnoma upravičeno, zakaj niso uporabili „tega postopka" tudi pri Rezkinih poznejših ranah. Vsekakor je ta vraža po svojem izvoru še iz 16. stoletja, ko so histerične okopali v tako imenovani gregorjanski vodi. Ta voda je „na-stala" tako, da so relikvije oprali z vodo, kateri so dodali dele kamna, ostrganega s spomenikov svetnikov. Pohlep po relikvijah z zdravilno močjo je v srednjem veku tako zelo narasel, da so nastale tatvine okostij, zobovja, možganskih lobanj, pepela in masti, kije kapljala od mučencev. Za Terezijo iz Konnersreutha je bilo leto 1925 leto čudežnih ozdravljenj najrazličnejših bolezni. Nenadoma je zopet govorila, se lahko gibala in takoj je izginilo vnetje slepega črevesa. Skratka, izginile so vse bolezni, ki jih je imela prej in katere je Rezka sama „ugo-tovila". Hkrati je nastopila doba ožjega razmerja z Odrešenikom. Pojavile so se znamenite brazde, ki so bile posledica Kristusovih ran. Zopet je lila kri curkoma, vendar jo je bilo možno videti šele v „su-hem stanju". Čudežne zgodbe iz kraja Konnersreuth so privabile cele skupine romarjev v to vasico. Sto tisoči so romali mimo „Rezkine“ postelje. Blaginja v hiši Neumannovih pa je naraščala tako kot v vsem kraju. Nihče ni dvomil o resnici. Tudi takrat ne, ko so identificirali kri, ki je bila vsa posušena ter je tako imenovana „srčna rana" bila v resnici le kri menstruacije. Sodnik VVimmer iz Manheima: ..Dejansko je ugotovljeno, da izvirajo .čudežne krvavitve' edino od umetno pripravlje- nega postopka". Hanauer: „Sum, ki pada na umetno pripravljeno krvavitev, je več kot utemeljen. Razumljivo je, da si je Rezka opraskala kožo, da je s tem povzročila krvavenje." Vizije Terezije so za Hanauerja ..običajni prividi". Rezka je bila zgodaj upokojena, in ko so jo hoteli preiskati, je to odklonila ter se rajši odpovedala pokojnini, kakor bi dovolila, dajo preiščejo. Prav tako tudi ni dovolila preiskave, ki bi ugotovila, kako je z njeno trditvijo, da več desetletij ni „zaužila nobene hrane". Ko je škofijska uprava iz „Re-gensburga zahtevala, naj Rezko preiščejo v bolnišnici, da dokažejo njen „čudež stradanja", se je Rezka tej zahtevi po preiskavi uprla. Ob krajši kontroli njenega urina so leta 1929 ugotovili, daje „trpeča roža iz Konnersreutha" kljub trditvi o stradanju dejansko uživala hrano. Sodnik Wimmer: Goljufijo o Rezkinem stradanju je končno priznala celo njena lastna mati z besedami: „No da, tu in tam poje Rezka kak jajček!" Teolog Hanauer smatra, da je skrajno „nesveto“, ako „Odrešeni-kova" Rezka stalno sama „dolo-ča“, kdaj bo „imela“ ekstaze in kdaj jih ne bo. Ob postnem času jih ni, na velikonočno nedeljo pa vsakokrat. Ako pride več obisko valcev, trajajo ekstaze dalje časa, takrat, kadar je malo obiskovalcev, pa ekstaze sploh ni. Teologu Hanaueiju je tudi povsem jasno, da je Neumannova vernike varala zavestno ali podzavestno z namišljenimi čudeži in da je vse skupaj od začetka do konca pobožna goljufija. Za njene privržence velja Terezija Neumann še dandanes za nebeški čudež. Ob njenem grobu v Konnersreuthu se še vedno slišijo glasne zahvale: „Rezka je pomagala." (Po reviji Štern) ZA OČETOM & t \ tssm k^liknil ves , °Vs <( *a,na ne r j® hotel menil L <***«* ne fcotei menil XvVedeti nVrn‘va [til M,s ,k°libo, ►a. e k reki, 119 Na brežini nad reko je raslo neko bičje, o katerem je Bojan že od prej vedel, da je silno močno. Ko ga je nekoč prej skušal odtrgati, se mu je zarezalo v roko, utrgalo se pa ni. Tega bičja je sedaj narezal z nožem, kolikor ga je potreboval za svojo namero, in se nato vrnil k bratu pred kolibo. »Aha!« je vzkliknil Zoran, ko je opazil bičje, »že vem kaj nameravaš.« 120 »Spletel bom opici ovratnico in vrvico,« je povedal Bojan in se neutegoma lotil dela. Ovratnica je bila spletena tako naglo, da se je Zoran čudil njegovi spretnosti in naglici. Ko jo je dvakrat ali trikrat položil opici okoli vratu in se prepričal, da ne bo ne prevelika in ne premajhna, ji je dodal še zaponko in nastavek. Nato je pričel plesti vrvico. iz monografije dvanajste brigade brigada brani belo krajino piše: lado ambrožič Medtem pa tudi sovražnik ni držal križem rok. Zanimiva je tekma med enotami VII. korpusa in sovranimi četami za iniciativo. Kdo bo prvi izvedel novo akcijo in prisilil nasprotno stran, da se bo ravnala po njegovi želji? Tedaj so si pobudo pridobili Nemci, ki so na področju Dolenjskih Toplic začeli akcijo, ki pa ni imela posebno važnih ciljev. Zmanjkovalo je zamisli, ki naj bi pognale sovražnikov bojni stroj v takšne akcije, ki bi temeljito prizadele moč partizanskega gibanja. Sovražnik je 6. novembra zbfal nekoliko čet in jih pognal proti Dolenjskim Toplicam. Ta smer je bila od nekdaj zelo občutljiva za partizane. Bali so se, da se sovražne čete ne bi iz Dolenjskih Toplic podale dalje proti Starim žagam, kjer so bile delavnice glavnega štaba Slovenije, in dalje proti Semiču in Beli krajini. Partizanska poveljstva so zmerom ostro in odločno reagirala na vsak sovražnikov vdor v Dolenjske Toplice, ki so postale namesto Novega mesta majhna prestolnica tega področja osvobojenega ozemlja. Sovražnikova skupina je bila sestavljena iz 34. čete slovenskih domobrancev iz Novega mesta, iz delov 35. posadne čete iz Tržišča in delov 36. posadne čete slovenskih domobrancev iz Kostanjevice. Skupno so zbrali 433 domobrancev, sodeloval pa je del 1. bataljona 14. SS policijskega polka in del 13. oklepne čete istega polka iz Novega mesta. Sestava te bojne skupine je torej predstavljala največjo moč, ki jo je novomeška posadka skupaj z nekaterimi drugimi posadkami mogla zbrati. To je bilo okoli 600 mož. Bojni skupini, ki jo je izdatno podpiralo topništvo, so poveljevali nemški oficirji. Dne 7. novembra so se že vneli boji na pristopih k Dolenjskim Toplicam. Partizanski štabi so hitro pripravljali obrambo osvobojenega ozemlja. Na bojišče je prispela Cankaijeva brigada, glavni štab Slovenije pa je poslal še podoficirsko šolo, ki jo je večkrat uporabljal v kritičnih trenutkih, 1. brigado VDV in en bataljon iz sestave svoje zaščitne brigade. Sestavili so posebni operativni štab, ki mu je poveljeval namestnik komandanta XV. divizije Janez Hribar. V jsestavo te operativne skupine je deloma spadala tudi 12. brigada, vendar s tem zadržkom, da je bila odgovorna za belokranjsko smer čez Gorjance, ki je še vedno veljala za najvažnejšo. V bojih, ki so se razvili na smeri Dolenjskih Toplic, je Dvanajsta le deloma sodelovala, pač pa je trdno zasidrana v svojem goijanškem utrjenem gnezdu varovala Belo krajino. Stab XV. divizije seje 9. novembra odločil s protinapadom vreči sovražnika iz Dolenjskih Toplic in ga v Novem mestu blokirati. Akcijo naj bi začeli 10. novembra 1944 ob 13. uri. Naloga 12. brigade v tej akciji je bila, naj napade sovražnika v hrbet, če ga Cankarjeva brigada ne bi zmogla sama premagati. Do te akcije pa ni prišlo, ker se je 10. novembra sovražnik sam umaknil v mesto in s tem končal napad. Medtem je štab VIL korpusa s sodelovanjem zavezniškega letalstva ponovno začel s pripravami za napad na Kočevje. Ta velika operacija naj bi se začela 10. novembra 1944. V njej je XV. divizija nameravala uporabiti Gubčevo in 15. brigado, Cankarjeva in 12. pa naj bi ostali na blokadi Novega mesta. Toda tudi s temi namerami Vil. korpusa ni bilo nič zaradi težav z zavezniškim letalstvom. Cankarjeva brigada pa je še nadalje ostala pred Novim mestom. Petnajsta divizija je tedaj ukazala, naj se Cankarjeva jn 12. brigada vključno z enotami, ki jih je dal na voljo glavni štab Slovenije, postavita nekoliko bliže Novemu mestu in ga tesneje okleneta. Pozicije Dvanajste so spet ostale iste kot prej le del bataljona se je premaknil bliže Težki vodi. Štab VII. korpusa je že dalj časa proučeval možnosti za oskrbo partizanskih enot in raznih ustanov osvobodilnega gibanja. Rezultat te analize je bil, da je treba do določene mere varovati prebivalstvo, ki je bilo pod nadzorstvom partizanskih enot, in daje zato treba črpati hrano in drug material s področja, ki je pod okupatorjevo kontrolo in ki je tudi bogatejše. VASA ZGODBA Zima je tu; večeri so dolgi, zunaj kmalu pade mrak in najraje tičimo doma na toplem. V takih zimskih večerih pogostoma tarnamo, kako nam je dolgčas. Kaj, ko bi v takih trenutkih prijeli za pero, in popisali dogodek, ki seje pripetil vam, vašim znancem, prijateljem ali pa ste si ga izmislili? Ce imate malo pisateljske žilice, če veste za kakšno izvirno zgodbo, potem jo napišite! \ Vaše pero je vredno 1000 din j * \ \ 5 J * * \ ■v Uredništvo Dolenjskega lista tako kot že nekaj let zapovrstjo razpisuje natečaj za VAŠO ZGODBO (prej GOSJE PERO). Natečaja se lahko udeleži vsakdo s poljubnim številom prispevkov, vendar ne sme posamezna zgodba presegati 100 tipkanih vrstic na običajnem pisarniškem papirju. Posebna komisija bo vestno prebrala vsak prispevek in ga ocenila. Najboljše prispevke bomo nagradili z več nagradami: 1. nagrada 1000 din 2. nagrada 700 din 3. nagrada 500 din 4. nagrada 400 din 5. nagrada 300 din V poštev pridejo izvirni, še ne objavljeni prispevki, ki jih boste poslali na naslov; Uredništvo Dolenjskega lista, Ulica talcev 2, pp 33, 68000 Novo mesto, najkasneje do 1. februarja 1977. Prispevke označite s šifro in priložite tudi list s šifro, na katerem naj bo točen naslov avtorja prispevka. Vse nagrajene prispevke bomo objavili v Dolenjskem listu. Objavili bomo tudi nenagrajene prispevke in jih honorirali po našem rednem ceniku. UREDNIŠTVO * H ! s X. H N ! * s S * N I s s s s s s S S POTA Ii\ STltf Dežurni poročajo TAT NA DRSKI — Martina Jurečiča z Drske je 4. ali 5. januarja obiskal zmikavt. Lastnik je opazil, da mu je iz omare v stanovanju izginilo 1500 dinaijev. BO KDO GRADIL? - Antonu Kraševcu iz Novega mesta je neznan tat izpod kozolca v Bučni vasi ukradel 800 kilogramov betonskega železa. AVTO JE DOBIL. NOGE - Cvetu Rusu iz Gradca je 6. januarja zvečer zmanjkal fičko, ki ga je parkiral v Metliki. Rus je tudi ob osebne dokumente, ki jih je imel v avtu. PODLEGEL JE POŠKODBAM Prehitro vožnjo in tehnične pomanjkljivosti vozila dolžijo za hudo nesrečo, ki seje 8. januarja okrog 10. ure dopoldne pripetila v Brežicah in je imela za posledico smrt komaj 12-letnega fanta._ Na kolesu z motoijem se je iz Šentlenarta pripeljal po Mi-lavčevi ulici 12-letni Tomo Višnjič. Pri vhodu na nogometno igrišče je pripeljal mimo z osebnim avtom 22-letni Jože Avguštinčič iz Gor. Lenarta 22 in zavijal v levo ter podrl fanta na kolesu. Potiskal ga je pred seboj še okrog 50 metrov, nato pa je otroka stisnilo še ob parkirani avto. Tomo je bil tako hudo ranjen, da je poškodbam podlegel. NAIVNE2 S FICKOM 8. januarja med 19. in 24. uro je bil na parkirnem prostoru pri Cate-ških Toplicah okraden lastnik fička. Naivnež je šel v lokal, desna vrata na avtomobilu pa pustil odprta. Nekdo je to izkoristil in je iz avta odnesel kasetofon in dva zimska plašča. Lastnika je oškodoval za okrog 10.000 dinarjev. Kdo je bil tat, še raziskujejo. Mi ■ mm Vsak četrti je tovornjak Lani kar 1.400 prometnih nesreč na novomeškem območju, od tega 30 s smrtnimi izidi ENA NAJSLABŠIH TOČK! Promet skozi Novo mesto je seveda najbolj oviran zavoljo tesnega kandijskega mosta, eno najožjih grl v prometu pa je tudi prehod z Glavnega trga na Cesto komandanta Staneta. Med vozila, ki švigajo v obe smeri, švigajo pešci, razen tega s treh strani vozila prihajajo in odhajajo na parkirišča. Neprevidnost se tu navadno konča s karambolom! (Foto: R. Bačer) V lastnem hlevu je bil oropan Priletnega Bregarja s Čateža pri Trebnjem je ropar stisnil za vrat, odšel z Dogatim plenom in se vrnil — Potem so roparja prijeli LANI VEČ NADZORA - Miličniki so v preteklem letu promet poostreno nadzorovali. Največ akcij je bilo na magistralnih in regionalnih cestah, precej tudi po mestih in večjih krajih. Nešteto voznikov so ujeli brez pravih dokumentov za vožnjo ali avtomobil, na veliko vozilih so našli tehnične pomanjkljivosti. Posnetek je z ene takih akcij v Črnomlju. 4. januar 1977 si bo 70-letni Anton Bregar, kmet s Čateža pri Trebnjem, za vselej zapomnil. Kar se mu je zgodilo v lastnem hlevu, diši po pravi kavbojki. Bilo je popoldne med 15. in 16. uro, ko je gospodar Bregar v hlevu krmil živino. K njemu je prišel 35-letni Vid Poterbin s Cateške gore, zgrabil gospodarja za vrat in zahteval denar. Sprva Bregar ni hotel dati, povabil pa je čudnega „gosta“ v PO LEVI PREHITEVAL 5. januarja okrog 14. ure je Rudolf Sonc iz Jelovega vozil z avtom iz Radeč proti Krškemu in v Dol. Boštanju zavijal levo, takrat pa ga je po levi prehiteval 20-letni Jože Savič iz Loga pri Sevnici. Prišlo je do trčenja, ki sicer ni zahtevalo poškodb, pač pa za 8.000 din gmotne škode. Avtomobilski strokovnjaki Med prazniki je olajšal avtomobile v Ribnici Medtem ko so Ribničanje preganjali od 1. januarja na 1. januar novoletnega mačka, je Ribnico obiskal še neznan ljubitelj tujih avtomobilov. Vlomiti je skušal v tri avtomobile, a se mu je posrečilo le v enega; trem nadaljnjim je ukradel meglenke, iz nekaterih pa bencin. Vsa ta dejanja je opravil samo v razdalji kakih 100 do 150 m. Občani so kraje in vlome prijavljali postopoma, kakor so pač spet potrebovali avtomobile. Povsem drug ljubitelj tujih vozil - tako vsaj sklepajo, ker so mu že na sledi - pa je izmaknil v noči od 2. na 3. januar v Dolenji vasi kar avto. Kaže pa, da se mu je pri vožnji nekaj zataknilo, zato ga je pustil in miličniki so ga vrnili lastniku že 4. januarja. Med prazniki so se občani pač preveč posvetili raznim dobrotam in malo preveč popustili pri varovanju svoje imovine, oziroma kakor pravimo: pri samozaščiti. Vlomilci in ljubitelji tuje lastnine pa sc to izkoristili. J. P. hišo in obljubil, da bo nekaj denaija dobil. S takim zagotovilom pa Poterbin ni bil zadovoljen: še bolj je stisnil Bregarja okrog vratu, da je izgubil zavest. Na tleh ležečemu je potem vzel iz hlačnega žepa denarnico, r s Z VOZIČKOM NA MAGISTRALI Pri Družinski vasi se je 28. decembra 1976 ob nastopu teme, okrog 17.30, zgodila ena tistih nesreč, ki so posledica neprevidnosti. Kljub opozarjanju, da pešci nimajo kaj iskati na zelo prometni magistrali, posebno pa ne v temi, se je 69-letni Franc Gruden odločil prečkati cesto kar z ročnim vozičkom, naloženim s koruznico. Ko je bil na cestišču, je iz zagrebške smeri pripeljal avto Anton Čolič in kljub umikanju voziček zadel. Grudna je z vozičkom vred vrglo s ceste, da je obležal poškodovan. 'Odpeljali so ga v bolnišnico. BREZ ZADNJIH ZAVOR 6. januarja po 20. uri se je 17-letni Janez Udvanc iz vasi Dobe pri Kostanjevici peljal na kolesu z motorjem od Šentjerneja proti Kostanjevici V vasi Dobe je zaviral, ker pa nožne zavore na kolesu niso bile v redu, je zaviral s prvima. Posledica je bila, da ga je vrglo s kolesa. Po trebuhu in na raznih krajih telesa je bil fant ranjen. v kateri je bilo 56.700 dinarjev in nekaj dokumentov. Ko se je Bregar zavedel, je lahko le ugotovil, da je bil oropan vsega denaija. Že čez dobro uro pa se je Poterbin vrnil. Bregar in njegov sosed sta ga prijela in zadržala, dokler niso prišli miličniki iz Trebnjega. Ti so pri Poterbinu še našli denar, manjkalo je samo 200 dinarjev. Zaradi utemeljenega suma ropa so Poterbina odvedli k preiskovalnemu sodniku in ga priprli. „Ko teden za tednom pišete o številnih prometnih nesrečah, bodisi tistih z manjšimi posledicami, pa vse do takih s smrtnim izidom, se številke ne zde tako zastrašujoče in vredne pomisleka, kot sedaj, ko imamo zbrane podatke za celotno lanskoletno obdobje,“ je povedal inšpektor na novomeški postaji milice, Jože Tavčar, sicer odgovoren za varnost na cestah novomeškega območja. , Lani smo na naših cestah zabeležili okoli 1.400 prometnih nesreč, kar je približno toliko kot leta 1975. Nasploh ostaja to število zadnja leta več ali manj nespremenjeno. Bolj zaskrbljuje število žrtev, ki so izgubile življenje v prometnih nesrečah. Resda je bilo nesreč s smrtnim izidom v prejšnjem letu „le“ 30, predlani pa 33, zato pa je število žrtev vedno večje: v letu 1975 je bilo 39 mrtvih, lani pa kar 47. Tako se spomnimo nesreče, ko je naenkrat umrlo 5 ljudi, drugič 4, ena nesreča je bila s tremi žrtvami, kar šest jih je, bilo, kjer je umrlo po dvoje ljudi, v 23. primerih pa je izgubil življenje posameznik. Vzroki takšnemu stanju ostajajo že lep čas enaki: prekoračena dovoljena hitrost, izsiljevanje prednosti in neprevidno prehitevanje, prekratka v amostna razdalja in ne nazadnje tudi alkohoL Temu se ne moremo izogniti niti s številnimi preventivnimi akcijami, ki po organiziranosti dela predstavljajo naše najmočnejše orožje." Veliko besed je Jože Tavčar namenil najhujši obremenitvi novomeških miličnikov: magistralni cesti Ljubljana-Zagreb. »Večina naših preventivnih akcij je usmeijena prav na to območje. Veliko je zastojev, prehitevanj, ki se nemalokrat končajo tragično, vse pa zaradi izredno velikega števila tovornjakov, ki na to cesto prinašajo največ zmede in preglavic. To ugotovitev bo najbolje podprl podatek, ki smo ga dobili na' nekaj lanskoletnih akcijah. Kar vsako četrto prevozno sredstvo na tej cesti je tovornjak. Za zanj; mivost številka, ki smo jo dobili pri štetju prometa 12. julija lani: od 6. do 22. ure smo na tej «stl našteli kar 1.523 tovornjakov takih, katerih teža presega 7,5 ton. Prav zaradi tega je potovalna hitrost, vzemimo odsek Trebnje-Otočec, sila skromna, saj znaša le 43,73 km/h, na nekaterih klancih pa komajda 11 km/h. Tega dne smo v -v triurni akciji prišli do ugotovitve, da pripelje vsa k iti 53 sekund v eno smer en tovornjak. Vsi našteti podatki dovolj prepričljivo govore, kako hudo je obremenjena ta cesta in da je jeza števil- Jože Tavčar nih voznikov osebnih avtomobilov največkrat upravičena." . In še na nekaj je opozoril na* sogovornik: na vedno večje a®-; vilo smrtnih žrtev med Medtem ko so predlani v pr°-metnih nesrečah izgubili življenje trije pešci, se je lani njihov® število povečalo na 10. In kar J® najbolj žalostno - večini ten tragičnih primerov je botrov« alkohoL „Se vse premalo se nas občani drže danih napotkoV; hoja po levi strani cestišča, Pe^?j naj hodijo drug za drugim in. je le mogoče, izogibajo naj s prometnih cest, še posebno P°n0ČL“ B.BUDJA Smrt pod ledeno ploščo Pri Biču se je v soboto pri smučanju na ledu smrtno ponesrečil 13-letni učenec Franci Trlep V enem prejšnjih sestavkov smo govorili o dolžnosti angaži-. ranja vseh, tako institucij kot posameznikov, pri preprečevanju odklonskosti. V današnjem sestavku pa se ustavimo pri vlogi premoženja, življenja, zdravja in morale; so številne in omogočajo nastajanje kriminalitete na njihovo škodo. Takšne situacije ustvarjajo zavestno ali nezavestno, hote ali nehote, najpogosteje prenašanjem ali razkazovanjem denarja itd. Posebno skrb je treba posvetiti ženskam pri ugotavljanju priložnosti za nasilja med njimi; te so: sprehajanje po samotnih de- Vloga žrtve pri kaznivem dejanju žrtve (oškodovanca) pri nastanku kaznivega dejanja, pri njenem prispevku k storitvi kaznivega dejanja ter pri opozarjanju le-te na kriminalne situacije, iz katerih lahko pride do kaznivih dejanj na njeno škodo. Kazniva dejanja nastajajo pogosto zaradi nekaterih medsebojnih odnosov ljudi, pri čemer mnogokrat ne bi prišlo do posledice dejanja, če ravno žrtve ne bi pri tem imele svojega deleža. Gre torej za to, da žrtve same pogosto ustvarjajo takšne družbene situacije, v katerih pride do storitve kaznivega dejanja. Pri tem je vloga žrtve v tem, da zavede, spodbudi, izzove, dopusti, pospeši itd. Do mnogih kaznivih dejanj sploh ne bi prišlo, če ne bi žrtve - fizične in pravne - ustvarile ali soustvarile situacije, v kateri je nekdo mogel postati tudi storilec kaznivega dejanja. Preddeliktne ali predkrimmal-ne situacije, ki jih ustvarjajo fizične osebe v odnosu do svojega pa iz malomarnosti, brezbrižnosti, zaupanja ipd., tako na primer: - za tatvine in vlome: z ne-zaklepanjem prostorov, avtomobilov, puščanjem ključev na vidnih mestih, malomarnim hranjenjem denarja in dragocenosti, s puščanjem odprtih ročnih in drugih torbic, nezavarovanjem prtljage, z nošenjem denarnice v vidnih delih obleke, z nepazljivostjo, nebudnostjo, s pretiranim zaupanjem, s privlačnimi predmeti, z neosvetljenimi deli hiše, z okni brez mrež, z razkazovanjem denarja itd.; - za goljufije: z lahkovernostjo in zaupanjem, s pohlepom, s sprejemanjem tujega, nepoznanega denarja itd.; - za kazniva dejanja nasilja: s prepiri, žalitvami in s takšnimi odnosi med ljudmi, ki povzročajo konflikte, ki so posebno nevarni, če jih spremlja alkohol; z neurejenimi odnosi med ljudmi, z jemanjem nepoznanih oseb v vozila, i nezavarovanim lih parkov, po samotnih, neosvetljenih ulicah, nezaklepanje avtomobilov pri parkiranju, parkiranje na osamljenih in oddaljenih mestih, odpiranje stanovanja tujcem, nesposobnost in nepripravljenost za obrambo, izpostavljanje v razgaljenih oblačilih itd. Prav tako je potrebna opreznost otrok in mladoletnikov, posebno dekjic, ki so pogosto žrtve odraslih, predvsem iz spolnih razlogov. Takšne situacije so: jemanje daril od nepoznanih oseb, druženje z nepoznanimi osebami, zadrževanje na osamljenih in nevarnih mestih, tekanje za žogo preko ulice, vstopanje v vozila nepoznanih oseb, zadrževanje v bližini javnih stranišč, pohajkovanje, prevelika radovednost, nepazljivost, igranje okrog železniških objektov ali ob prometnih cestah, igranje z orožjem ali i nevarnim orodjem itd. (Nadaljevanje prihodnjič) J AN K Z KRAMARIČ Otroška igra ob novem snegu se je za dva učenca 7. razreda nesrečno končala. Vaščani so lahko rešili le enega, medtem ko drugemu ni bilo več pomoči. 8. januaija popoldne se je 13-letni Franci Trlep iz Biča s svojim prijateljem Francem Pajkom, ki je iste starosti, smučal na zaledeneli površini ob avtomobilski cesti. Led nastaja na travniku ob vsakem malo močnejšem deževju, ki mu sledi mraz, voda pod njim pa je ponekod globoka tudi do dva metra. Tudi tokrat je ledena plošča vabila otroke na zimsko veselje .. . Ko sta se fanta veselo dričala, se je Franciju naenkrat udrl led in padel je v vodo. Mimo je pripeljal avtomobil in voznik je otroku takoj priskočil na pomoč. Proti odprtini je vrgel vrv, vendar je otrok v vodi ni mogel doseči. Zato jo je prijatelj Pajk hotel pobrati in jo ponovno vreči. Takrat seje pod Pajkom udrl led in tudi on je padel v vodo. Medtem so takoj prihiteli na pomoč vaščani iz Biča in okolice in začeli reševati. Kljub prizadevanjem pa so lahko rešili le Pajka, medtem ko seje mladi Trlep v vodi utopil. Zanj je bila rešitev iz vode prepozna, četudi je kmalu prišel na pomoč tudi zdravnik. Franci Trlep m ZAHRBTEN LED: Na tem mestu se je v soboto popoldne odigrala tragedija, ki je Trlepovi družini vzela 13-letnega dečka. Tanka ledena odeja posebno ovira reševanje, saj onemogoča hojo in plavanje. Franci je sicer znal plavati, vendar so ga oklenile smuči, led in ledeno mrzla voda, nihče pa ni mogel pravočasno do njega. (Foto: Pavlin) MENIŠKA VAS: PREVEC NA LEVI - 4. januaija dopoldne je Milan Muhič iz DoL Toplic vozil kombi proti Meniški vasi, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Anton Fink z Obrha. Ta je pred srečanjem prehitel kolesarja in je bil preveč na levi, potem je zavrl in ga je zaneslo v kombi Bilo je za 8.000 din gmotne škode. DOL. NEMŠKA VAS: LEDENI OVINEK — Cvetka Kastelic iz Gor. Globodola je 4. januaija popoldne vozila z avtom od Mirne peči proti Trebnjemu. Med potjo je na nepreglednem ovinku pripeljala na ledeni pas, nasproti pa je pripeljal Igor Rojc iz Trebnjega. Ko je voznica Zavrla, jo je zaneslo in sta z Rojcem trčila. Škodo cenijo na 10.000 dinarjev. POTOK: PRIPELJAL S STRANSKE CESTE - Milan Mirtič s Sel pri Straži je 5. januarja dopoldne vozil z avtom od Zaloga proti mestu. V Potoku je na prednostno cesto zapeljal premalo previdno in zaprl pot avtomobilistu Cirilu Fabjanu iz Novega mesta, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Prišlo je do trčenja in kode, ki znaša 7.500 dinaijev. PLJUSKA: DVA RANJENA -Mirko Huljak iz Samobora je 5. januarja dopoldne pripeljal s kombijem po klancu navzdol. V ovinku ga je na poledeneli cesti zaneslo v avto-dvigalo, ki ga je naproti pripeljal Grosupeljčan Tone Lesjak (.motne škode je za 21.000 din, razen tega sta biia Huljak in njegov sopotnik laže poškodovana. OTOČEC: VOZNIK JE PO- ?i PNILw' 6> janur>rja dopoldne je 22-lctni Marjan Gorišek iz Hrvaškega broda pešačil od Otočca proti Smarjeti. Za njim je pripeljal neki tičko, ga zbil m se odpeljal. Ranjenega Goriška so odpeljali v bolnišni- co, neznancu s fičkom pa s0 niki že na sledi. METUKA: TRČENJE P*?J, STAJI - Metličan Jože Mo^V januarja popoldne vozil oseD . f iz mesta proti železniški P° odcepu je zavil v levo, t°“aKUftof je pripeljal zdomec Marjan n iz Imotskega in avtomobila * ,(i: la. Molek je bil laže ranjen. j,,! ko je gmotne škode za 25.00° j jev. POTOK: TOVOR NA TLEH ( j januarja zvečer je Franc Dol. Straže vozil tovornjak s F ^ co AVTO Kočevje proti P i ji mestu. V vasi Potok je vlečnim delom zapeljal na ,3,< cesto, nato pa vzvratno n® JjM cesta Pri manevriranju se K ^ ti ca nagnila, tovor pa je pa^Ljoj Na cesti je bila huda ovira., gj.?' odstranili novomeški gasile*-je za 18.000 dinaijev. PO 14 dneh JE UMRL Za posledicami pf01**® nesreče je 2. januarja ^ Jai . vomeški bolnišnici ' ji 48-lctni Stane P0*3' s« Črnomlja. Ponesrečen^ je 18. decembra P°P°paKf peljal na kolesu iz Do*- j;u po asfaltu proti Črno%| Pri vožnji po klancu na je kolo zdrsnilo z asfalta* u. lesar pa je padel po na „cr Pri tem se je tako hud škodoval, da mu kljub devanjem zdravnikov j mogli ohraniti življenja- L ČETRTKOV INTERVdO Med borci nič več razlik , V«n°.da je bilo zadnja ieta med borci precej kritike zaradi priznavalnin. Bogatejše občine so jih izplačevale tako rekoč vsakomur, revnejše samo socialno ogroženim borcem. Tudi zneski so bui očiten odsev ekonomske moči. Borci sami so zahtevali poenotene priznavalnine. Tako je prišlo do družbenega dogorova med vsemi občinami. Za kakšne novosti gte in komu v korist, je v po-govoru povedala pravnica ožica Goleš, referentka za zadeve borcev pri ObS Novo mesto. »Po družbenem dogovoru zajet širši krog upravičencev do priznavalnin. Doslej je imel nekdo na primer priznano dvojno dobo, vendar pnznavalnine ni dobival, ker je bila ta le družbena pomoč socialno ogroženim borcem, ne glede na zasluge. Po novem dobijo občinsko priznavalnino vsi borci NOV pred • ", 1943, žene borke, ki imajo priznano posebno dobo od j. 7. 1944 ^ vsi< ki , bm udeleženci NOV z 18 starosti, ne glede na za- JS* Goleš: „Borci sami so zahtevah spremembe." četek sodelovanja. Za te tri J11!16 Je določen polni čiin-v, j H* P° inskih izrabo vfcr-?*6 1 -713 din (Ietos nnh *>• če Pfizadeti nima nobenih dohodkov. Od poldni? i,neska Pa se odštevajo dohodki na družinskega čla- tri skupine upravi-nin T,°|činskih priznaval- 194^ i? j° borci P° 9- 9-in a ’u C1 za severno mejo voinp ~V0lici iz *• svetovne odstr.tiTan-ie ie določenih 80 2S 7 P01"^1 zneska’ šniih V1 !'37(3 din po zdaj-se niimr3^Unib- Prnv tako pa ska , n teva °d tega zne-druifnl? na dohodke članov druzmske skupnosti." čem bodo borci po novem dogovoru na boljšem? „V novomeški občini je bila doslej najvišja občinska priznavalnina 600 din, najnižja pa 250 din. Tak brez dohodkov bo po novem dobival 1.713 din, kdo drug pa morda le simboličen znesek, vendar bo vsak borec nekaj dobil. Druga novost je, da osebni upokojenci po starem sploh niso imeli pravice uveljavljati priznavalnine, po novem se štejejo med upravičence in bodo dobivali morebitno razliko. — Kakšen položaj se obeta vdovam borcev in družinskim upravičencem do priznavalnine? „Edino zanje v družbenem dogovoru ni nič določenega, razen to, da morajo zanje poskrbeti občine s svojimi odloki. Tako bo pri tej skupini upravičencev še vedno možno, da bodo v bogatejših občinah (navadno je tam tudi manj borcev) dobivali več, drugje pa manj." - Ali se bodo borci znašli pri uveljavljanju teh pravic? „Kdor bo na novo uveljavljal pravico do priznavalnine, mora imeti vlogo in štiri dokumente: 1. potrdilo krajevnega urada, koga preživlja, 2. potrdilo davčne uprave o premoženjskem stanju, 3. potrdilo o redkih dohodkih (velja tudi za kmečke pokojnine) in 4. odločbo o dvojni dobi." - Velikokrat je slišati, da so posamezniki zaffiudili uveljavljanje dvojne dobe. Jim bo ta zamuda tudi zdaj odjedla pravico do dohodka? , Se vedno je čas uveljavljati dvojno dobo in partizanska leta, vendar mora prosilec najprej dobiti soglasje krajevne organizacije ZZB NOV, da sploh lahko prosi tak dokument. Dokazuje pa se s pričami, kot je sicer veljalo." — Vse to je zaenkrat le na papirjih. Kdaj bo preneseno v življenje? „Vse občine v Sloveniji so družbeni dogovor sprejele, podpisale pa ga še niso. Podpisovanje bo kmalu organizirano. In ko bodo podpisi, bo dogovor začel veljati. Računamo, da bo to letošnjo spomlad. Do takrat veljajo stari predpisi." R. BACER Dolenjske Toplice: ni zimskega spanja 6. januarja je Andrej Škerlavaj, sekretar centra za mednarodno dejavnost pri republiškem svetu Zveze sindikatov, v DoL Toplicah predaval o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov ter o vlogi neuvrščenih. Predavanje je bilo sicer namenjeno udeležencem dvomesečnega političnega tečaja, vendar so nanj povabili tudi člane krajevnega političnega aktiva. Razen tečajnikov je prišlo na predavanje še okrog 50 krajanov. Tečajniki so kot kulturno dopolnilo v prostem času organizirali v soboto popoldne tudi srečanje z opernim prvakom Ladkom Korošcem in ponovno povabili krajane. Ladko Korošec je navdušil s pripovedmi o svojih nastopih po raznih državah. Gost je v Dol. Toplicah predvajal tudi svoje spominske filme. I . T, -, *. STARO SE UMIKA NpVEMU - V Šegovi ulici (na Drski) so v nedeljo občani iz krajevne skupnosti Bučna vas podirali Ajstrovo hišo. V tem predelu bo podrtih še nekaj stavb, ker bodo gradili blok. Občani Bučne vasi bodo material odpeljali za popravilo vaških potov, z denaijem, ki je bil namenjen za te stvari, pa bodo asfaltirali cesto skozi vas. (Foto: Ria Bačer ) Sodoben dom za upokojence Letos se bo pod šmihelskim internatom začela gradnja doma upokojencev Štiri dolenjske občine so se dogovorile za skupno naložbo v gradnjo sodobnega doma upokojencev za 160 oseb. Idejni načrt je gotov, lokacija določena in gradnja se bo še letos začela. 'Zc več let ugotavljamo, da samo stanovanje za ostarelega občana ni dovolj, kar družba nudi. Če je kdo bolehen, potrebuje oskrbo in pomoč. Doslej smo iz novomeške občine starejše ljudi usmerjali v Dom počitka v Metliko ali v druge ustrezne domove po Sloveniji, potrebe pa so še in ljudje raje ostajajo v domačem kraju. Imamo tudi precej upokojencev, plačila zmožnih ljudi, ki si želijo domsko oskrbo v urejenem okolju. Nanje so pri načrtovanju doma upokojencev predvsem mislili. Dogovorjeno je, da bo novi dom upokojencev stal v Novem mestu, v lepi dolinici med šmihelskim inter- Precej gasilcev dobilo spričevala Prvič organizirana gasilska šola v Novem mestu Na pobudo Krke, tovarne zdravil, je novomeški Zavod za izobraževanje in produktivnost dela organiziral poklicno gasilsko šolo za odrasle. Potreba po izkušenih in z znanjem podkovanih gasilcih je bila tako v delovnih organizacijah kot v poklicni gasilski enoti, zato je bilo hitro zbranih 28 interesentov. Predavanja so se začela ob koncu leta 1975 in so trajala leto dni, tik pred novim letom 1977 pa so 28 slušateljem razdelili spričevala. Tako je Krka dobila 10, IMV 4, Novoles 2, Zavod za požarno varnost 8 in nekatere druge delovne organizacije po 1 poklicnega gasilca. Tokrat ni šlo za tečaj, marveč za strokovni program poklicne gasilske, šole, ki sicer deluje v Ljubljani. Pošiljati tja svoje kadre se novomeškim delovnim organizacijam ni obneslo. Niso dobili ljudi, ki bi za leto dni hoteli z doma v internat, pa še šolanje je drago. Zdaj so se za poklic gasilca zlahka odločili mizarji, obrtniki raznih strok, ki so sicer že prej končali poklicno šolo in zdaj v letu dni absolvirali le strokovne gasilske predmete. Šolanje med redno zaposlitvijo se je obneslo. Po potrebi bodo na zavodu s takim načinom izobraževanja nadaljevali. Otrokom in staršem v pomoč » Novem m/ ” ~. — -------- mestu je začela delati vzgojna posvetovalnica, namenjena predvsem otrokom v —— _________________ predšolski dobi, šolarjem in mladostnikom 'Jmamo uc* " —— voljo smo Z1)e prostore, skupino strokovnih delavcev in na pri razvoju nasvet‘. Pr' raznih vzgojnih, duševnih, socialnih težavah tokanovie 0tj?k ‘n mladostnikov," je povedal psiholog Marijan Potrebo r *1 nove ustan°ve. > čutihPlVZS°J.ni Posvetovalnici za otvoritev ^Prostorov" Škarja ne kadra in aajhujša ovira dfwno slednj> so bili PteJ dobilo ush 0 mest0 ni že 77^“' krajihlioveS0 ^ 2 tVoT0BUS°M Br VSLU2bo kar n® i t?h°oSeb-nik svečanosti k,ajroaPrlinnlk°n.ec Prejšnjega Prevoz ljev>m7s“ 7,V0 cest0 nad Karte-V'" wtcro je omogočen .ai n.. .. ~v»u nhi* N< ro delo občanom več ^ovim meu,,S° ?80dno zvezo z elovoj » m Tako prihranijo J}? uro časa uS dan vcč kot ■ aJ° delu n i V 8® .lahko posve-n-k ’® zgraien 1J>- Nova cesta n akcij in J V Pomoči° delov- !l ’ ie pa za za i° vo1-'0 obča‘ t. mnogih oH^ene in Solarje 8® n7 °dr°č"‘h krajev veli- Cesta je sicer zato jo bo redno vzdrževati, vena 7JUJe. v no/®1. °hd®ng zado vati Sradnjo. . načrtu imajo nadalje- .^usnani V začetku januarja 1977 je posvetovalnica začela delati v novih in lepo opremljenih prostorih. V stavbi, kjer poleg grmske osnovne šole deluje šolska zobna ambulanta, je tudi vzgojna posvetovalnica. Razen vodje psihologa imajo še pedagoginjo in socialno delavko, predviden pa je še en psiholog. V tej ustanovi se lahko zglasijo (brezplačno) otroci sami, lahko jih pripeljejo starši, lahko jih pošljejo po nasvet bodisi zdravniki ali iz centra za socialno delo ali pa iz šol. Ker so na vsaki stopnji otrokovega življenja stiske in težave drugačne, starši ali vzgojitelji pa jim sami niso vedno kos, so na voljo strokovnjaki, da pomagajo prebroditi nevšečnosti. Pomagajo lahko z nasveti pri motnjah v razvoju govora, pri zaostajanju ali prehitevanju splošnega otrokovega razvoja, pri težavah v šoli (vedenje, slab učni uspeh, težave pri branju ali pisanju itd.). Prav tako obravnavajo v vzgojni posvetovalnici vedenjske motnje otrok: če se potepajo, begajo z doma, izostajajo od pouka, če so napadalni itd. Svetujejo pri čustvenih in nevrot-skih motnjah, kot so nočni strah, nekontrolirano močenje/ nervoza itd. Razen tega bodo organizirali razna predavanja za otroke, starše in učitelje. Pričakujejo pa, da jim bodo ljudje zaupali. Vse, kar bodo strokovni sodelavci ustanove izvedeli od strank, bo ostalo za temi zidovi. Posvetovalnica je odprta za prebivalce novomeške občine, čeravno je bil sprva namen, da bi pokrivala območje celotne Dolenjske. Ker so drugje kazali le interes brez finančne podpore, je ostalo samo pri Novomeščanih. Vzgojno posvetovalnico financira izobraževalna skupnost novomeške občine. VEČ POMOČI ZAČETNIKOM Obrtniški delegat Jože Crtalič se je na zadnjem zasedanju občinske skupščine pred novim letom zavzemal za večjo družbeno pomoč obrti, ker bi jo morali postaviti na noge. Ker je težko priti do lokacij za obrt v mestu, zunaj pa prostor ni primeren in je tudi zemljišče drago, bi bilo potrebno v tem pogledu učinkoviteje delati. Marsikateri zdomec bi se vrnil in začel uslužnostno obrt, pa si premisli ob kopici težav, s katerimi se sreča že na začetku poti. Delegat Crtalič je v imenu obrtniške delegacije predlagal tudi ugodnejše bančne kreditne pogoje za (obrtnike začetnike in še nekatere druge olajšave, ki pa niso uresničljive. Glede lokacij in kreditov pa bi se verjetno z več dobre volje dalo zamiranje obrti ustaviti in obrt oživiti. natom in potokom. V domu bo 40 enoposteljnih in 40 dvoposteljnih sob. Vsaka od dvoposteljnih sob bo imela svoje sanitarije z WC in tušem, medtem ko bosta stanovalca dveh sosednjih enoposteljnih sob uporabljala skupno kopalnico. Za oskrbovance, potrebne posebne nege (večinoma priklenjene na posteljo zaradi bolezni), bodo v domu na razpolago posebne sobe, in sicer: 6 enoposteljnih sob, 7 dvoposteljnih sob, štiri sobe bodo s % ŠENTJERNEJ: 400 DARILNIH PAKETOV Krajevna organizacija Rdečega križa Šentjernej je pred novim letom organizirala širšo humano akcijo. Pripravili so okrog 400 darilnih paketov za socialno ogrožene otroke, bolehne in ostarele občane ter krajane, stare nad 75 let Ko so zbirali denar - vsega skupaj je bilo 32.700 dinarjev - so se razen domačih delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih društev izkazali tudi posamezniki. Pri akciji so sodelovali pionirji, mladi člani RK, mladinci in odrasli ter pripomogli, da so prenekateremu osamelemu človeku ob njihovem obisku solze kanile iz oči. Z majhno družbeno pomočjo in pozornostjo so pripravili veliko veselja in želi obilo hvaležnosti. tremi ležišči in 2 sobi s po štirimi ležišči. V stavbi bo tudi lastna ambulanta, jedilnica, prostori za fizioterapevtsko nego, klubski prostor, pisarne in druge pritikline. Prav tako bo urejeno zunanje okolje za prijetno posedanje ali sprehajanje. Na razpolago bo čajna kuhinja, kjer si bo lahko vsak še posebej kuhal,.če bo želeL Kuhinja bo imela take zmogljivosti, da bo lahko nudila prehrano tudi upokojencem zunaj doma Računajo, da bo (po sedanjih cenah) gradnja veljala 30 milijonov dinarjev, prispevale pa bodo razen novomeške še občine Trebnje, Metlika in Črnomelj. Glede na vložena sredstva bo vsaka občina dobila tudi ustrezno število mest Tako bo No-vomeščanom na voljo 126 postelj, Trebanjcem 26, občanom Metlike 4 in občanom Črnomlja tudi 4 postelje. Istočasno in z istim skupnim programom razširjajo in dograjujejo tudi Dom počitka v Metliki, kjer bo pridobljenih 51 novih mest Idejni načrt za sodobni dom upokojencev v Novem mestu je dokončan, glavni projekt bo izdelan do maja, tako da bi se gradnja lahko začela že poieti 1977, medtem ko je vselitev predvidena proti koncu leta 1978._______________________________ ZA BOLJŠI STIK Ob poročilu o delu delegatov v zveznih zborih so na zadnjem zasedanju novomeške občinske skupščine menili, da je potrebno zagotoviti stalen pretok informacij med delegati, občani, delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi , organizacijami. Da bi se ta povezanost začela uveljavljati, so sprejeli sklep o sistemizaciji delavca, ki bo imel nalogo posredovati informacije delegatom Obračun ob koncu leta Lanski potres je v novomeški občini naredil škodo na 35 stavbah — Nastalo je za 1,803.860 dinarjev škode — Poročali smo, da se je 12. in 13. julija 1976 precej zatreslo okrog Otočca in Šmaijete in da je takrat na več stavbah zaradi potresnih sunkov prišlo do škode. Prizadetim so sicer hitro pomagali, posebna občinska komisija pa je ob zaključku leta predložila občinski skupščini obračun ukrepov in škode. Na 35 stavbah - od tega na 15 v krajevni skupnosti Otočec in na 20 v krajevni skupnosti Šmarjeta - je nastalo za 1,803.860 din gmotne škode. Poškodovane so bile samo stare hiše, zato se je večina oškodovancev odločila za novo gradnjo. Pristojne občinske službe so nato po hitrem postopku izdale gradbena dovoljenja, da so lahko prizadeti začeli graditi. Samoupravna stanovanjska skupnost Novo mesto je 15 oškodovancem odobrila 930.000 din posojila z 2-odstotno obrestno mero na odplačilno dobo 25 let. Priporočili pa so tudi delovnim organizacijam, kjer so prizadeti zaposleni, naj jim iz svojih sredstev čimprej odobrijo dodatno posojilo. Ker pa so načrti, posebno v primerih, ko gre za sanacijo, precej dragi, bo tudi občinska skupščina prispevala oškodovancem do 90.000 dinarjev za plačilo načrtov, seveda če gradijo po 'načrtih. Ugotovljeno je tudi, da trije oškodovanci nimajo pogojev za najetje posojila, zato je bilo dogovorjeno s krajevnima skupnostma Otočec in Šmarjeta, da bodo te po- SUHA KRAJINA: KROMPIR OSTAJA Kmetje iz okolice Žužemberka, Dvora, Šmihela, Ajdovca in Hinj imajo doma še veliko kvalitetnega jedilnega krompirja. Računali so, da bo jesenski odkup zajel tudi njihova območja, pa se to ni zgodilo v takem obsegu, zato je pridelek ostal. Ker tudi ne redijo več toliko prašičev, kot so jih včasih, so v skrbeh, kam s krompirjem. skrbele za popravilo hiš. V ta namen je odobreno KS Otočec 20.000 din, KS Šmarjeta pa 10.000 dinarjev dodatnih sredstev. Splošno mnenje: polomija „Pisali ste, kako bodo letos dobro organizirane prireditve ob dedku Mrazu, pa je bilo slabše kakor prej,“ so nas novinarje ustavljale mamice. Nejevoljne so pravile, kako so z malčki šle v športno dvorano, pričakujoč doživetje, ki otrokom za vselej ostane v spominu, pa so odhajali razočarani. Dedek Mraz se je ves betežen le prikazal in izginil prej, preden so si ga otroci sploh dodobra ogledali. Darila so delile snežinke in drugi iz spremstva. V vrečkah so dobili otroci eno brisa-čko, eno knjižico in manjšo igračko. Posebej so se morali gnesti pri tistem, ki je delil po dve pomaranči ali mandarini. Zgodilo pa se je, da je dveletni otrok dobil (nemalo primerov) pravljice z besedilom, tisti iz male šole pa trdo slikanico o kužetu in muci. Mlade mamice, ki so tokrat svoje malčke vodile v športno dvorano, so pravile otrokom: „Ko sem bila jaz majhna, se je dedek Mraz vozil po mestu na kamionu in z bogatim spremstvom. Obšel je vsa naselja in iz avtomobila metal sladkarije. Vsakemu je dal roko." - In zakaj še zdaj ni tako? ’ S programom in organizacijo dedka Mraza so bili v zunanjih krajih otroci veliko bolj zadovoljni Ne zato, ker bi bili manj zahtevni, ampak zato, ker je bil dedek Mraz dovolj časa z njimi Kar pa zadeva novoletno ozračje sploh, smo ob slovesu od leta 1976 spet potegnili krajši konec. Videvali smo razvožene smreke, ki jih nihče ni postavil in so ostajale na tleh, prekrite s snegom. Samo zadnjih pet dni pred prazniki je bilo malo svetlejše po mestu, medtem ko so se Zagreb, Ljubljana in tudi nekatere manjša mesta kopala v lučeh ves december. Mi, podeželani pa nič! Kot da bi bili obremenjeni z božičnimi predsodki. Novoletno razpoloženje je bilo ocenjeno v Novem mestu kot polomija, ampak zanjo so prvič delovni ljudje solidarno prispevali denar. Vprašanje je, če bo ob takih izkušnjah drugo leto skupna akcija uspela. RIA BACER VEDNO VEČ OSTARELIH Precejšen delež v socialni problematiki novomeške občine ima neurejeno varstvo za starejše občane. V splošnih in specialnih zavodih je 109 starostnikov, v azilne zavode je premeščenih 15 občanov, vendar jih tako obliko varstva potrebuje še najmanj 15. Po drugi strani se kaže materialna ogroženost starejših ljudi. Zdaj prejema družbeno gmotno pomoč 264 občanov. Med temi je 79 takih, ki dobivajo stalno denarno pomoč, ker jim to predstavlja edini vir preživljanja, medtem ko je za 185 starejših ljudi denarna pomoč le neke vrste dodatek. Novomeška kronika Ce bi jih zapisali... v zdajšnji zimski sezoni smo bili že dvakrat priče zapadlemu snegu in neočiščenim pločnikom po mestu. Redki lastniki hiš poskrbijo, da so pločniki pred njihovimi stavbami očiščeni, medtem ko se nekateri za čiščenje sploh ne zmenijo. Pešci pa morajo ali gaziti v sneg ali pa hoditi po cesti, kjer si izpostavljen nevarnosti, da te zadene avto, ki ga na zasneženi cesti zanaša. Ugotovili pa smo lahko tudi to, da je očiščeno pred več zasebnimi kot družbenimi stavbami. . . TEMA KOT V ROGU - Cesta v Brezov log v naselju Bučna vas je pozidana z novimi hišami, ulica je lepo urejena, vendar nikjer ni niti ene cestne svetilke. Stanovalci se zaradi tega pritožujejo na vse strani in na vseh sestankih. DO MESTA PREDALEČ - Ena največjih pomanjkljivosti novega naselja Pod Trško goro z več deset hišami in več sto stanovalci v Mačkovcu je ta, da je najbližja trgovina 3 kilometre daleč. Ce v naselju že ni trgovine, najbrž ne bi bilo težko ljudem ustreči s prodajo najnujnejših potrebščin vsaj v manjšem kiosku. DVA NOVA OBČANA - Minuli teden sta v novomeški porodnišnici rodili: Melita Pureber iz ulica Na tratah 5 Janjo in Alojzija Oštir iz Zagrebške 13 Mateja. NA TRGU NIC NOVEGA - Na dokaj slabo založeni tržnici so v ponedeljek prodajali solato endivijo po 19.50 din, koren po 6.80 din, česen po 35 din, čebulo po 13.70 din in krompir po 5 din. Za jajca so ženske zahtevale 2.50 din, medtem ko so veljale limone 15.15 din, pomaranče 14 in 9.60 din ter grozdje 15.50 dinarjev. Ena gospa je rekla, da je v Novem mestu neki „fini gospod", ki svojega otroka v samopostrežni trgovini vozi v nakupovalnem vozičku. Če pa kdo kaj rečt, da se v teh vozičkih vozi tudi kruh, ga ozmerja z gofljo. Ni kaj, kultura pa taka... Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI LIST 17 Tri desetletja za močan kolektiv Brežiško Avto-moto društvo slavilo konec minulega leta tridesetletnico delovanja -Pred dvema letoma okoli sto, danes blizu devetsto članov Minuli mesec je Avto-moto društvo iz Brežic slavilo 30-letnico nepretrganega dela. V treh desetletjih je od skromnih začetkov zraslo v močan kolektiv. Taje imel pred sedmimi leti okoli sto, danes pa ima že blizu 900 članov. Številno članstvo in razvejena dejavnost že nekaj let zahtevata nove prostore, in kot kaže, bodo že spomladi nadaljevali svoje plodno delo v nekdanjem zdravstvenem domu, kjer naj bi imeli dve učilnici, kabinet, sejno sobo, pisarni, skladišče, stanovanje za hišnika in morebiti grostor za družabno življenje. Ze letos bodo veijetno postavili nekaj garaž in zgradili učni poligon. Tako'se bo šolska dejavnost izboljšala, in medtem ko so lani pripravili šestnajst tečajev za avtomobiliste in traktoriste, bodo letos lahko izdali precej več vozniških dovoljenj. Predavatelji AMD bodo tudi poslej obiskovali krajevne skupnosti in pripravljali tečaje ter po svojih močeh poskušali preprečiti številne smrtne nesreče s traktoiji. V prihodnjih mesecih bo društvo pripravilo vrsto zanimivih in poučnih ur. Po delovnih organizacijah bo organiziralo testiranja poklicnih voznikov (najbolj sodelujejo z Agrario in Gozdnim gospodarstvom), sodelovalo bo z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v prometu, predavatelji bodo obiskovali tudi šole, pripravilo bo priljubljena prometna tekmovanja, krepilo bratstvo in enotnost s šestimi- sorodnimi društvi iz Hrvaške in Slovenije. Prav srečanja članov iz vseh sedmih AMD in izleti v neznano so močno priljubljeni, saj se nemalokrat zgodi, da potuje na izlet samo iz brežiške občine 140 avtomobilov. „Razen tega,“ je povedal tajnih društva Vlado Godler, »skrbimo za športno dejavnost. Od cestnih hitrostnih dirk smo prešli na motokros. Naši najboljši tekmovalci, brata Rebselj, Boris Franko in Janez Zofič, Dedek Mraz in 4800 daril Brežiška občinska Zveza prijateljev mladine je sklenila za minulega dedka Mraza enotno obdariti vse predšolske in osnovnošolske otroke, zavoljo tega je pripravila akcijo za zbiranje denarja, in kot kažejo računi, je nadvse uspela. Do minule srede je prišlo na poseben račun že 210.000,00 din, občinska zveza pa pričakuje, da bodo na račun poslali še okoli 10.000,00 din. Tako je s pomočjo delovnih organizacij minulo leto dedek Mraz obdaril z enotnimi darili okoli 4800 malčkov. V akciji so sodelovale domala vse delovne organizacije iz brežiške občine, ki so v sklad za obdaritev prispevale po 50 din na zaposlenega. Izkazala se je predvsem krška Tovarna papirja in Celuloze Djuro Salaj, saj je za vsakega zaposlenega iz brežiške občine nakazala v sklad za enotno obdaritev otrok po 80 din, iz brežiške občine pa so se tokrat odrezali obrtniki, člani družbenopolitičnih organizacij, brežiška krajevna skupnost, in čeravno se bojujejo z lastnimi težavami, tudi delavci brežiške IMV. Žal tudi tokrat ni šlo brez izjem. Odrekle so predvsem tiste delovne organizacije (organizatorji zaenkrat niso hoteli povedati katere), ki ne sodelujejo tudi pri drugih podobnih humanitarnih akcijah. Minuli dedek Mraz pa otrok ni samo obdaril, pač pa jih je s pomočjo Društev prijateljev mladine po krajevnih skupnostih, osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine in osnovnih šol razveselil tudi s kulturnimi programi. Presenetili so predvsem člani OO ZSMS Čatež ob Savi Za najmlajše so popolnoma samostojno pripravili pred prihodom dedka Mraza kulturni program z dobro naštudirano igrico in z njo so mladi naznanili še več podobnih prireditev za malčke in odrasle tudi med letom. J. P. ir KARAVANA ČAKA SONCE - Vreme, ki je sprva obetalo lepo zimo, seje močno pokvarilo, zagodlo pa jo je tudi voznikom težkih tovornjakov. Zavoljo megle, dežja in nevarnega cestišča se veliko vozil ustavi pri motelu v Čateških Toplicah, kjer, kot da bi vedrila karavana, čakajo lepše vreme. (Foto: Pezelj) Novo v Brežicah SAMO ŠEST - Ob podatku, da je iz brežiške občine na začasnem delu na tujem okoli 1.000 občanov, je dejstvo, da se je novoletnega srečanja „zdomcev“ udeležilo le šest občanov, manj razveseljivo. Kljub temu pa so ga ..izpeljali" po zastavljenem programu, kije udeležencem prinesel vse tisto, kar so si želeli REKORD NAD REKORDI -Četudi so to zaenkrat še neuradni podatki, lahko povemo, da se v 1976. letu lahko ponašajo v Zdravilišču Čateške Toplice z doslej rekordnim številom nočitev. Verjetno jih bodo po zaključnih izračunih našteli kar okoli 106.000, leto poprej pa jih je bilo le nekaj več kot 81.000. To je seveda novo potrdilo upravičenosti pomembnega razvojnega programa, s katerim naj bi že letos pričeli graditi nov hotel in vrsto drugih objektov, tudi za rekreacijo gostov izletnikov. DO KONCA JANUARJA - Ta mesec se bodo v brežiški občini končala predavanja za nerazporeje- no prebivalstvo, ki jih organizira oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini Na njih obravnavajo zaščito civilnega prebivalstva v vojni in organiziranost ljudske obrambe in družbene samozaščite. S tem predavanj ne bodo zaključili, saj se že pripravljajo na seminarje o radiološko-biokemični zaščiti ter na tečaje iz prve pomoči SINDIKATI: LETNE KONFERENCE Osnovne organizacije brežiškega sindikata bodo še v tem mesecu opravile redne letne skupščine. Na njih bodo pregledali minulo delo, skušali ugotoviti, zakaj niso uresničili vseh zastavljenih nalog, in se pogovorili o nalogah, ki čakajo članstvo pri ..oživljanju" zakona o združenem delu, ki mora čimprej priti v vsakdanjo prakso v vsaki delovni organizaciji. Člani se bodo na konferencah pogovarjali tudi o nalogah v prihodnjem obdobju in ob koncu sprejeli letni načrt delovanja. BREŽIŠKE VESTI Vlado Godler: „S pomočjo Avto-moto društva krepimo bratstvo m enotnost med sedmimi klubi iz Hrvaške in Slove-nije.“ nastopajo v konkurenci vozil do 250 ccm. Vsako leto priredimo dve dirki, in sicer mednarodno in jesensko tekmo za jugoslovansko prvenstvo, naše Prilipe pa so že precej časa znane kot eno izmed boljših tekmovališč v državi, za kar gre zasluga prizadevnim članom tekmovalne komisije in sploh članom AMD." J. P. Iz enega kmalu štirje odredi Brežiški taborniki pogrešajo primeren prostor Taborniški odred Matije Gubca v Brežicah zaključuje izredno plodno leto, še več akcij pa si taborniki obetajo po ustanovitvi odredov na Bizeljskem, v Cerkljah in na Veliki Dolini, kjer so imeli do sedaj le čete. Delo med njimi bo poslej usklajevala občinska taborniška zveza. Odred Matije Gubca je samo v Brežicah združeval okrog 200 murnov, čebelic, medvedkov, tabornikov, tabornic, klubovcev in prijateljev tabornikov, še enkrat toliko pa bi jih lahko našteli na Bizeljskem (zdaj imajo že svoj odred), na Veliki Dolini in v Cerkljah. V občini skoraj ni prireditve, na kateri taborniki ne bi sodelovali, bodisi da je to 8. marec, dan mladosti, kurirčkova pošta, novoletna jelka ah pustovanje. Med pomembne akcije minulega leta prav gotovo sodijo: propagandni tabor med republiško razstavo cvetja, sodelovanje v cvetličnem sprevodu, urejanje Parka bratstva in enotnosti pred osnovno šolo bratov Ribarjev v Brežicah, pohod v Dražgoše ter sodelovanje na občinskem, področnem in republiškem tekmovanju tabornikov. Lani so taborniki tudi smučali na Veliki Planini, poleti pa so po dolgem času zopet taborili. Izbrali so si obrežje Kolpe v Beli krajini. Nadejajo se, da si bodo poslej taborjenje lahko privoščili spet vsako leto. Zelo dobro so sodelovali z narodno obrambo. Pri delu najbolj pogrešajo primeren prostor za shajanje vodov. Sobica, ki jo imajo na voljo, je premajhna in bo po ustanovitvi občinske zveze zadostovala komaj za pisarno. Tudi skladišče pogrešajo. Organizacija ima. precej raznovrstnega materiala, od šotorov, signalnih zastavic, puščic in lokov do posode, štedilnika in orodja, vendar vse to zdaj shranjujejo pri posameznikih. Med pridobitve leta pa štejejo možnost uporabe prazne šole na Bojsnem, kjer bodo prirejali tečaje in srečanja. I.T. lOANu* Tik pod breži&im gradom so komunalci že pred leti postavili tablo z opozorilnim napisom, ki prepoveduje v okolici gradu odlaganje smeti. Ker je napis skoraj nečitljiv, se najbrž le malokdo zmeni za opozorilo, to pa dokazujejo tudi številne plastične vrečke, stare sklede, žlebovi in druga navlaka, ki je je vse polno v okolici mogočne stavbe. (Foto: Pezelj) Borci nimajo enako postlano Zgled aktiva ZB NOV v Celulozi naj bi kmalu našel posnemalce Odkar je v Tovarni celuloze in papirja v Krškem pred tremi leti na novo zaživel aktiv ZB NOV, se ta uveljavlja znotraj in zunaj tovarniških zidov. Številčno je močan, saj šteje kar 62 članov. Obetavno je zlasti sodelovanje z mladino, saj je ni prireditve ali proslave, na kateri mladi ne bi sodelovali. Borci so ponosni na to, da se jim mladina rade volje pridruži, saj prav zaradi nje vsako leto znova obujajo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Pravkar se je izteklo leto, ko Aktiv ZB iz Celuloze je za so slavili 35-letnico vstaje. To je 35-letnico vstaje organiziral še bilo leto nepozabnih srečanj borcev z mlado generacijo. Mednje sodi skupen pohod v Sromlje, na Silovec in Drenovec, ki so ga organizirali 27. aprila. Na partizanskih poteh Kozjanskega odreda se je tedaj zbralo nad 200 udeležencev. Borci in mladinci so tedaj položili vence na kleti v Sromljah, kjer je osem ljudi živih zgorelo, med njimi tudi ranjen partizan. Veliko novega Vsestranski napredek krške občine prinaša marsikaj novega tudi v športno-rekreacijsko dejavnost. Medtem ko smo tudi na naših straneh v minulih letih večkrat tarnali, da primanjkuje športnih objektov, pa lahko ob vstopu v 1977. leto zapišemo, da so se razmere že bistveno popravile in da se bodo v bližnji prihodnosti še izboljšale. To ne velja le za občinsko središče Krško, marveč tudi za skoraj vse krajevne skupnosti oziroma kraje, kjer imajo osnovne šole. Največ novega je seveda v Krškem in njegovi neposredni okolici. Športni park pri „Šolskem centru" z atletskimi napravami in osvetljenimi igrišči za rokomet, košarko in odbojko pomeni res veliko za ustanovo, ki ji bo predvsem služil, pa tudi za krajane iz mestnega dela na desnem savskem bregu. Še večji in pomembnejši je športni park pri novi osnovni šoli v Leskovcu. Ko mu bodo v bližnji prihodnosti dodali še prvo športno dvorano v občini in Posavju in ko bo zgrajen pokriti šolski plavalni bazen, bo z njim rešeno vprašanje športnih površin za vrsto prihodnjih let. Ob tem se že kažejo boljši časi tudi za telesno kulturo v drugih krajih. Prav kmalu naj bi pričeli graditi večji bazen v Brestanici ki bo pravzaprav samo prvi objekt v velikem športno-rekreacijskem centru. Na Senovem zaključujejo gradbena dela za avtomatsko kegljišče; z gradnjo družbenega centra, za katerega naj bi položili temeljni kamen že februarja, pa bo kraj z okolico dobil še večji prostor za prvo pravo telovadnico. Če smo zaradi vseh teh že zgrajenih športnih površin in tistih, ki jih obetajo za bližnjo prihodnost, lahko res veseli, pa se moramo vseeno zamisliti ob tem, da so že sedaj mnoge med njimi vendarle preveč „prazne‘\ Pri tem mislimo predvsem na to, da je na njih vse premalo organizirane dejavnosti Vzporedno z gradnjo bi morali obvezno poskrbeti tudi za kadre. Ž. Š. RAKA: V KRATKEM PREDAVANJE Pred kratkim so v Krškem zaključili osemdeseturni tečaj, na katerem so občani poslušali predavanja o prvi pomoči in se seznanili z osnovami civilne zaščite. V kratkem bodo tečaj ponovili na Raki. Predavanje je oiganiziral občinski odbor RK Krško. KRŠKO: SINDIKALNI BILTEN Pred leti je občinski sindikalni svet iz Krškega redno izdajal glasilo ..Informacije , kot kaže pa bo v letošnjem letu po precejšnjem premoru prakso nadaljeval. Informacije bodo izhajale enkrat na mesec, poskrbele pa naj bi za čim boljšo informiranost članstva. Sindikalni bilten bo pisal o dejavnosti sveta, osnovnih organizacij, o nalogah, priobčil pa bo tudi potrebna navodila za delo itd. LETNE SKUPŠČINE Do konca tega meseca morajo vse sindikalne osnovne organizacije opraviti redne letne skupščine. Zaradi tega je krški občinski svet Zveze sindikatov pred dnevi osnovnim organizacijam poslal dopis z navodili, kako kar najbolje opraviti zastavljene naloge. V glavnem so na skupščine pripravljeni po vseh organizacijah, sodeč po dopisih, ki jih osnovne organizacije sindikata pošiljajo občinskemu sindikalnemu svetu, pa bodo vse skupščine končane do roka, do 20. januarja. ogled Sutjeske, Drvaija, Kozare in Jasen.ovca, kamor je na svoje stroške povabil pet članov krajevne organizacije, takih, ki si sicer izleta ne bi mogli privoščiti. Za ureditev spomenika padlemu borcu Ivanu Zorku na partizanskem grobišču v Brežicah je aktiv zbral dvanajst tisočakov. S tem se je oddolžil spominu nekdanjega delavca tovarne celuloze. Precejšen znesek so člani aktiva namenili za pomoč borcem na podeželju. Povezali so se s krajevnimi odbori ZB in prek njih zvedeli za bolehne in osamljene člane, ki so med vojno veliko žrtvovali za svobodo. Na območju Senovega so obiskali in obdarili tri borce, v Podsredištiri, v Sromljah in v Pečicah po dva, v okolišu Ko- stanjevice pet in na obmoq Podbočja štiri. Na teh obi^ so se na lastne oči prepričali,®! borcem ni povsod enako post* no in da so nekateri od m predolgo živeli pozabljeni. Z® nje čase je bolje poskrbljej zanje, toda tudi materiali dobrine niso vse. Aktiv ZV v Celulozi je s» _ akcijo želel spodbuditi še dn$ ^ ne glede na to, da nalaga skup-ščina SRS družbenopolitični* ' organizacijam in skupnosti® dolžnost, da ustanovijo koor<£ nacijska telesa, ki bodo skrbeU za borce, predvsem za tiste 0 podeželju. J.TEPPE' - Na obisku pri Frančiški Knezovi v Sromljah, kije že 1942 sodelovala s partizani. V njeni hiši je bila najprej javka, pozneje pa so se pri njej zadrževale enote slovenskih in hrvaških partiza- J Predsednik aktiva Vladimir Božovič pri borcu Kozjanskega odreda Francu Bahu z Vojskega. Zaradi slabega zdravja je Bah preživel veliko časa v bolnišnicah, doma pa je tudi priklenjen na posteljo. Za najnujnejše je poskrbela krajevna organizacija ZB, da ima vsaj varno streho nad glavo. VIDETI TUDI MANJŠE Občinski odbor sindikat* delavcev kovinske industrij sodi vsekakor med tiste, ® so najbolj delavni in katerega člani se tudi najpogosteje sestajajo. V zadnjem času s> prizadevajo, da bi krška k°‘ vinska industrija vendarle v \ečji meri sodelovala Pn gradnji naše prve jedrske; elektrarne, republiški gosp®' darski zbornici pa so pred-lagali, da bi se zavzemala z* ustanovitev takih trgovski# organizacij, ki bi bile prl' pravljene zbirati tudi nianj* naročila za reprodukcij®1 material. Ker prav na območju krške občine izdelujejo asfaltne baze in grajj' bene žeijave, so predla, naj bi delno omejili njih° uvoz, poleg tega pa se zavzemajo za boljšo oskrbo kovu1; ske industrije z nekaterih vrstami pločevine. PREDAVANJA DO MARCA Komite občinske konft' renče Zveze komunistov Je j svojo komisijo za idejn°'| politična vprašanja foJjjf obraževanje delavno pri®9 1977. leto. V teh dnevin bodo namreč po vseh osn° ■ nih organizacijah v pričeli uresničevati progra® idejnopolitičnega izobra#-vanja, ki obsega pet tefl* Predavanja bodo skupno p° slušali člani dveh ali ve osnovnih organizacij in ?* bodo zaključila v marcu. Minuli petek in sob | to pa so v Kostanjevi1-uresničili še en del ga izobraževalnega Pt0&J ma. To je bil seminar • vodstva osnovnih organizmi ZK, ki so se ga udeležili tu | člani komiteja, aktivov Z ir komisij, kakor tudi medobčinskega sveta ZK- | krške občine. nc tu tei rei ke pri jer To šk( vrt no mi na vai jitf dei Txi Sir z c so žel eni ted Krške novice no« voc še : lete jeir ku. veli Stv; in j Vse no leg ča del. 42 C jez zrri; tud vod a f 3SC je Spo tržii jevn dovi S0.C „POD KONTROLO" - Kot je znano, je krška nuklearna elektrarna obljubila do konca 1980 prispevati za gradnjo infrastrukturnih objektov v Krškem nekaj več kot 93 milijonov dinarjev. Četudi je-za njihovo porabo že narejen načrt, so delegati občinske skupščine na zadnji seji imenovali 5-člansko komisijo, katere naloga je skrbeti za res namensko in gospodarno trošenje tega denarja. ZELO MALO — Le 5 občanov, ki so na začasnem delu na tujem, se je v sindikalni dvorani krškega „Djure Salaja" udeležilo tradicionalnega novoletnega srečanja z zdomci Četudi je bilo zato organizatorjev srečanja več kot vabljenih, so pripravljeni program vendarle izpeljali in prisotnim prikazali uspehe občinskega gospodarstva in drugih dejavnosti ter odgovarjali na njihova vprašanja. St BOLJ PEST RO - Scnovsko planinsko društvo ..Bohor", ki združuje v svojih vrstah največ mladih iz pri?' vse občine, je v minulem letu P v vilo deset izletov, ki se jih je s* ^»1 udeležilo okoli tisoč Pionirji so sc udeležili tradiciji nega republiškega Pla'1^ tabora ter dveh orientacijsK*" ^ ek movanj. Čeprav skrbi društvo ', nc za vzgojo mladinskih vodnj^ stav, vseeno ugotavlja, da jim ji/1 °0 V večjem zanimanju za planin8' J primanjkuje. PREVEC, času, ko' Šimo, PREMALO? mlaji m > ko po vsej naši republ^il kakšne težave imajo ~ 0 tazst Vse | tudi ‘Udi’ Pri ( same izvršnega odbora komisije r-samoupravnega sporazuma o ,.^1» diranju v krški občini P° |ef rod at k ih naj bi za šolsK 976-77 razpisali za sredni«; in visoke šole 84 ..kad^To^! štipendij”, neizkoriščenih p lo 23. Najmanj sojih ,,pora (“ visoke šole (13) manj pa za v*” j in srednje (4). ^ Di S»ct Zal mote Jih | sam* to SJ gradi Ppdj, obj4 dili ianuaTjo 1977 Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK usDešn . — Mladi igralci v Sevnici (sedaj pod okriljem gasilcev) imajo za seboj že štiri nH 7y. nastope z delom „Naši trije angeli". Troje predstav so imeli v Sevnici in nastopili tudi v Loki nem mostu. Na sliki: celoten ansambel. (Foto: Železnik) Vrtec se odpira podeželju dni prostor za novih 80 varovancev — Letos potujoči vrtci razen na Studencu, _____________Telčah, v Tržišču in Loki še kje? V Sevnici spet v štirih krajih nosti otrn-i? ' Vrtec C'01’*’311 kar najbolje uresničuje cilje skup-tudi moivarstva z raznimi oblikami, s katerimi skuša zajeti e iz krajevnih skupnosti širom po občini. mati nosila otroka v ta vrtec redno po eno uro daleč v eno stran. Otroci bi se kar naprej igrali z igračami. Vzgojni program bi radi nudili vsem otrokom, a razdrobljenost občine nam bo pri tem povzročala več težav kot vrtcem v mestih," z vnemo govori o tej obliki ravnateljica Simončičeva. Že od novembra dalje prirejajo v vrtcu v Sevnici vsak torek od 16. do 17. ure ..Cicibanove urice“. Tudi tu so letos bolj zadovoljni z obiskom. Z veseljem sprejemajo malčke od treh let l’ do8°voijeni rok po- rešenlh i°u°’ b° mn0g0 družin ker iih k / 23 varstvo otrok, Dri e ibo kar »O lahko našlo feni* Zat,°čišče v Preure‘ T« umskem domu Lisce šker^™je d°m odst°Pila otro- Vrtcu n'VarS-VU’ ker V sedaniem novih VCf Prostora za otroke n°vih prosilcev. mnoeo*^ Vrtec Je Prinesel na Th V Svet naJmlajših 3 .P°dezelju s tako jmeno- ,Mae na s?“-Loko’ p v Tržišče in v SnM?aVnate'jica Hennina Z obiskn Je nadvse zadovoljna so v aStV VrtCih' ”StarŠi ždijo tega v°adgtovaiiaU> da si enkrat t! Varstva ne le po teden.’ V6Čkrat a Studencu ie neka KMALU POVSOD VODOVODI ' nosti TržiščeJUi,nrajeVne skup' ise Vasi J° že skoraj vodovodov- r°i P'tno vodo iz še Spodnje Vn1°|VOdn n'niajo lc •etom sodnK i d novin Jem vrhu v S V°J° na Sla"č-ku- Vaščani 111 JePIje- veliko m«50 Pr*spevali zelo stva kar L ,e.zna gospodinj- in & vsako I™8 Star mi,ijon Vseh i?kPpou300delovnih ur. no Lojzetii R a? je Itvalež- Le8p'SdSiktiiTbilpo' ca tudi vnH- a^on>aži- del. Vredno^3 VSfb stro^ovriili 420 tisopni' VSe de* je znesla j' »O ai «*;7°“kSe" zmaga PoHrJ velika delovna tudi na Zeorn'0" 'isPeh so slavili VOd je ZgradHrfon Vodo' 3 Predračun ■ Uporabnikov, 350-000 6 VSeeno z™šal ie SrS-- Ra,no Spodnjem y.S ^ovod tla tržiško žele/n^U’ naPaja še ^ nSJSK P05^«. Kra-d°vode ori^np J> z,a vse 111 vo-S0-°00 dinami skromnih L. UDOVČ dalje, ki sicer niso v varstvu v vrtcu. Razen tega imajo v sodelovanju s TVD Partizanonrvsak ponedeljek po 16. uri v prostorih vrtca telovadbo, ki jo vodi medicinska sestra. Ko bo steklo varstvo še v nekdanjem samskem domu Lisce, bo sevniški vrtec deloval v štirih prostorih (varstvo imajo tudi v Smaiju in Sevnici). V celoti bodo imeli 13 oddelkov. V vrtcu dela tudi glasbena šola, takšna je stiska za prostore v mestu! A.ŽELEZNIK Hermina Simončič: „Delo z otroki, ki sicer ne obiskujejo vrtca, se bo v prihodnosti nedvomno poznalo pri napredovanju v šoli.‘* BOST ANJ: NOV TRANSFORMATOR Pred novim letom so delavci Elektra v novem delu naselja priključili na omrežje nov transformator, ki bo znatno popravil napetost v tem delu vasi. Kljub preobremenitvi se je veteran v starem transformatorju v Bošta-nju dobro držal. Čeprav to ni običajno, se je stari transformator tudi v zimskem času precej grel. Elektro - tozd Krško načrtuje tja do leta 1980 na območju sevniške občine za 31.416.000 dinarjev investicij. Narejen je že projekt za izboljšave v Pijavicah. Za dela v Skrovniku je potrebno še soglasje cestne skupnosti. Nared je tudi projekt za Vodale. Letos naj bi prišli na vrsto tudi na Kalu. Presežki za cesto proti Blanci Presežek, zbran od posojila za ceste, za dela pri modernizaciji te ceste — Predlog v razpravi v SZDL Leta 1971 je bila cesta od Sevnice proti Blanci, naprej vodi proti Vidmu in Podsredi, iz še vedno nerazumljivih razlogov črtana kot republiška in prenesena na občino. Predvideni presežki vpisanega posojila za ceste naj bi se sicer uporabljali le za magistralne in regionalne ceste, vendar v Sevnici upajo, da bodo to cesto lahko (edino) vključili v to akcijo. Sevniški paberki Elektrotehna je odrt i ~ Scvniška en° okno likovni 8 eno izlož-^ so dvol ? Umetnosti. Pred-Croate. Ob »»• ,ana Lackoviča vsf!avn‘ Ust oto*nost- ^dani m° za to. Elektrotehne n e£e a™‘^5nS'»-Y mamicam 28 prijav jTh 1° PomagaU 'Td0 jcseni ne istd0 Pridobili prostorl- ki za to d°mu Lise«- Preurejencm to. usce, niso prirejeni spolnjene pUnske jeklenke. V tem času so bili celo v ljubljanski Plinarni brez polnih jeklenk. Se ob zadnjega bika - Ko se je še kmet Pompe odpovedal biku, so živinorejci na območju KS Loka pri Zidanem mostu ostali brez plemenjaka. Teh krajev namreč ne zajema osemenjevalna proga posavske veterinarske postaje. Morda bi osemenjevalno službo le veljalo prepustiti laški veterinarski postaji? SEDAJ JE CAS - Konec minulega leta je pričel veljati zakon, ki teija poznavanje prometnih predpisov tudi za voznike mo to kultivatorjev in podobnih kmetijskih strojev. Delegat kmetov kooperantov je na zadnji seji občinske skupščine opozarjal, daje pozimi primeren čas za obiskovanje tečajev. Za izvedbo je pooblaščeno avto-moto društvo. s,jvwSki vi;si\vii: Cesta je izredno pomembna za prevoz delavcev v Sevnico. Po njej vozi že sedaj več kot 13 avtobusov. Delavci v največjih sevniških tovarnah in tudi v sevniškem kmetijskem kombinatu so že ob vpisu posojila poudarjali nujnost posodobitve te ceste. Na to cesto so navezani številni kraji, v katerih bi nadaljnja akcija za ureditev sedanje nevarne ceste za prevoze z avtobusi, predvsem proti Pokleku in Podvrhu, odpirala svetu obe, po republiškem zakonu priznani nerazviti krajevni skupnosti v sevniški občini Za-bukovje in Blanco. Lepo izvedena akcija vpisa posojila za ceste v sevniški občini je razen razumevanja občanov in delovnih ljudi tudi plod prizadevnega dela aktivistov. Samo v boštanjski krajevni skupnosti so predvideni znes*'' presegli šestkratno. 1,5 do 2 mi t presežka seveda tudi na cesti . .oti Blanci ne bo omogočalo čudežev, tudi če bo javna razprava potrdila to prednost. Potrebno bo izdatno sodelovanje ljudi, ki žive ob tej cesti. S sodelovanjem vseh so bili pri modernizaciji cest v sevniški občini v minulem letu že doseženi lepi uspehi a. 2. ZMAGA LISCE Edina moška ekipa, ki je v lanskih delavskih športnih igrah nastopila v vseh 10 športnih panogah, je bila ekipa Lisce, ki je osvojila skupno tudi največ točk - 353. Druga je Jutranjka (307), 3. prosveta (221), 4. Kopitarna (170), 5. Postaja milice (133) itd. Tudi pri ženskah so bile najuspešnejše Liscine delavke (209 točk) pred Jutranjko (140). Škoda je, ker je igre bojkotirala krmcljska Metalna - tozd Tovarna lahkih konstrukcij. Krmeljčani so se čutili prizadete zaradi nepravilnosti pri predlanskih igrah. Ker je bilo imenovano novo vodstvo delavskih športnih iger, ki je zadnje igre kot kaže izpeljalo brez pripomb, bi bilo vsekakor umestneje sodelovati. Z akrilom na stotih gradbiščih Uspešno leto trebanjskega Novolesovega tozda — Mladi kolektiv ve kaj hoče Tovarna akrilnih plošč v Trebnjem je ena iz vrste novih industrijskih objektov, zgrajenih zadnja leta v tej nerazviti občini. Minulo leto je bilo pomembno za ta tozd Novolesa iz Straže, ker je vse leto poleg izdelovanja akrilnih plošč tekla tudi predelava. Okrog 70 delavcev seje usposobilo za delo v tovarni sami Razvoj je bil hiter: osrednji delavski svet si je lahko ogledal poskusno proizvodnjo že 25. julija 1974, dokončen prevzem opreme in tehnologije je bil opravljen februaija 1975. Konec maja istega leta so bile izdelane prve svetlobne kupole, ki se vse bolj uporabljajo za osvetljevanje delovnih prostorov z dnevno svetlobo s stropa v sodobnih industrijskih prostorih, avgusta pa so naredili tudi prve serije svetlobnih trakov. Tako so uspešno zamenjali uvožene elemente iz tujine. Lanski celotni dohodek naj bi znašal že 57 milijonov dinarjev. Računajo, da so poslovno leto zaključili s tremi milijoni dinarjev ostanka dohodka po plačani realiza- ciji. Ob vrsti velikih obveznosti (odplačila posojila so npr. znašala 3,20 milijona dinarjev, 1,60 milijona je samo obresti), prispevkih za skupne službe, pospešeno amortizacijo in drugo, je to za trebanjski kolektiv lep uspeh. Začetek proizvodnje ni bil lahek. Ravno takrat se je surovina zaradi naftne krize podražila skoraj za trikrat Postalo je jasno, da se tovarna ne bo obdržala, če ne bo svojih plošč tudi predelovala. Tako so lani predelali že skoraj polovico plošč, narejenih v tovarni. Po dogovoru s kupci opravijo montažo s svojimi monterji. Trebanjske kupole so vgra- jene v novo jeseniško hladno valjar no, štorsko železarno, 260 kupol ji v tovarni keramičnih ploščic ' Sab,cu, 160 velikih v industriji mo toijev v Rakovici. Samo lani so bil monterji na stotih gradbiščih po vse državi. Kdor je doslej prišel v ta mlad kolektiv, mu je ostal zvest. Tudi tc je pomemben barometer dobrih odnosov in zavzetosti za napredek tovarne. Direktor Ciril Pungartnik hvali ravno to zavzetost delavcev, ki je očitna vse od prvega dneva dela ir, učenja v tej tovarni Za večino delavcev, vsi so v glavnem iz okolice Trebnjega, je bilo to prvo industrijsko organizirano delo. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da niso prevzemali ljudi od drugih kolektivov, saj so dajali prednost nezaposlenim in voza- čem. A. ZELEZNIK TREBNJE JE PRIZADETO Po mnenju predsednika komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma za štipendiranje v trebanjski občini Toneta Žiberta sklepi 6. seje republiške komisije glede omejitev v politiki štipendiranja za trebanjsko občino niso v redu. „Priza-dene nas seznam tako imenovanih suficitarnih poklicev, kjer je naša občina v posebnem položaju, ker nimamo srednjih in poklicnih šol, kar pa velja tudi za ostalo Dolenjsko. Otroci se morajo zaradi takih razmer Odločiti za šolanje v gimnazijah in podobne manj iskane poklice. Seveda ni rečeno, da tudi ti kadri ne bodo za nas koristni, saj ponavadi nadaljujejo študij. Do pravilnejše usmeritve bi nedvomno prišli z razvijanjem šolstva, predvsem z odpiranjem smeri za več tehničnih poklicev. V občini nimamo razen pedagoške gimnazije nobene srednje ali poklicne šole.1 Nihče ni pozabljen RK na Mirni je obdaril ostarele in osamele Akt ivisti osnovne organizacije Rdečega križa na Mirni že vrsto let obiskujejo na domu ostarele, osamele in bolne občane tudi pred novoletnimi prazniki. V zadnji akciji so sodelovali predsednica mirenskega Rdečega križa Ivanka Novak, mentorica za sosedsko pomoč na osnovni šoli Štefka Gregorčič in blagajničarka Pavlina Hrovat. Ob takih praznikih se ljudje že ponavadi obiskujejo, si izmenjujejo darila in izražajo najboljše želje. Kdor je sam, pa morda še bolan, se ob takih praznikih čuti samo še bolj osamljenega. V skladišču Mercatorjeve samopostrežbe na Mirni je bilo pred akcijo pripravljenih 36 prehrambnih paketov, devet je bilo blagovnih z rjuhami in blagom za take, ki so že več let priklenjeni na po- steljo. Za vse te in še za pet partizanskih mater so bile pripravljene še lične voščilnice. Občinska skupnost socialnega varstva je 23 priložila še enkratne denarne pomoči. Denar za pakete zberejo v mirenskem Rdečem križu sami. Večinoma uporabljajo za to prispevke podpornih članov, pomaga svet krajevne skupnosti (2.500 dinarjev), Dana je primakniia svoje izdelke v vrednosti 1.000 dinarjev, tudi mirenska osnovna šola je dala 800 dinarjev, pomagala sta še kolektiv Mercatorjeve trgovine in Kolinska. V zadnji akciji je bilo treba obiskati ljudi v 22 zaselkih na območju krajevne skupnosti. Za prevoz je Dana dala na razpolago svoj tovornjak. Vsepovsod so bili prisrčno sprejeti. „Še najbolj so se ljudje razveselili tega, da jih ni&mo pozabili," se spominja obiskov Ivanka Novak. A. Ž. PRISRČNO PRAZNOVANJE Prednovoletnega srečanja starostnikov v Dolenji Nemški vasi so se udeležili skoraj vsi povabljeni. Zaradi bolezni so manjkali le trije. Prireditev v izvedbi osnovne organizacije Rdečega križa in krajevne skupnosti je minila v nadvse prijetnem vzdušju. GLASILO OB DNEVU JLA Izobraževalna skupnost Trebnje ter občinski svet za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sta izdala zajetno ciklostirano glasilo s prispevki mladih literatov osnovnih šol o naši armadi, vojni in domovini. Vsi, ki so v tem glasilu objavili svoja dela, so bili tudi gostje na sprejemu pri predsedniku sveta, izobraževalna skupnost pa je vse nagradila z lepimi knjižnimi nagradami. Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin je ob tej priliki podelil priznanja za uspešno izpeljana obrambna dneva osnovnima šolama Mokronog in Veliki Gaber. NOV NAČELNIK Na zadnji seji občinske skupščine pred novim letom so delegati sprejeli imenovanje Antona Perparja poslovodje trgovine s tehničnim materialom Novotehne v Trebnjem, za načelnika za notranje zadeve pri občinski skupščini. HVALEŽNOST — Med ostarelimi, ki so jih obiskali in obdarili pred novim letom predstavniki mirenskega Rdečega križa, sta bili tudi Malči in Ivana Krištof s Sela pri Mimi. Za praznovanje 8. marca namerava RK zagotoviti tem ženam prevoz na osrednjo proslavo na Mirni. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj ZANIMANJE ZA PREDAVANJA - Občinski odbor Rdečega križa prireja po večjih krajih občine predavanja o škodljivosti kajenja: Rak na koncu cigarete. Dobro sta bili obiskani predavanji na Čatežu in v Sentlovrcncu, 30. decembra sta odpadli predavanji na Trebelnem in Jelševcu. Zaradi sneženja namreč z avtom niso mogli v hribe. KRATKO VESELJE - Sneg pred novim letom je prinesel le kratkotrajno veselje. Vseeno so pognali trebanjsko vlečnico. S proge so vneti smučaiji postrgali sneg še pred iztekom prvega dne. „ZRELO“ V TREBNJEM - Najbolj gledani tuji film minulega leta v Jugoslaviji Zrelo bodo vrteli v soboto,-5. in nedeljo, 6. februarja v trebanjskem kinu. VESELI POMOČI - Poslovodja trgovine trebanjske kmetijske zadruge na Mimi Bruno Jurglic je miren- ski posebni šoli za novoletno obdaritev otrok prispeval 1.490 dinaijev. Hvaležni so tudi kolektivom Dane in Kolinske. Za podarjeni denar so nakupili darila za vse otroke. BILI BI JIH VESELI - Čeprav zima še ni pokazala vse svoje moči, ne kaže zavreči vseh misli na poletje. Na srečanju z zdomci v Trebnjem je bila pojasnjena tudi možnost za letovanje otrok zdomcev v taboru na moiju. Letošnje izmene po 10 dni se bodo vrstile ves čas od 20. junija do 10. avgusta. Prijave za letovanja otrok zdomcev zbira koordinacijski odbor za zaposlene v tujini pri občinski konferenci SZDL v Trebnjem. KRUHA DOVOLJ - Ob praznikih ni manjkalo kruha, kot npr. v Ljubljani. Tega si naj ne bi preveč šteli v dobro peki, temveč bolj gospodinje, saj so, kot kaže, še vedno ob takih praznikih čislane potice in druge, doma narejene dobrote. TREBANJSKE NOVICE VELIKA PRIDOBITEV ZA OBČINO - Za praznik občine bo slovesno odprt novi črnomaljski zdravstveni dom, v katerem pa delajo že od začetka lanskega decembra. Gradnja in oprema sta veljali 17 milijonov dinarjev, še okoli 3,3 milijona pa bo potrebno za opremo ATD in fizioterapije. ASFALT V DOLNJO PAKO V soboto, 8. januarja, so slovesno odprli 760 metrov dolg asfaltiran priključek od ceste Črnomelj -Stražnji vrh do Dolnje Pake. Ta cesta je velika delovna zmaga vaščanov Dolnje Pake, saj je osem gospo-• dinjstev prispevalo ~i 5 tisočakov, vaščani so opravili 1.800 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji ceste, dali so 200 kubikov gramoza, opravili veliko prevozov itd. Tako je sedaj tudi Dolnja Paka dobila dobro povezavo z občinskim središčem. Vaščani se zahvaljujejo avtoprevoznikom, ki so marsikatero vožnjo opravili zastonj. Otvoritve so se udeležili predstavniki občine, GG Črnomelj komandant črnomaljskega garnizona in drugi gostje. Novi dom za tri desetletja Čeprav bo uradna otvoritev novega črnomaljskega zdravstvenega doma za občinski praznik, so v njem začeli delati že lanskega 1. decembra. Kdor ve, v kakšnih pogojih so delali v starem domu, se temu ne čudi. „S selitvijo smo pohiteli, kolikor se je le dalo, kajti v starem domu so bili delovni pogoji res težki,11 je povedal upravnik zdravstvenega doma dr. Anton Cerovac. „Brž ko smo dobili uporabno dovoljenje, smo se preselili v novo stavbo. Vse razen antituberkuloznega dispanzerja (ATD) je sedaj v novih prostorih." Novi zdravstveni dom bi moral biti po načrtih' odprt že novembra 1975, vendar so se dela zavlekla za več kot leto dni; težave so bile tudi pri zagotovitvi potrebnega denaija. Investitor Združeni zdravstveni dom Novo mesto se je zaradi naraščajočih stroškov znašel v težavah in nakup nove opreme 30 let Begrada V četrtek, 30. decembra, je kolektiv Begrada proslavil 30>-letnico podjetja. Proslava je bila v kulturnem domu,’ potem pa je bilo v prostorih Begrada tovariško srečanje, združeno z novoletno sindikalno zabavo in proslavljanjem nove organiziranosti: z začetkom leta sta se Begrad in OKP združila v novo delovno organizacijo. „Jubilejno leto je pravzaprav 1977, 30-letnica Begrada bi bila v začetku februarja, vendar smo proslavo zaradi združitve z OKP pripravili konec lanskega leta," je pojasnil bivši direktor Begrada, sedaj v. d. tozda Begrad Alojz Novak. Begrad je v 30 letih dosegel lepe uspehe. Iz nekdaj majhnega Okrajnega gradbenega podjetja Črnomelj, ki je še 1954 zaposlovalo komaj dobrih 50 ljudi, je preraslo v delovno organizacijo, ki jo po strokovnosti in solidnosti poznajo tudi zunaj meja črnomaljske občine, še posebej v metliški, ozaljski in v občini Duga Resa, kjer so zgradili most čez Mrežnico, osnovno šolo v Dugi Resi in Bosiljevem, žago in druge objekte. Tudi precej njihovih delavcev je iz krajev onkraj Kolpe in Begrad je bil vedno zgled bratstva in enotnosti vseh naših narodov. „Naše jubilejno leto sovpada z združitvijo Begrada in OKP. Ta združitev je nov mejnik v našem razvoju in v razvoju družbene gradbene obrti v občini," je na slovesnosti poudaril inž. Novak. Na proslavi so zaslužnim delavcem, organizacijam, upokojencem in ' vajencem podelili priznanja in plakete. A. B. so skrčili, kolikor se je dalo. Med drugim niso mogli kupiti opreme za novi antituberku-lozni dispanzer, čeprav je strokovni kolegij pulmologov prepovedal delo na več kot deset let starem rentgenu, ker je dodatno žarčenje tako veliko, da je nevarno za zdravje zdravnika; prav tako niso opremljeni prostori za fizioterapijo. Dr. Anton Cerovac „Celotna investicija je znašala 17 milijonov dinaijev, od tega je šlo okoli tri milijone za novo opremo. V zdravstvenem domu je zaposlenih 55 ljudi, od tega osem zdravnikov splošne prakse in šest zobozdravnikov. Pogoji dela so se močno zboljšali; v starem domu je prišlo na zdravnika tudi po 80 pacientov na dan, norma pa je 35. To je sedaj urejeno, zmanjšala se je čakalna doba, kvaliteta dela je boljša," razlaga dr. Cerovac. Na novo sta se zaposlila en zobo- zdravnik in en zdravnik splošne prakse. S pomočjo občine bodo vzeli okoli milijon dinarjev kredita za nakup fluorografa, EKG in vitalografa; tako bodo opremili tudi novi ATD. Ko bo to urejeno, se bo čakalna doba v tem dispanzerju zmanjšala od sedanjih 10 do 15 dni na 2 do 3 dni, odpadli bodo dodatni stroški za pot v Novo mesto, dvakrat na teden bo prišel specialist pulmolog in kardiolog. Enkrat na teden prihajata v Črnomelj še specialista za dermatologijo in okulistiko. V novem domu je okoli 2.000 m2 prostora. Levi trakt je namenjen za odrasle paciente in v njem so ginekološka ordinacija, dve ordinaciji splošne prakse in tri zobne ordinacije ter zobna tehnika; v levem delu doma so ordinacije za šolske in predšolske otroke. V kleti pa so zaenkrat še neopremljeni prostori za fizioterapijo, antituber-kulozni dispanzer (kjer bo tudi EKG ter kasneje tudi ambulanta za medicino dela), laboratorij, tri garaže,- pralnica, šoferska soba in stanovanje za oskrbnika doma. „Ko bo naš zdravstveni dom popolnoma opremljen, bo najbolj sodoben na Dolenjskem. Predvideno je, da bo zadostoval za potrebe zdravstva v črnomaljski občini za nadaljnjih trideset let,“ je povedal dr. Cerovac. A. BARTEU KZ z julijem po novem V vseh štirih proizvodnih okoliših; petih delovnih enotah ter delovni skupnosti skupnih služb črnomaljske kmetijske zadruge je te dni v razpravi predlog o novo organiziranosti. O predlogu razpravlja okrog 840 kooperantov in 240 zaposlenih v KZ. „Sedaj imamo štiri proizvodne okoliše: Črnomelj, Dragatuš- Vinica, Adlešiči in Semič, v novi organiziranosti, s katero bi začeli 1. julija, pa naj bi imeli eno ali dve temeljni zadružni organizaciji, ustanovljeni ' po teritorialnem načelu; sem naj bi spadali tudi trgovina, mehanična delavnica ter del transporta. Po predlogu bi imeli dva tozda: Belsad ter Klavnica in lastna kmetijska proizvodnja in pa delovno skupnost skupnih služb,“je povedal direktor kmetijske zadruge Danilo Rus. Če se bodo odločili za dve temeljni zadružni organizaciji, se bodo združeni kmetje s področja Draga-tuša, Vinice in Starega trga združili v eno TZO, v drugo pa kmetje iz Adlešičev, Gribelj, Črnomlja in Semiča. Posamezne samoupravne delovne celote bodo med seboj proizvodno in dohodkovno tesno povezane. Delo in poslovne rezultate dela bodo združevale z združenimi kmeti. Tozd Belšaki naj bi predeloval tržne viške sadja zelenjave in vrtnin, pridelane v kooperaciji v TZO, in jim tako zagotavljal tržišče. Črnomaljski drobir DREVESA PADAJO - Teden po tistem, ko je v tej rubriki pisalo, da delavci DES klestijo veje dreves, čeprav bi bilo včasih bolje prestaviti drogove električne napeljave, so pri „suhem mostu" pri bivšem Fleko-vem mlinu v, Črnomlju ne samo oklestili, marveč posekali japonsko soforo. To drevo so pred dvajsetimi leti posadili čebelarji, za ta park pri Lahinji pa sedaj skrbi črnomaljska KS. Delavci KS pravijo, da je drevo raslo 20 let, drog pa bi lahko prestavili v nekaj urah. Če ne zaradi drugega, zaradi varstva okolja, saj so drevesa še vedno lepši naravni okras kot električne žice. K POROKI V ČRNOMELJ Poslej se bodo krajani Adlešičev in Vinice lahko poročili le v Črnomlju, ker sta poročni sobi v teh dveh krajih neprimerni za tako svečan obred. Lani , je bilo v Adlešičih le šest porok, na Vinici pa jih je povprečno dvajset na-leto; poleg tega pa se mladoporočenci takoj po sklenitvi zakonske zveze odpeljejo k fotografu v Črnomelj. Denar, ki bi ga morali dati za opremo poročnih dvoran v teh krajih, bodo raje namenili za primerno opremo črnomaljske dvorane. NOVOLETNE OBDARITVE -Dedek Mraz je v črnomaljski občini obdaroval okoli 3.700 otrok, od tega 1.500 predšolskih. Delovne in druge organizacije so do sedaj za enotno obdaritev otrok prispevale v sklad 150 tisočakov, nakazale pa so od 30 do 50 dinarjev na zaposlenega; tisti, ki še niso nakazali denarja, so obljubili, da bodo svoj dolg čimprej poravnali. Za novoletni program so poskrbele osnovne šole v Črnomlju, Semiču, Dragatušu, Starem trgu in na Vinici; črnomaljska šola je gostovala še na podružničnih šolah v Gribljah, Adlešičih in Dobličah. V Semiču in Starem trgu so dobili darila tudi učenci višjih razredov, na drugih šolah pa bodo dobili učenci višjih razredov skupno darilo. Danilo Rus; ..Kreditirali bomo predvsem strojne skupnosti ter novogradnje in adaptacije hlevov za pitance in mlekarice.41 Osnovna planska usmeritev je kooperacijska proizvodnja mesa, mleka in vrtnin. Belsad je na primer 1975 predelal 2.500 ton sadja in vrtnin, 1980 pa naj bi predelal 7.000 ton, od tega 60 odst. vrtnin. TZO irV tozd lastna kmetijska proizvodnja s klavnico pa bosta sodelovali pri pitanju govedi in telet. Zdru ženi kmetje bodo pitali teleta do 200 kg, potem pa jih bo v pitanje prevzel tozd. Seveda KZ. čaka v tem obdobju še vrsta drugih nalog, ki so tudi pogoj, da bo tako zamišljena organiziranost kar se da uspešna: še naprej bodo usmerjali kmetije, kreditirali strojne skupnosti, bolj sc bodo morali za vzemati za izvedbo komasacij in arondacij itd. A. DARI I I J Na poti k SOZD Beti - Komet Preden bo šel osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi Beti in Kometa v jat. razpravo, ga je potreono dopolniti in razčistiti nekatere stvari "so Misel o tesnejši povezanosti oziroma združitvi Beti in Kometa se je začela porajati že pred leti, vendar so se na pot vedno postavljale take ali drugačne ovire, da se ni mogla uresničiti. V razpravah o osnutku zakona o združenem delu je ta misel spet prišla na dan, vendar tokrat bolj živo in konkretno, saj ji zakon sam daje trdno podlago. spodbud. Nekaj pa je jasnOfa sedaj: integracija je živ pro>"na Za kakršno koli obliko se V „Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi obeh delovnih organizacij v SOZD je bil decembra lani pripravljen," je povedal Jože Došen, sekretar Kometa in predsednik komisije za integracijo. Sestanek političnih aktivov Beti in Kometa 24. decembra, ki se ga je udeležil tudi član IK predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, pa je pokazal, da je treba osnutek v nekaterih točkah dopolniti oziroma konkretizirati, predvsem je treba razčistiti vprašanje dohodkovnih odnosov. „Komisija misli, da bo to narejeno do konca januarja in. bo osnutek šel februarja v javno razpravo. Cilji združitve so bili že prej jasno opredeljeni in niso sporni. Namen združitve je: ustvariti močno in poslovno učinkovito združeno podjetje, ki bo podpisnicam omogočalo večjo produktivnost, večji dohodek in boljšo socialno varnost delavcev. Skupaj bomo lahko načrtovali razvoj, uvajali sodobno organizacijo dela in tehnologijo; združitev zagotavlja optimalno izkoriščenost kapacitet, zmanjšali se bodo stroški poslovanja itd. V načrtu je skupno vlaganje v razvoj tudi drugih industrijskih vej v naši občini, predvsem takih, ki bodo zagotavljala nova delovna mesta za moško delovno silo, kije pri nas najbolj primanjkuje." Za novo SOZD so predlagali tudi novo ime: Tekstilna industrija Metlika — TIM, vendar je o tem še prezgodaj govoriti, saj bo javna razprava gotovo prinesla precej novih predlogov in Na Suhor vedno z darili Patronat, ki ga je pred 15 leti prevzel Jugotekstil nad suhorsko šolo, je med najbolj zglednimi v Sloveniji Jože Došen: „Upamo, da M— referendum o združitvi M razpisali že februarja." delavci obeh kolektivov odloM ta ne bo za vedno enak*^ espremenljiva. „Nazaj pI(,an gotovo ne bo šel, kvečjerm1.'™ prej," pravi Došen. JL A. BARfL V metliški občini so dedka Mraza še posebno težko čakali šolarji podružnične šole na Suhorju. Kot že dolga leta nazaj jih je tudi v torek, 28. decembra, obiskal Jugotekstilov dedek Mraz, ki je poleg daril pripeljal s seboj iz Ljubljane poln avtobus delavcev te delovne organizacije z generalnim direktorjem, dolenjskim rojakom Jožetom Sintičem vred. Suhorski šolarji so pod vodstvom svojih tovarišic pripravili za goste iz Ljubljane lep program, v katerem je nastopilo vseh šestinšestdeset učencev. Dedek Mraz je vsakemu prinesel lepo darilo, pozabil ni niti učiteljic in edinega učitelja, še posebno bogato darilo pa je dobila šola: 12 tisočakov za nakup telovadnega orodja. Po obdaritvi je bila v šoli pogostitev gostov in prijateljsko srečanje. Jugotekstil je pred petnajstimi leti prevzel patronat nad suhorsko-šolo, za katerega pravijo, da je eden najbolj zglednih v Sloveniji sploh. Ta velika delovna organizacija organizira vsako leto za šolarje enotedensko šolo v naravi nekje na morju, njihov dedek Mraz je vedno bogato obložen, poleg tega pa delavci Jugo-tekstila ves čas patronata skrbijo tudi za napredek in lepšo podobo šole; med drugim so pomagali, daje šola dobila centralno gretje. „Menjajo se učitelji na šoli in vodilni delavci v jugotekstilu, vezi pa ostajajo trdne," je dejal Stefan Horvat, predsednik sindikata v Jugo- FOLKLORA VLEČE MLADE Na zadnji razpis za nove člane folklornega društva se jih je prijavilo 25, tako da sedaj društvo šteje 60 članov; od tega je 19 tamburašev. Folkloraši in tamburaši vadijo enkrat na teden skupaj v do mu'Partizana, tamburaši pa vadijo še nekrat na teden v mladinskem klubu. Ker so narodne noše drage, bodo imeli tamburaši enotna oblačila; blago za hlače jim je s popustom dala Beti, srajce pa, tudi ceneje, novomeški Labod. »NOVOLETNI" DENAR V SKLAD Metliške družbenopolitične organizacije se zahvaljujejo delovnim organizacijam, društvom, ustanovam, institucijam in posameznikom za čestitke ob novem letu. Družbenopolitične organizacije niso pošiljale novoletnih čestitk, marveč so ta denar namenile medobčinskemu skladu za nakup dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru RK v Novem mestu. Članom društva invalidov v METLIKI Upravni odbor Dl v Metliki se lepo zahvaljuje direktorju KOMETA Miroslavu Sujiei in predsednik* občinske skupščine Metlika I ranču Vrviščarju, ker sla /. razumevanjem pripomogla, da bo 1)1 lažje delovalo. Hkrati obveščamo vse člane Dl, da bodo uradne ure vsak torek dopoldne v pisarni nekdanje šole na Partizanskem trgu, 1. nadstropje. Tam lahko dobe informacije in plačajo članarino člani Dl iz območja vse občine in člani ZB v mestu Metlika. Upravni odbor Dl tekstilu. ,,Naše podjetje je na Suhorju že pravi domačin; tukaj nas vedno sprejmejo zelo lepo in prisrčno in vsak naš delavec, ki je bil kdaj na Suhorju, je od tu odšel z najlepšimi vtisi. Tudi kadar je šlo Jugotekstilu bolj slabo, nikomur niti na misel ni prišlo, da bi Suhor odpisali. Skrb za suhorsko šolo je naša obveza in vsi tako čutimo; patronat nad suhorsko šolo je vsako leto v našem planu, to sprejemamo skupaj s planom dela, proizvodnje," pripoveduje Horvat. V petnajstih letih so se med suhorsko šolo in Jugotekstilom spletle trdne vezi prijateljstva in navezanosti, kar znajo ceniti vsi prebivalci Suhorja. A. B. USPEL REFERENDUM Referendum o novi orga'-, ranosti metliške Kmetij zadruge - bil je v petek, 24. cembra, v vinski kleti za dela' KZ in v nedeljo, 26. decembi*" Metliki in Podzemlju za član16 je lepo uspel. Glasovalo je ’ kot 74 odstotkov upravičen1 nekoliko slabšo udeležbo^ referendumu je moč upravi^ tem, da niso prišli predvsem1 člani, ki s KZ nimajo * trdnih pogodb. Za novo orj-ziranost se je izreklo 96 0* delavcev in članov KZ. šk (alt itm 1 jil id ali et\ iitsti tMa\ \ 1 f t DARILA UČENCEM IN ŠOU - Jugotekstilov dedek Mraz j ‘te koli v petnajstih letih, kolikor traja patronat nad suhorsko Vj pozabil priti in vedno je njegov koš zvrhano poln. Tudi tokrat ov ga šolarji zelo razveselili, saj jim je prinesel lepa darila, šoli P tisočakov za nakup opreme za telovadnico. (Foto: Bartelj) SPREHOD PO METLIKI Dve bc no KONEC PRAZNOVANJA -Marsikdo je prvi delovni dan v novem letu začel z glavobolom, posledico preburnega praznovanja in večdnevnega tlačenja želodca z raznimi dobrotami. Ti se pač tolažijo, da bo konec leta bolj vesel, če je že začetek klavern. Naslednje leto pa spet ista pesem. Menda je bilo novoletno praznovanje najbolj veselo v metliškem hotelu, gostje pa pravijo, da natakarji niso Jaili še-nikoli tako ustrežljivi kot v tej, najdaljši noči. ZDOMCEV NI BILO - Za novoletne praznike je prišlo.domov nenavadno malo zdomcev, vseli skupaj le nekaj več kot dvajset, kar ni niti desetina vseh, ki so začasno zaposleni v tujini. Vzrok je tudi tak, ker so nekatere velike tovarne v Nemčiji med prazniki delale. Zato je odpadel napovedani pogovor z zdomci, ki ga je pripravila SZDL. Po praznikih pa sc je za stalno vrnil domov „Zdomec" Toni Ga.šperič, ki je z ansamblom Štirje kovači >n pol gostoval v Kanadi, kjer ] baval naše izseljence. RK ZA NAKUP MEDlCll INSTRUMENTOV - 0» odbor RK je namesto nov delno sami L: , ■ odpiranje delovnih mest nJJsu ali dru&)e- ftniu c f S° Se Pogovorili o asfalti-Lv st, zaposlovanju žena zdom-kih n ^j^J^®kih predpisih, invalid-D nafl- Kih 'n drugem. Predlagali piscev L-* Vb zd°mci plačevali samo-Idait ■ uveden v občini, el zdomcev° dolžnost izPolnjuje le Tudi zdomci 7. območja Sodraži- KAKŠNO ime naj DOBI? rac*' snega in mraza je gradnja knin,111 športne dvorane v Ribnici n.J° zastala. Izvajalec del ljub-niilmnr • radis se prizadeva, da bi L S Postavil nosilce, nakar bo ri>ia«n'°- reJe °d rok. Nekateri že ‘ fcjek/ejp’ ^a no ime bo dpbil novi tri na 11 predlogov še ni, neka- a ” Urbarf1*^0’ na^ ^ ’ast‘*’ ^ar M.G-č ce so zahtevali, naj plačujejo samoprispevek vsi zdomci. Kritizirali so počasen postopek na carini in predlagali, naj bi carinik na meji vse blago popisal, nato pa naj bi ga, (čeprav šele čez več dni,) enotno in pravilno ocarinili. Zdaj se namreč dogaja, da carinijo kar na oko. Zdomce so predstavniki občine in krajevnih skupnosti povsod seznanili z razmerami v občini. Tako so zdomci zvedeli tudi, da bo RIKO kmalu potreboval 60 kvalificiranih delavcev, in sicer večino iz kovinske stroke. Večina jih je izrazila pripravljenost za sodelovanje pri reševanju zadev v domači občini oziroma krajevni skupnosti. Povedali pa so, da so včasih s prizadevanji doma premalo seznanjeni. Kot primer slabega seznanjanja so navedli tudi vpis posojila za ceste. J. PRIMC USPEŠNO DELO V ribniški občini uspešno poteka obrambna vzgoja prebivalstva. Prav zdaj izvajajo 20-urne tečaje iz prve pomoči in dopolnilna predavanja o isti temi Namenjeni so ekipam prve pomoči, da bodo v primeru potrebe kar najuspešneje posredovale. Zaključeno je že seznanjanje občanov z novim zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti. Potekajo še predavanja na temo ..Požarnovarnostni ukrepi". Zaključeno pa je tudi osemdnevno predavanje iz splošne ljudske obrambe za izvenšolsko mladino. M.G-č NOVI TOŽILEC Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so razrešili dolžnosti dosedanjega javnega tožilca v Kočevju Jožeta Tratnika, ki je prevzel delovno mesto okrožnega tožilca v Ljubljani in glasovali za to, da se na njegovo mesto imenuje Primož Cunder, kije bil doslej pomočnik občinskega tožilca v Ljubljani. O tem bo na prihodnji seji glasovala tudi občinska skupščina Kočevje. Ortneški poročevalec fl šjf IN ŽELJE - Ort- '4 Jalcem r poslali pismena drepe*’ros*m°. da pridejo brez j tk ,na našo vajo, ki bo v src- Večer vnUarja 1977’ ob 19‘ uri fedo c Potekajo vsako li Ajj”? kot običajno v osnovni Čju |g ® meščanska šola) v pri- i vas, ker želimo, ,dicionalni zbor združi- libni. ki radi pojejo, in da v s® naprej obdržimo to .kulturno dejavnost. c i in nasvidenje! in nočitvene zmogljivosti v domu na Grmadi. ■ZAKAJ TAKO? - Bral sem o negodovanju zaradi prestopanja pri avtobusih v Velikih Laščah. Vse je res. Dodati moram še, da ti avtobusi, posebno tisti, ki vozijo iz Velikih Lašč v Ljubljano, niti ne čakajo vedno zveze iz Kočevja, pa čeprav odpeljejo prazni proti Ljubljani! Zakaj tako? Ali ni predpisana „čakal-na doba“? Zaradi tega ostajajo potniki pol ure ali se več na dežju, snegu in mrazu, saj niti čakalnice ni! Predlagamo, da avtobusom predpišejo primerno čakalno dobo, še bolje pa bo, če bodo spet uvedli avtobuse brez prestopanja. SPREMENJEN IS Izvršni svet občinske skupščine Ribnica so na zadnji skupni seji vseh zborov povečali za dva člana, da ga zdaj sestavljajo predsednik in 12 članov. Nova člana sta Stane Škrabec in Vinko Kersnič, ki je bil imenovan tudi za enega od podpredsednikov, zadolžen pa bo za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. LETOŠNJI JUBILEJ Na zadnji razširjeni seji občinske konference ZK Ribnica, ki je bila 29. decembra, so razpravljali o poročilu o ustanavljanju aktivov ZK v samoupravnih interesnih skupnostih in analizi stanja vleh skupnostih, nadalje o praznovanju letošnjih jubilejev (40-letnice KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 85-letnice rojstva predsednika Tita) ter o gradivu za zadnjo sejo občinske skupščine. Izvolili so tudi odbor za pripravo letošnjih proslav, za njegovega predsednika pa Franceta Grivca. NA KRATKO O SEJI Občinska skupščina Ribnica seje nazadnje sestala 30. decembra. Takrat so med drugim obravnavali in sprejeli spremembo občinskega proračuna za leto 1976, odlok o začasnem financiranju proračuna za prvo letošnje četrtletje, finančni načrt in program skupnosti občin ljubljanskega območja za letos. Razpravljali so še o analizi izvajanja srednjeročnega načrta občine, o ustanovitvi samostojnega vzgojno-varstvenega zavoda in drugem. Tri dni veselja v domu JLA V Ribnici je novoletno praznovanje zelo uspelo Novo leto so pričakali Ribničani res svečano. Tudi vreme jim je šlo na roko, saj je zapadlo toliko snega, kot že nekaj novih let nazaj ne. Nekateri so začeli novoletno praznovanje že nekaj dni prej, ko so po kolektivih slavili razne skupne uspehe, tako da so imeli gostinci polne roke dela. Ribniški zobotrebci 1Znike c CliSTE - Za novoletne užene c° v ribniški občini njih kiifltu’ vendar je bil promet 1 v°2nik, tcmu otežen. Na srečo i ‘ vidno -pS!aJab doma ali pa vozili «7 j teča L - 0 se je zgodila le ena »K '"1”' ral ^ovne ol JanUAR Nekatere li t !s*avliai ^nizacije bodo ta mesec Dr i1'anskc delovne uspehe. ,nar«ii?j k° v domu JLA. Ta-nov0 U ’ k' je premalo slavil ši °’zamujeno nadoknadil. «0voiie Slava bolela zara-Praznovanja? je u' P'jače ne, pač pa ?ela g|av, Precej Ribničanov 4°ristj| a: *er je nepridiprav T' mnamk.n?^etn°UtrUje‘ Kradel iz avtomobi- USPEŠNA OBLETNICA Dobro leto je minilo, odkar je bil odprt novi dom JLA v Ribnici. V tem letu je zabeležil v glavnem le uspehe. Postal je središče kulturnega, zabavnega in športnega življenja Ribnice, pa tudi širšega območja. V domuje bilo več prireditev, na katerih so nastopala najbolj znana imena in skupine s področja kulture, športa in zabavne glasbe. Upamo, da bo dom tudi letos nadaljeval tako uspešno. LOVEC V KRILU - Lovske družine so tako rekoč „moška“ društva, saj so v njih le moški. Vendar je lovska družina Ribnica izjema: v svojih vrstah ima že več let tudi prosvetno delavko Majdo Picek, ki je daleč naokoli edina članica lovske družine. ZAKAJ BREZ AVTOBUSA? -Zadnji avtobus iz Kočevja prek Ribnice do Ljubljane odpelje od nas ob 20.40, nekatere delovne organizacije pa delajo do 22. ure. Ti delavci se potem vozijo domov, kot se pač znajdejo. V Inlesu so že razpravljali o tem, vendar še niso našli prave rešitve. GREMO V KINO - V domu JLA v Ribnici bodo vrteli naslednje filme: 13. januarja ,,Morilci v imenu zakona", 15. in 16. januarja durova Oklahoma", 19. in 20. januarja pa ,.Zvezde varieteja". Matineja 15. in 16. januarja bq „Ta naš Totn“. M. G-č Na staro leto dopoldne so bile na vrsti frizure. Vsaka Ribničanka je hotela dr.ugačno, pa čeprav slabšo, samo da ne bo taka, kot jo ima soseda. Sicer pa je popoldne za nekaj ur Ribnica izumrla. V stanovanjih so potekale zadnje priprave za novoletno ofenzivo. Potem so se začeli pojavljati prvi izvidniki in izvidnice, oboji v svečanih oblekah . . . množice so naraščale .. . zavzele dom JLA, hotel Jelko in druge gostinske lokale, ki so bili branjeni s šibkejšimi cenami silvestrskih menujev. V domu JLA je silvestrovalo okoli 450 ljudi, od tega približno polovico Ribničanov, 30 odstotkov Kočevcev, ostalo pa so bili Ljubljančani in drugi. Goste sta zabavala pevca Marko Novosel in Elvira Štelcel ob spremljavi zagrebškega orkestra Medium. Atmosfera je bila zelo vesela in prisrčna, saj so na prigovarjanje obeh pevcev pokazali svoje pevske sposobnosti tudi gostje. V Jelki so igrali Ribniški fantje. V gostilni v Lipovcu je vsak gost dobil medaljon z napisom „Srečno 77“ itd. Dom JLA je bil poln še 1. in 2. januaija, ko je bil spet ples. Nato je vsem ostal dan počitka, 4. januarja pa so spet krenili na delo. MILAN GLAVONJlC ŠE DESETIM DELO 5. januarja so v obrat Tekstila-ne v Osilnici sprejeli novih 10 žensk na priučevanje. Tako je v tem obratu zdaj zaposlenih 37 ljudi, predvsem žensk. Ob koncu meseca jih bodo sprejeli^na priučevanje še 10. Novi del obrata, ki so ga odprli za dan republike, bo popolnoma urejen predvidoma do februarja. RE5ETG) ZA UPOKOJENCE Ribniške upokojenec obveščamo o novih društvenih dajatvah za leto 1977: letna članarina 20 din, samoprispevek za notranje društvene potrebe 5 din, posmrtnina (zavarovalnina) 50 din in letna naročnina „Vzajemnosti" 24 din. Vse društvene dajatve bomo pobirali po novem letu, in sicer vsako sredo od 9. do 11. ure v društveni pisarni. Predsedstvo DIJ Ribnica Najbolj potreben proizvodni obrat -*r Če ne bo dela, bodo ljudje odšli — Delo in načrti KS Vas—Fara O delu in uspehih na območju krajevne skupnosti Vas—Fara so decembra razpravljali razni organi in organizacije v tej KS. Ugotovili so, da so bila dela kljub težavam izvršena, kot je bilo v načrtu. Pogovorili so se tudi o nalogah za letos. VODOVODE so uredib v skoraj vseh vaseh in zaselkih. Izjema so le vasi Planina in Štajer, kjer ni tekoče vode in bo treba urediti kapnice. ELEKTRIKO so dobile tudi zadnje vasi na tem območju. To so Planina, Tišenpolj in Štajer. AMBULANTA IN ŠOLA sta delno preurejeni. POKOPALIŠČI pri Štefanu in Fari so popravili. Pripravljajo še načrt za steze in parcele grobov, da bo na pokopališču večji red. MOSTOVE so popravili pri Sro-botniku, Kužlju in Slavskem lazu. VAŠKE CESTE IN POTI, ki jih je preko 16 km, so bile redno vzdrževane. Vzdrževali so jih delno tudi s prostovoljnim delom. TELEVIZIJSKI PRETVORNIK je bil postavljen s precejšnjim prispevkom občanov. Vendar je dober sprejem le okoli 5 km daleč, zato bo treba zgraditi še enega pri Kužlju ali Osilnici, da bo vsa ta dolina lahko spremljala slovenski program. Načrti in lokacija za pretvornik pri Kužlju so izdelani. GASILSKI DOM v Vasi in orodjišče desetine v Kužlju sta bila redno vzdrževana. Gasilci so dobili motorko, avto, obleko in opremo, potrebujejo pa še 200 m cevi. PROIZVODNEGA OBRATA še ni. Zanj je pripravljen hlev v Potoku, a ni interesentov. Glavna naloga KS je čimprej priskrbeti obrat, v katerem bi se zaposlilo okoli 50 ljudi. ASFALTIRANE so bile ceste skozi Vas, Faro in Potok, šolsko igrišče in dvorišče ambulante in šole. Zdaj so na- vrsti za asfaltiranje Vrh, Krkovo, Pirče in Kuželj ter 100 m ceste do priključka v Novih selih. Za ta dela je izvajalcu del že nakazanih 720.000 din. I Sil vlogo na področju informiranja. kulture in STARE ZGRADBE — Med zgradbami v Dragi, ki so popolnoma dotrajale in neprimerne, je tudi hiša, v kateri je pošta (na fotografiji) in stavba krajevnega urada. Krajevna skupnost Draga je že naročila načrte za novo poslovno stavbo v Dragi. (Foto: Primc) Kulturo tudi na podeželje Na zadnji občinski konferenci ZK so razpravljali o kulturi v občini. Soglasno so sprejeli poročilo, kije ugotavljalo, daje kulturna dejavnost osredotočena predvsem v Kočevju in da je treba narediti več za oživitev kulture na podeželju, kjer zdaj r.a tem področju uspešno delujejo le šole. Nadalje so ugotovili, da se kultura otepa z denarnimi, s prostorskimi in kadrovskimi težavami. Najbolj primanjkuje strokovnih vodij posameznih sekcij. Udeležba .na prireditvah je sorazmerno slaba. Izjema so razstave Likovnega salona in nekatere kulturno-zabavne prireditve. Na kulturne organizacije, ki delajo poklicno ali polpoklicno, ima združeno delo še premajhen vpliv. Tu bo treba narediti tudi več v zvezi z združevanjem, racionalizacijo dela, v skupnem organiziranju služb in prireditev in s tem v zvezi z zniževanjem stroškov. Spregovorili so ,tudi o drugih zadevah na področju kulture in sprejeli naloge, ki jih bo izvajala ZK samostojno ali v sodelovanju s SZDL, z Zvezo sindikatov ali ZSM. V razpravi je bilo predlagano tudi, naj bi se v letu 1977 resneje zavzeli za ustanovitev lokalne radijske postaje, ki bo odigrala pomembno CESTA Fara-Savski laz bo asfaltirana iz posojila za ceste. KS zahteva, da bi bila ta cesta asfaltirana čimprej. BENCINSKA ČRPALKA bo stala v Petrini.Gradnja se začne spomladi. POŠLO VNO-STANOVANJSKA STAVBA bo imeja v pritličju prostore za pošto, banko in še en prostor (turizem, KS ali krajevni urad), v nadstropju pa stanovanja. Gradnja se bo začela predvidoma spomladi. SEDANJA STAVBA pošte in krajevnega urada bo ostala delno gasilcem, delno pa KS ali kraje’, nemu uradu. ODER V DVORANI bo preurejen letos, da bodo na njem lahko nastopale tudi večje skupine. Dela financira kulturna skupnost. Mala dvorana pa je preurejena za potrebe mladine oziroma mladinske organizacije, ki zdaj dobro dela. URBANISTIČNI RED za naselje je v glavnem izdelan in določa, kje in kaj se lahko gradi._Kasneje bo treba izdelati še urbanistični načrt. Razen tega so v KS lani organizirali več pomembnih proslav (9. brigada, Zbor pionirjev Jugoslavije, 50-letnica PGD). Utrjevali so krajevno samoupravo in delo raznih društev in organizacij. Izboljšali informiranje občanov z dopisovanjem v časopise. Delegatski sistem se vedno bolj uveljavlja. Tesno pa so sodelovali s sosednjo hrvaško KS v Brodu na Kolpi, s katero so reševali nekatere skupne zadeve, kot so zaposlovanje, pitna voda, elektrika itd. J. PRIMC GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje je bilo v decembru 7 porok. Rojena sta bila dva dečka. Umrli so: Edvard Plešnar, upokojenec iz Kočevja, Rožna 1, star 66 let; Antonija Putre, upokojenka iz Šalke vasi 98, stara 82 let; Alojz Jakopin, komercialist iz Kočevja, Kidričeva 4, star 42 let; Jakob Klarič, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 22, star 62 let; Ludvik Bartol, upokojenec iz Koč 6, star 78 let; Jože Zupanc, upokojenec iz Kočevja, Roška cesta 55, star 75 let; Josip Resman, upokojenec iz Morave 13, star 83 let in Darinka Troha, fakturistka iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 1, stara 51 let i *r,*\ 'vi fi. ’ fj ; 'i y.,: w t&iMž DIVJI HOKEJ — Danes je na zaledenelem močvirju za Bračičevo ulico v Kočevju še neurejeno drsališče. Če bo šlo vse po načrtih, pa bo Kočevje že kmalu dobilo pravo drsališče, na katerem otroci ne bodo več v nevarnosti, da bi se zmočili ali celo utopili, če se vdre led. (Foto: Primc) Drobne iz Kočevja Iz KS Vas - Fara PLUŽENJE - Hudo sneženje, ki je pred novim letom zajelo vso Slovenijo, v KS Vas-Fara ni povzročilo preveč težav. Požrtvovalni traktoristi ZKGP in ccstna služba so delali ves dan in vso noč. Tako so bile vse ceste na našem območju preorane že 30. decembra. Šolski avtobus je redno vozil in pouk je potekal nemoteno. TELEVIZOR ŠOLI - V šoli v Fari se je oglasil dedek Mraz s spremstvom in obdaril vse šolske in predšolske otroke. Z lepimi darili in denarno so mu pomagala razna kočevska podjetja ter KS Vas-Fara, Banja Loka, Osilnica in domačp družbenopolitične organizacije. Zveza bralnih značk iz Ljubljane je šolarje obdarila z mladinskimi deli, Tckstilana Kočevje pa je podarila šoli televizor. Vsem darovalcem sc v imenu otrok zahvaljujemo. LUC MRKNILA - Na novega leta dan je osnovna organizacija ZSM Vas Fara organizirala plesno prireditev v dvorani v Fari. Igral je ansambel „Belc stene" z Rakitnice. Vse pa ni šlo gladko: točno ob 22. uri je mrknila luč, se še dvakrat, trikrat pokazala in nato počivala do 2. januaija dopoldne. Dobro, da so ljudje in trgovina založeni s svečami, lako se je ples nadaljeval ob romantični razsvetljavi sveč pozno v noč. M. VOLF' SPET PO STAREM — Priporočila po časopisih, naj bi namesto pošiljanja novoletnih voščilnic darovali denar za dobrodelne in človekoljubne namene, so bila spet zaman. Težko je opustiti stare navade. Tudi minule praznike so se poštarji kar šibili pod težo kičastih in drugih razglednic. Edino koledarjev je veliko manj kot prejšnja leta. SREČNO NOVO LETO - Praznovali smo kar v ..kooperaciji" z božičkom. Skupaj z dedkom mrazom sta spraznila vse trgovine in pokupila celo različen „klump“. Zadnje denarje pa so posmukala silvestrovanja. Povsod so z rajanjem in pitjem pričakovali Novo leto in si želeli veliko zdravja, zadovoljstva itd., kakor je običajno o polnoči, ko na hitro poljubljaš vse vprek, da ne bi kaj zamudil. Tako smo pričakali najdaljši mesec v letu, ko te že tako precej ožetega osmukajo še številni inkasantje. ČREPINJE - Pregovora „Črepi-njc prinesejo srečo" ponočnjaki niso pozabili. Sicer ti v vraže in pregovore ne verjamejo, za vsak primer pa so le razbili šipe v javni telefonski govorilnici SMETI DOVOLJ - Polnočnega teka po kočevskih ulicah nismo imeli, pač pa malo Olimpiado v razmetavanju smetnjakov pred hišnimi vhodi in v vežah. Vse je bilo razmetano. Ker so skoraj vsi kuhali doma, so bili smetnjaki nabito polni, saj jih med prazniki niso odvažali. Po praznikih je bilo videti kot v Rimu, kadar 14 dni štrajkajo smetarji. _ HRUPNO VOŠČILO - Pet fantičkov, ki so lani končali osnovno šolo, je na svojstven način voščiloj osnovni šoli zadovoljstva in uspehov v letu 1977. Pretekli četrtek so prišli med poukom v šolo in so na hodniku prižgali več petard naenkrat in zbežali. V šoli je izzval rezek in močan pok preplah. Vse je zbežalo iz razredov in nastala je zmeda. Nihče ni vedel, za kaj gre. Tako -so imeli šolarji še zadnje vaje samoobrambe. občan vprašuje •uf • n/)/ { S/ (medved odgovarja — Mama, kdo nam bo pa zdaj krpal čevlje in šolske torbe, ko nas je zapustil čevljar, mojster Vseved? — Tisti, ki za njegovo družino niso mogli priskrbeti niti skromnega stanovanja. KOČEVSKE NOVICE Stran uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST r PROSTA DELOVNA MESTA Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ", Krško, objavlja prosti delovni mesti 1. VODJE PREHRAMBNEGA OBRATA Pogoji: — dokončana srednja strokovna šola gostinske smeri — kandidati morajo imeti vsaj 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu in — organizacijske sposobnosti za uspešno opravljanje dela; KV KUHARICE Pogoji: — dokončana gostinska šola — zaželena 3 leta delovne prakse. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o. Objavljamo prosto delovno mesto v TOZD Tehnično energetske storitve: GRADBENI DELOVODJA Pogoji: končana gradbena tehnična ali delovodska šola in 5 let delovnih izkušenj. V Delovni skupnosti skupnih služb TEHNOLOGA ZA OBRAT KOPALNIŠKE OPREME V METLIKI Pogoji: končana lesna tehnična šola in 3 leta delovnih izkušenj. Če se ne bodo prijavili kandidati z ustrezno prakso, bomo obravnavali tudi kandidate s krajšo prakso. Kandidati naj pošljejo pismene vloge v kadrovski oddelek podjetja v 8 dneh po objavi. VIATOR 1 prometno, hotelsko in turis.icno podjetje n. sol. o. 61001 Ljubljana Vsak četrtek - TAM-STADLER DOLENJSKI LIST 0 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI t ! Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI od 25.000 kcal/h napfej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h 9 možnost kurjenja s premogom odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN od 200.000 do 3,000.000 kcal/h ugodne dimenzije visoki izkoristki za delovanje do 110° C za nizkotlačno paro do 0,5 atm kvalitetni gorilniki dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 TOZD BELA KRAJINA, PROMET, DELAVNICE IN GOSTINSTVO, n. sub. o., ČRNOMELJ razpisuje prosto delovno mesto 1. VODJA SLUŽBE ZA FINANČNO EKONOMSKE POSLE TOZD in o b j a v I j a prosto delovno mesto 2. POSLOVODJA PENZIONA SMUK, SEMIČ POGOJI: pod 1: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu v finančno knjigovodski operativi; pod 2. srednja hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj v gostinstvu ali VK ali KV kuhar ali natakar ter 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu. Kandidatu nudimo stanovanje v Semiču. Poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanosti pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: VIATOR-TOZD „BELA KRAJINA", Črnomelj, Kolodvorska 62. J ljubljanska banka ne samo v prvih januarskih dneh kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto Vsakdo, ki varčuje, gotovo precej dobro pozna vse načine obračunavanja obresti. pozna višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in gotovo pozna ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu pa smo se odločili. da vas čfsto na kratko seznanimo z obrestnimi merami. po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev. V primeru, da se odločite ' za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti, da zadovoljite svoje potrebe in uresničite svoje želje. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih se vse obresti obračunavajo v tuji valuti. Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri: V Ljubljanski banki dinar- ske in devizne hranilne vloge občanov vodimo v elektron- 7,5 %'letno za vloge na vpogled. na- vse 9,0%'letno za vloge, vezane na 13 mesecev. 10 7c letno za vloge, vezane na 24 mesecev. skem računskem centru, za to lahko zelo hitro in tančno izračunamo obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih bo banka lahko avtomatično pripisala katerikoli dan v letu z enako natančnostjo in zanesljivostjo kot v prvih dneh po novem letu. Vsako leto zasledimo prl' mere, ko se že v prvih fl' nuarskih dneh zglasi P11 bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim banka na hranilne knjižice pripis3'3 letne obresti. Dolge vrste ča-kajočih so za anko in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripison' obresti počakate nekaj dnl’ saj vam bo banka natančno in zanesljivo vpisala obrest1 ob prvem vašem obisku. t • < • t tol® Mimogrede pa še dobro novico, ki je mogoč* še ne veste. Tudi sredstva na vašem tekočem računa obrestuje banka po enaKl obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to je P° 7,5 % letno. DOLENJSKI LIST — vsak četrtek 150.000 bralcev! J KOZA koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug odkupujejo svinjske kože po ugodnejši ceni kot prejšnja leta VOZNIKI! ZAŠČITITE SVO-J VOZILO PRED KOflJ ZIJO. ZUNANJI 'J NOTRANJI PREMAZ/ ..VALVOLINE TECj YLOM" VAM OPR^V' PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO^' TELEFON 068-22-37* GARANCIJA ZI, OPRAVLJENO DELU TECTYLCENTEBjr •rudnih rjavega premaga materiala f* in industrija gradbenega IVI/1 ftlfl • NOV TEHNOLOŠKI POSTOPEK PROIZVODNJE • Obveščamo cenjene kupce in graditelje •stanovanjskih hiš, da smo izboljšali teh-•no[oški postopek pri proizvodnji opeke, čimer se je kvaliteta izdelkov občutno izboljšala. MODULARNI OPEČNI BLOK Kot nov opečni element smo v letu 1976 uvedli v proizvodnjo modularni opečni blok, ki je zaradi izredno visoke trdnosti 'n dobre izolacije posebno primeren za zidavo stanovanjskih hiš. Ta opečni element posebno priporočamo za večetaž-ne gradnje. BETONSKI zidni elementi Proizvajamo in vam priporočamo tudi izdelke iz težkega in termolahkega betona za gradnjo kletnih prostorov za debeline zidov: 20, 25 in 30 cm. feni, . Sr. MEHANIZIRANO NAKLADANJE Nakladanje vam opravimo mehanizirano in po želji kupca organiziramo dostavo na gradbišče. PRIPOROČAMO SE ! o i« Qb ZAHVALA Prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA ČRNICA dolarskega mojstra v pokoju ?e iskren ^ ^uč^ovcev $ jn sosedom/ail,Valju^emo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem Posebno zalival« rjenc v?,lce ‘0 cvetje ter izrečeno sožalje, '-momlja m ]„:? sm° dolžni osfbju zdravstvenega doma iz Jemo se Hpio„ '|C ,k°'ečin v zadnjih dneh življenja. Zahvalju- Metlika in rm„nirn kolektivom Begrad -Črnomelj, Mercator-zenskemu ~Ljiibljana za podarjene vence. Najlepša hvala Grabri; r »Kemu zboru 1'/ AH nntfArnll/nmn limmii '■•rabrijanu („ »i _zVoru .lz Adleačev, govornikoma Ivanu Za opravljeni nh^U, v'lkoviču za poslovilne besede ter župniku Pospremili m ala vsem, ki ste ga v tako velikem številu “■i na njegovi zadnji poti. uj°či žena Ana, sinovi Vlado, France in Rudi, jtfružinami ter Nikn Jože in Stane V SPOMIN 30. decembra je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče FRANC METELKO Kje si u Dobravice 5 ki tkrbejl* iln,0Ce' *ye tv°j Jc obraz, kje je tvoja skrbna °1 nasmeh na hi h 1as' Sladka nam je misel nate, na ljubeči Hvala vsem k, ^ C^Jubcznive’ ki imel si jih do vseh. ■ ^ Prižigajo sveče na tvoj prerani grob. 3 žena ter hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči, nenadni in prerani izgubi komaj 50 let starega dragega moža, atka, starega ata, brata, tasta in bratranca IVANA ŠPORARJA borca NOV od 1942 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili številne vence in cvetje ter za izraze sožalja, govornikoma Alojzu Grabrovcu in Stanetu Cuznarju za poslovilne besede od soborca, tovariša, občinskemu odboru ZZB NOV in drugim družbenopolitičnim organizacijam občine Črnomelj, godbenikom in kolektivu Iskra' Črnomelj. Posebna zahvala za vsestransko pomoč mladini, sosedom, gasilcem, ZZB NOV Maverlena in vsem političnim organizacijam krajevne skupnosti. Vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: žena Francka, hčerka Branka, hčerki Cvetka in Ivanka z družinama, sestri Mici in Anica z ^nižinama ter drugo sorodstvo DELAVSKA UNIVERZA BREŽICE razpisuje vpis v 3. letnik VISOKE SOLE ZA ORGANIZACIJO DELA proizvodno organizacijske in organizacijsko izobraževalne oz. pedagoške usmeritve. Neposredno se lahko vpišejo kandidati, ki so končali višjo šolo ali 1. stopnjo visoke šole. Prijave za vpis sprejema Delavska univerza Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 12 do 31. jan. 1977. Informacije tudi po telefonu 72—139 V SPOMIN 2. januarja 1977 je minilo boleče jelo, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi MAKS ZUPANIČ iz Kočevja ■ *yi ‘n me spo7». s '"‘“n, Ja lni Pa S(-' Se vedno ne moremo spri- ?-ahvi|UVUni° kruto re^ni U11’1* nami- Ko obiskujemo tvoj grob, svcč,-Ujcmo vsem US ,d»*WS le še v naših srcih. Iskreno se ln Prinašate cvetje““kujete njegov tihi dom, mu prižigate njegovi! ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega moža, ata, starega ata, brata in strica, 64-lctnega JANEZA DEBELJAKA borca NOV upokojenca iz Cirja pri Raki se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in ga obdarovali z venci ter cvetjem, /lasti se zahvaljujemo Zvezi borcev NOV, Društvu upokojencev, l ovski družini, Gasilskemu društvu in družbenopolitičnim organizacijam z Rake, godbenikom iz Krškega in govornikoma ob odprtem grobu. Posebna zahvala velja za nesebično pomoč in sočutje v tej tako težki uri prijateljem, sosedom in znancem. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Marica z družino, Ivan in Milan, sestre ter nečakinja Ivanka z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega sina, brata, očka in strica RUDIJA LOKARJA z Gor. Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družinam Florjančič, Žagar, Kranjčič, Somrak, Slak in Bevc za nesebično pomoč, njegovim sodelavcem iz Žita za podarjene vence in poslovilni govor, sodelavkam OŠ Grm za podarjeno cvetje ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mama, sestra Mari z družino, hčerka Veri in drugo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil dobri mož, očka in stari očka FRANC PUREBER iz Drganjih sel 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Vladimiru Živkoviču iz Straže, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala podjetju Majolika iz Straže. Novolesu. Boru iz Dol Toplic za podarjene vence in cvetje ter za vso pomoč. Zahvaljujemo se tuui pevskemu društvu in godbi iz Straže, govornikoma Albinu Povšctu in Ivanu Virantu za pošlo vilne besede ter l^glju za organizacijo pogreba in /B Straža. Žalujoči: žena Marija sin Branko z družino, hčerki Silva in Dragica z družinama, sestra Anica ter drugo soi od st v o DJLZKJSZI LiS 3 21 MU f t« Četrtek, 13. januarja - Veronika Petek, 14. januarja - Srečko Sobota, 15. januarja - Pavel Nedelja; 16. januarja - Marcel Ponedeljek, 1 7. januarja Tone Torek, 18. januarja - Vera Sreda, 19. januarja - Marij Četrtek, 20. januarja - Boštjan LUNINE MENE 19. januarja ob 15.11 uri - mlaj mm, ČRNOMELJ: 16. 1. hongkongški barvni film Neporaženi boksar. 18. Ugtfl SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko starejšo, tudi nad 60 let, zaželena upokojenka, sprejmemo takoj ali pozneje k trem upokojenim osebam. Vsa oskrba v hiši, plača zadovoljiva; delo lahko. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Senica, Rimska 8, 68210 Trebnje. SLUŽBO ISCE VZAMEM v varstvo dva otroka. Sonja Bohte, Mirna 146, Mirna. SPREJMEM v varstvo otroka od 2 do 5 let Ponudbe pod „VAR-STVO". STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (63/77). Motorna vozila PO UGODNI ceni prodam traktoj Kramer 30 KM, generalno popravljen. Rodič, Dobrava 5 pri Škocjanu. PRODAM traktor Zetor 35 KM. Naslov v upravi Usta (35/77). PRODAM traktor Deutz 30 v dobrem stanju. I-ranc Goršin, Crmo-šnjice 21, 68322 Stopiče. PRODAM NSU 1000 C ali zamenjam za zaporožca, škodo ali wartburg.'Naslov v upravi Usta (39/77). PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973. Naslov v upravi U^ta (43/77). PRODAM fiat 850 spccial, letnik 1971. Telefon 23-372. PRODAM motorno kolo MZ 150 S. Tone Hočevar, Ajdovec 5, Dvor. PRODAM avto Z 126/P nov, že registriran, za gotovino. Telefon 23-122 popoldne. PRODAM traktor Kramer (Dojc) 25 KS, s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. PRODAM fiat 750, letnik 1971, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (62/77). PRODAM fiat 750, dobro ohranjen. Nad mUni 57, Novo mesto. PRODAM ami 8, letnik 1971, po deUh. Milan Vrščaj, Kurirska pot 17, Novo mesto. PRODAM traktor Zetor 2511 s kabino, v dobrem stanju. Janez Špendal, Biška vas 19, Mirna peč. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Becele, Smolenja vas 63 a, Novo mesto. PRODAM GS Citroen, letnik 1973, prevoženih 75.000 km. Naslov v upravi Usta (80/77). PRODAM DVA MESECA stare piščance lahko naročite takoj pri Levstiku na naslov: Milena Drašler, Podgora 5, 68351 Straža. UGODNO prodam novo, še nerabljeno spalnico. Ogled vsak dan. Naslov v upravi Usta (23/77). PRODAM nov puhalnik znamke EOLO 33 na kardanski pogon, z 8-noži. Cena po dogovoru. Frane Gazvoda, Mihovec 4, 68322 Stopiče. PRODAM vinsko kad (600 1), sod (400 1), malo rabljen, kostanjevo kolje in liti kotel (80 litrov), vzidljiv. Kastrevc, VeL Bučna vas 29, Novo mesto. PRODAM motorno žago Stihi in kosilnico BCS, oboje malo rabljeno. Naslov v upravi lista ■(32/77). PRODAM prikolico za osebni avto. Ivan Baša, Hruševec 11 a, Straža. 1. francoski barvni film Plavi agent s črnim čevljem. 20. 1. amcriško-itali-janski barvni film Otok v plamenih - Kveimadu. KRŠKO: 15. in 16. 1. francoski film Borsalino in družba. 19. 1. ameriški film Kalifornijski poker. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 14. do 17. 1. francoski barvni film Stara puška. 16. 1. matineja ameriški risani film Racman Jaka. Od 18. do 20. 1. ameriški barvni film Živa tarča. RIBNICA: 15. in 16. 1. ameriški barvni film Djo Kid. SEVNICA: 15. in 16. 1. ameriški film Spopad v jetnišniei. 19. 1. ameriški film Slamnati psi. TREBNJE: 15. in 16. 1. francoski barvni kriminalni film Sin. 19. 1. ameriški barvni ljubezenski film Pomladni veter. PRODAM zimske gume za fiat 750. Naslov v upravi Usta (38/77). POCENI prodam televizor Gruen-ding. Naslov v upravi Usta (46/77). ALUMINIJASTI: radiatorje (nove) prodam ali zamenjam za gradbeni material. Informacije na telefon 22-981. PRODAM zidano garažo v središču mesta. Zglasite se pri Skrablu, Jerebova 20, Novo mesto. TELEVIZOR, črno-bel, prodam. Zoran, Trdinova 5 c. POCENI prodam lažje vprežne sani. Jože Papež, Boštanj. PRODAM tračno ležečo žago za razrez hlodovine. Cankarjeva 27, Kamnik. PRODAM plinski štedilnik in pralni stroj. Naslov v upravi Usta (54/77). PRODAM 50 voz gnoja blizu Rake ob dobri poti blizu ceste. Naslov v upravi Usta (55/77). PRODAM slamoreznico^ lahko tudi na motor. Vidmar, Češnjice 15, Mirna peč. PRODAM nova, nerjaveča vratca za krušno peč. Anton Barborič, Za-vinek 9, Škocjan. UGODNO prodam kosilnico (mini padano) in kompost za trte. Karel Mcrčnik, Dobruška vas 30, Škocjan. PRODAM hrastove plohe in deske. Janez Peroci, Cegelnica 44, Novo mesto. PRODAM kompletno spalnico in smuči, dolge 145 cm. Jože Lipar, Na tratah 16, Novo mesto. PRODAM 200-litrske pločevinaste sode. Oberč, Komandanta Staneta 3, kemična čistilnica, Novo mesto. KUPIM KUPIM enosobno stanovanje v Novem mestu aU bližnji okolici. Naslov v upravi Usta (29/77). KUPIM rabljen avto do 40.000 din. 20.000 din plačam v gotovini, ostalo na obroke. Naslov v upravi Usta (52/77). KUPIM traktor v dobrem stanju (od 25 do 35 KM). Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Ivan Žagar, Damelj 11, 68344 Vinica. KUPIM zazidljivo parcelo v okoUci Novega mesta. Naslov v upravi Usta (64/77). RAZNO ŽELIM SPOZNATI resno upokojenko do 52 let, da bi prišla k meni. Imam novo hišico in vrt. Sem miren in dober gospodar. Ponudbe pod šifro ,,DOBER GOSPODAR POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! NAJDITELJA treh malih ključev z obeskom „kalimero“ prosimo, da odda ključke na uredništvu Dolenjskega lista (Košakova gostilna). V CEGELNICI sem izgubil zavitek matičnih ključev za škodo. Prosim poštenega najditelja, naj jih proti nagradi vrne na naslov: Anton Ivančič, Cegelnica 33, Novo mesto. VSA čast in hvala tov. Frančiški Prešeren iz DoL Nemške vasi za veU-kodušno pomoč in razumevanje za starejše ljudi, posebno še za vojne invalide. Zahvaljuje se MINKA GRILC z Grma. Ob smrti borca NOB in Upokojenca JOŽETA BERJAKA iz Krmelja se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, krajevnim org., društvu upokojencev, SZDL, ki se je poslovila z govorom pred hišo, ter ZB za ganljive besede ob grobu in pevskemu društvu, ter vsem za podarjene vence, izraženo sožalje in spremstvo do groba. Posebno se zahvaljujemo dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu, dr. Pulaničevi, sestri Gospodaričevi in vsemu ostalemu zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka za dolgoletno zdravljenje. Vsi njegovi! VSEM, ki so pomagali pri reševanju našega sina Francija, posebno Francu Cibcrju in Jožetu Matjažu, se najlepše zahvaljujemo. Družina Pajk iz Biča. JREKLiCi' JOŽI KAVER iz Bušeče vasi 24, Cerklje, prepovedujem vsakemu hojo po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga boni sodno preganja 1. JANEZ LUMPERT, Vel. Brusnice 29, preklicujem, kar sem govoril o Jožetu Železniku iz Malih Bru- ^OBVESTILA ■ IZDELUJEM vse vrste rolet in žaluzij. Rolctarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673. VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da redno obratuje od 28. decembra dalje. Piščance bomo prodajali vsak torek od 15. do 20. ure. Vljudno prosimo stranke, da sc pravo časno naročijo. Valimo bele težke pasme, rjave, srednje težke nosnice in grahastc, ki so izredno primerne za kmečko rejo. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo, telefon 75-375. RADIATOR boste brez truda in hitro očistili prahu. Prah zadržuje toploto, izgorevanje pa onesnažuje zrak v prostorih. Ščetko vam pošljemo po pošti, če nakažete 50 dip. Obnavljamo tudi vse ščetke za loščilce in sesalce prahu. Izdelujemo vse ostale ščetke po vzorcu in črtežu. Naročniki Dolenjskega Usta imajo 10 % popusta. Ščetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV priredi redni letni občni zbor dne 15. januarja 1977 ob 18. uri v sejni dvorani športne hale Marof. KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ, Komandanta Staneta 3, Novo mesto, čisti z najnovejšimi kemikalijami iz uvoza, ki ne škodujejo tkaninam. GARANTIRAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, očima in strica IGNACA TOMIČA železničarja v pokoju iz Lok pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč in tolažilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni družini Springer, ki je tako skrbno in hitro pomagala in nam stala ob strani v času njegove bolezni in naše žalosti. Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence ter cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi dr. Živkoviču za lajšanje bolečin med težko in dolgo bofeznijo ter župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi SV ŽTP, EU in VVZ Novo mesto za podarjene vence. Žalujoči: žena Ana, sin Jože z ženo, Anica z družino, Lenka z možem, nečaki in nečakinje V SREDIŠČU Novega mesta prodam hišo z dobro vpeljano gostilno. Naslov: Greti Vrhovnik, Novo mesto, Dilančcva 7. PRODAM hišo in zemljo (posestvo) na Dolenjskem (Bela krajina). Naslov v upravi Usta (25/77). PRODAM vinograd (13 arov) v Ljubnu. Cesta in elektrika poleg. Antonija Bohte. Dol. likovnice 6, Novo mesto. PRODAM njivo ob cesti Šentjer-ncj-Dol. Stara vas. Naslov v upravi lista (33/77). PRODAM takoj vseljivo kmečko hišo na Brodu 17 pri Novem mestu. Cena po dogovoru. PRODAM 12 arov vinograda v dobrem stanju v Sclcih-Hrib, Stopiče. Lepa sončna lega, prostor za vikend, elektrika v bližini. Dostop z avtom. Naslov v upravi lista (41/77). PRODAM hišo z vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (67/77). PRODAM _ vinograd, približno 6 arov, v Straški gori nas silosom, primerno za vikend ali zidanico. Možen dostop z avtomobUom, gornja pot z obračalnico. Erno SaU, Vavta vas 52, Straža, telefon 84-548. PRODAM 71 arov zemlje v Gor. Podborštu pri Mirni peči. Ivana Rozman, Gor. Podboršt 19, Mirna peč. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta DRAGA ROZMANA upokojenca iz Koprivnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga v velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Zahvaljujemo se ZB Koprivnik in ZB kočevskega območja ter.godbenikom. Posebno se zahvaljujemo govorniku tov. Antonu Žagarju. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: žena Ivanka in otroci: sin Milan z družino, hčerke Silva in Majda z družino, Ivanka, Lidija in Mimika ZAHVALA Ob boleči izgubi sina ŽANETA ŠIKONJE iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prij3' teljem in znancem za pomoč, podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred- Žalujoči: oče z ženo in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE VRŠČAJ iz Škocjana 43 se iskreno zahvaljujemo.vsem sorodnikom, prijateljem, sosc^ol!| in znancem za pomoč, izraze sožalja in tolažilne besede ter P° ® jene vence. Posebna hvala vsem oddelkom splošne bolnice Nov mesto za pozornost, zdravnikom, medicinskim sestram in stre nemu osebju kirurgije za nego in lajšanje bolečin. Najlepša hv* kolektivu zdravilišča Šmarješke TopUce. Prisrčna hvala duno niku za lepo opravljeni obred, sestram iz Škocjana ter vsem, k>s na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan, hčerki Rezka in Anica z družinama, sinovi Lojze, Jože, Avgust in Tone z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dobri in nepozabni oče, stari oče, brat, stric in svak MARTIN ČRNUGELJ iz Grabrovca 26 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, pflJa' teljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagaU, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojni** spremili na zadnji poti. Hvala organizaciji ZB' Grabrovec, Gagji skemu društvu Grabrovec za spremstvo in lovski družini MetUK* Hvala govornikom: Stanku Nemaniču za govor pred domačo hišo, Mančku Fuxu in Martinu Dragovanu pa pri odprtem grohU;, Posebna zahvala kaplanu za tolažilne besede in opravljen1 cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Tone z družino, sin Tine z družin0’ hčerka Marija z družino, sestri Marija in Ana z družin0 ter vsi, ki so ga imeli radf ! 2,( 8.( 13 19 pri toi 5.( 8.( Ra Zb 10 10 go mi >ni so] va: 14 Po, do La Lji 20 pe: ve< Sle Bo 21 riti GL šol gla nai kai Tu tuj; 12. 12. ing rod sad var 14. e gos int i! 1 Ko 21. poi iz nol pol < Gla ted Kd Tui tuji ii. doi glas in knj 18. vas Lat ans Rat raz’ izsc Pie: ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta JANEZA PRIMOŽIČA z Vrha pri Šentrupertu sc zahvaljujemo gasilskemu društvu Šentrupert, župniku in PeV skemu zboru, vsem prijateljem in sosedom za zadnje slovo. Pre i vsem se zahvaljujemo Maksu Kurentu st za poslovilne besede. Žalujoči: hčerke Berta, Emica, Dorica in Marija tef sinova Milan in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LISt IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, N^J mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference aVL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Rib111 Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. «* sednik: Slavko Lubšina. nfti UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgov^ urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega uredm ( Ria Bačer, Andrej Bartelj,' Marjan Bauer (urednik Priloge), Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Zele* Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din — .fr„ 1 vsa*, ucuitiv - i usauittna jivtumi ^ xl'iV8 naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, placlj*^ . f " M .. Im T/1 A ftiM O f\ »» rtu 1 Vi /"V (\ J C V 07., *• ' . Devizni ^ V, tel ske ne im vsa tal de] la 1 Vlil Iti J JV ') I^V/IIVIIIU iiuiuvnnm " 'j-” I- .Q naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 4» (oz. ustrezna druga valuta v tej VTednosti) -52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 17? p Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 “'Jjj. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 oC ^ 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SR-5 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje tel"™ davek od prometajproizvodov. ji TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, -ji talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 ~ Naslov uprave: 6 jj. Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23' t, ' " Časopisni sta’, ir1 jez pu P-P- Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo (, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni tun> (isk: Ljudska pravica, Ljubljana. RADIO LJUBLJANA V času od 30. decembra 1976 do 5. 1. 1977 so v novomeški porodnišnici rodile: Vanja Vizjak iz Gornje Straže -- Vasjo, Anica Tomažin iz Smodnika Alenko, Milena Žilic iz TELEVIZIJSKI SPORED 2, 1 00SAfnnD^ P°r°čila ob 1.00, l00' ono innn~*'°°’ 6'00> 7-00 13 00 iTL1?-00' 11.00, 12.00, 19 00 27'nn’iA00’ 17-00’ 18-00= Pmgiam od o 05^0*5 oof N°Čn' torkih V u-u-)1cl0 5-00 (razen ob s-00 do 8 00an sporcd od 8.6C8ETgIEJJ’ 13- JANUARJA: Radijska IM matmeja. 9.05 Zborovska Iču '° St0pnjo' 9'35 10.15 Krti- f.lasba, Preteklih dob. 10 45 Tni’ c*m-’ *n P° eem? goste iz »ifif ! napotki za naše melodij lo 3o k"'10 ^okl znanih ing. Dušan' t I5I"et‘Jsk:i nasveti -šolali letošni 'J' Kako bomo vasi uoT v™' 12.40 Od vasi do 14 40 ' • . aJ radi podlušajo. Opu orKiim i n o c rcu,u‘i- 10.UU Vrti SCngl-,°Pernc?a arhiva! 19.35 Uuhiio-.i.:’ otroci! 19.45 Minute z NEDELJA, 16. - JANUARJA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši... 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 17. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. - 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in Odskočna deska. 18.30 Domača in tuja zborovska literatura. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom I ranca Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 21.00 Glasbena kulturna panorama. 21.15 Chansoni. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23,15 Revija jugslovanskih pevcev zabavne glasbe. Lok - Aleksandra, Marjanca Kuhar iz Slin ovc - Tatjano, Pavla Sinur iz Trebnjega - Silvestra, Rozalija Žabkar iz Poduk - Silva, Albina Cvitko iz Gornje Gomile - Alenko, Ana Scgina iz Gribelj Petra, Marija Marolt iz Štefana Branko, Marta Muhči jz Globoč dola -Gregorja, Slavica Kos iz Kranja. — Simono, Ivanka Maljevič iz Metlike - Moniko, Marija-Krušeč iz Nove Lipc - Petra, Nervi Žugelj iz Otoka 1 - Tomaža, Marija Doltar iz Uršnih sel - Ernesta, Vida Žlogar iz Radoviče - Marjano, Stanka Vučič iz Bršljina - Biserko, Nada Turk iz Ločne — Matejo, Amalija Marn iz Praproč - deklico. Cirila Mišica iz Črnomlja - dečka, Rozka Žugelj iz Omote - dčklico, Martina Rus iz Vidošičcv dečka, Anica Nagelj iz Gornjega Kartcljevega - dečka in Terezija Stariha iz Osojnika -deklico. -ČESTITAMO! ČETRTEK, 13. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.00 TV v šoli: Pravopis, Mačka, Ali ste vedeli (do 12.40) (Žg) -17.40 Čar gozda, 11. del barvnega filma (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Mala čebelica, barvna nadaljevanka TV Titograd (Lj) -18.50 Jole, Jole, barvna nadaljevanka TV Titograd (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00' Humoristična oddaja (Lj) 20.30 Aktualna oddaja (Lj) - 21.30 Miniature — V. Vivaldi: Štirje letni perilo, ponovitev barvne TV drame - 17.50 Poročila (Lj) - 17.55 Prišli so iz vesolja, celovečerni film (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Užička republika, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.00 Med Savinjo in Dreto, odd. iz cikla Karavana (Lj) - 21.30 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Slovenski impresionisti: Matej Sternen, barvna oddaja (Lj) — 22.10 Športni pregled (do 22.40) (Zg). po čem? 10.45 Turistični napotki 8.08 P ™ noc, i 20.00Jančetrti. W>:' . ansamblom. Pesmi in „ veder domačih večer. 21 Mn7°V' 2100 Uterarni Slovensk La F melodije. 22.20 Rorodina 23^?wkvartet izvaJa 21.15 tli 3:05 Literarni nokturno, ritmov. popevk “» Pasnih Clasbi^n!« JANUARJA šola a ?neja' 9 05 ~ ‘glasbene ?topnj°- ‘z narodov in rf F Jug°slovanskih kam, kakn nosti’ 10'15 Kdaj, TurističniČer?? 10-45 tujine, n ni p 5? naše goste iz 22.10 Reviin Talijinih poteh. 12.30 v_ °r ,e?trov m solistov, ing. Dušan %skl, nasveti -rodovitnosti • Kontrola sadovnjakov pan £1 , snojenje vam igrajo 13 en S, Plhalne godbe 24.20 Naši Clovek in zdravje. poslušalrorn , umetniki mladim Radijska 9.30 Iz poslušalcem 14 ™etn,ki mladim Čestitajo fa J4J30 NaS poslušalci P°st- 16.00 V»T1ciajo' 14-4s Naš interpreti. 19 3< T 18-05 Veliki t; 19.45 Minuti , ^hko noč, otroc Kovačiča. 20 oo^t °m Borisa 21,15 Oddala °P pops 20‘ Pomorščakih 22 ?n°n in 12 logov dnm, -1 Resede in zvoki no k t urno .17 Z 23'05 Literarni Polnočjo. Jazz pred plasbena^mat^in -JANQUARJA: 8.08 tednik. 9 35*1 9,05 Pionirski r^adma poje, 10.15 5dai. kanv icai?iladilla Poje. lu.ii Jutistični nanotl-111 P° čem? 10-4S Jujme. ll.03^!rt za naše-goste iz ■*’" JOdala Zn™ dni na radiu. M z-ld'Godala v ritm “ radiu- domači naoevi 12-40 Veseli 8lasba »riS, 14.05 Kaj vam glasba riSL- 1405 —, ..... n .besedo po jJe'1A25 s pesmijo ^Jizneea £ u80slavm. 15 45 o .18-0sge^J«0?...V«ilSc,: knjižneL 18.05 GremcTv u^-oo „ Vrtiljak". Yas bo ansambel sn*’ e8,45 Zabaval Lahko noč Z •! a Stmgla. 19 35 ansamblom’ l9‘45 Minute z nadar^oo^ 20'00 21.30 rvia ?a PnJetno Oddaja za naše pesmijo in D . Il Radijski r razvedril0 'zseljence. 23 ni „ P>esom v novi teden. med stoloma za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Er ker Rihard: Vnašanje tujih drevesnih vrst v niše gozdove. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih tusiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 18. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. -9.05 Radijska šola za srednjo, stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože -Ferčej: V govedoreji naj bi več uporabljali gospodarsko križanje. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Narava in človek. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Obisk naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.33 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 19. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotk i za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe-. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Peter Lazar: Krvne skupine goveda in preverjanj rodovnika. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 ZAHVALA Potrti ob neizprosni usodi, ki nam je v cvetu mladosti utrnila življenje našega ljubega, nepozabnega sina in brata FRANCIJA TRLEPA učenca 7. razreda iz Biča pri Velikem Gabru se od srca zahvaljujemo vaščanom Biča, Zagorice, Pristavice, GD Zagorica in dr. Henigu, ki so storili vse, da bi mu rešili mlado življenje, dobrim sosedom, sošolcem, učencem osnovne šole Veliki Gaber in Trebnje, župnikom za obred, govornikoma iz osnovne šole Veliki Gaber za poslovilne besede, pevcem za poslednje slovo, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam lajšali najtežje trenutke, sočustvovali z nami in Francija v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama Tina, oče Franc, brat Silvo, sestra Sonja in drugo sorodstvo časi, barvna odd. (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) PETEK, 14. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.00 TV v šoli: Pravopis, Literatura (do 12.40) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) -17.20 Morda vas zanima: Glasbena mladina (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Tuja folklora: Romi 1. del (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Sutjeska, barvna oddaja iz ' cikla Narodni parki (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 H. Turunen: Vetrnjak, bafvna nadaljevanka (Lj) — 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Razgledi (Lj) - 21.35 Ulice San Francisca, serijski barvni film (Lj) -22.25 TV dnevnik (Lj) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, svaka in strica IVANA PUTRETA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam že drugič stali ob strani, darovali vence in cvetje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili sožalje in sočustvovali z nami Zahvaljujemo se tudi pevcem, in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Marta, Hedvika, Erna z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Kočevje, Ljubljana, Novo mesto, Sevnica SOBOTA, 15.' JANUARJA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja, ponovitev (Lj) - 8.10 Z besedo in sliko: Dedek Ježek (Lj) - 8.30 Jole, Jole, barvna nadaljevanka TV Titograd (Lj) - 9.00 Zverinice iz Rezije (Lj) - 9.20 Skrivnosti morskih globin (Lj) - 9.45 Psihologija dela (Lj) - 10.05 Dokumentarna oddaja (Lj) - 11.00 H. Turunen: Vetrnjak, ponovitev barvne nadaljevanke (Lj) - 11.55 Kitzbuehel: Smuk za moške, barvni prenos (do prib. 13.30) (EVR) -16.10 Košarka Beko: Partizan, prenos (Bg-Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Lars Ole -mladinski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Vlade, barvni film (Lj) — 22.05 TV dnevnik (Lj) - 22.20 625 (Lj) - 23.00 John Davidson, barvna oddaja (Lj) PONEDELJEK, 17. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Pohvala roki (do 12.50) (Zg) - 16.15 Kmetijska oddaja TV Novi sad, posnetek (Lj) - 17.00 Vrtec na obisku - Naše lutke - 2. del (Lj) - 17.15 Skrivnosti globin, serijski barvni film (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorih smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Žg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Pavič: Strel v hrbet, barvna drama TV Beograd (Lj) - 21.15 Propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Kulturne diagonale (Lj) - 22.00 Mozaik kratkega filma: Potovanje v Weimar (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) TOREK, 18. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Miši in mačke (do 1150) (Zg) - 17.10 Mravlji in muren, oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 17.30 Pika Nogavička, serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Glasbena oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Dražgoška bitka, oddaja iz cikla Čas, ki živi (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.35 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan, barv. nadalj'. (Lj) -21.35 Iz koncertnih dvoran: O. Respighi: Rimske pinije (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 16. JANUARJA: 8.05 Poročila - 8.10 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja (Lj) - 8.45 625 (Lj) - 9.25 I. Silone: Vino in kruh - ponovitev barv. nadaljevanke (Lj) - 10.35 Skozi puščavo in goščavo, barvna nadaljevanka (Lj) - 11.25 Mozaik - II.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (Lj) - 12.35 Kitzbuehel: slalom za moške, barv. posn. in prenos (do 14.10) (EVR) -Nedeljsko popoldne: Znanje imanje - Križem kražem - Morda vas zanima: Glasbena mladina -Okrogli svet - D. Berner: Kje biti SREDA, 19. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Starinski plesi (do 12.50) (Zg) - 17.15 Z besedo in sliko: Desetnica (Lj) - 17.30 Palača Pitti -' iz cikla Italijanski muzeji (Lj) - 17.55 Obzornik - 18.10 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Pogovori o glasbi; Kako poslušamo in vrednotimo glasbo (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Cezar in Rozalija, barvni film (Lj) - 21.45 Propagandna oddaja (Lj) - 21.50 Včeraj, danes, jutri: Brazilska nasprotja (Lj) -... TV dnevnik (Lj) „Kdo je rekel, da ne premišljam! Jaz bom Tončkoza ženo vzel in ne vem, čemu bi brani- li.1' '^,Usta devši m?n ?ota po izbi in P‘P° Lac. ele resne besede- akov mehur zavijajoč, reče tlači. , ”Veš, fanf_: . 0 coklo ia? ..nos* gosposko suknjo ali kmetje sm,,*, ’ Jaz ti ne hnm a _.J , " eoicio ia7 ti ‘ eosposKo suknjo ah kmet-smej kratko n”6 ^ drugače rekel - takole vsalm 53010 eno h • ° ^ mo-*° hišo ,1(xliti- Jaz tak k* bila Drp>iC(k’ 3 bi ^ ime* tfi kope, ^.,ertlu ra’ da bi io izpriditi nustil tak 1 bila trma C’ 01 J01 imeltn kope, de,!*0 mlademu ^^ra’.,da bi J° Spriditi pustil 01 kaj govori « e ni^u> k* ne premisli, kaj ’’Jaz nisem J: jeze ohrabren h,0«" v.etrnik’“ skoči Nikolaj, od n..’’No’ kdo Dankr3fŽaljen: P°ko°ci. > de mi tule v hišo hodiš in s Punco Ode m ----- rad I' sP°StovaniaaVC bfsedc; r°bate ni smel rn- daiai 01 tudi P .sv°j°bdcijo, kateroje dost atorej stavek3 nJemu ne bi pohujšanja °ostavi. J stavek pretrga in misel opusti ter 'Jt. ^ ^ & 1 ka^K ne n?,[Jn'ad dečak, pa ne pomišljaš 'd "<* Srne t°jas’. kaj gre v pošteni hiši in a goto ne sme . j Sre v pošteni hiši in JjudetP tak°> kakor ° ni- zanaPrej zmenjeno in ■ To je jn anie*e Pr* Poštenih in krščanskih Pridan se proč obrne, morda svoj zadovoljni obraz skrit, potem pa vpraša: „Ali si premislil, kaj praviš? “ „Sem,“ odgovori Nikolaj, a ne posebno pogumno, kajti, po pravici rečeno, o tem ni razen zadnjič, ko je čul razgovor onega kmeta s svojim očetom, nikdar še dobro in temeljito premišljal. Kako bi bil? Vendar ni vedej, da bode prišel na tako hitro in naglo spovedovanje, kakor je bil zdaj. „To bi bilo že drugače, to je res," reče zdaj Pridan. „Jaz te poznam, da si vselej priden in vesten bil, človek, ki ima boga pred očmi in ni brez poštenja. Zato ti moram verovati, da si in da bodeš mož, ki ve, kaj je govoril in komu je obljubil, kar si ti zdaj meni.“ Nikolaj reče nekaj takega, kakor da do sedaj še nihče ne more reči, da bi mu bil on besedo snel. „Ve li tvoj oče, da se misliš ženiti in pri nas? “ vpraša Pridan mehko. „Nič ne,“ .odgovori Nikolaj z neprijetnim čutom. „A povedati mu moraš.“ Nikolaj z glavo zmaje. „Zakaj ne, brez tega ni nič, oče mora vedeti, on je prvi," razlaga Pridan. „Jaz ne morem takih reči z očetom govoriti, saj ga poznate," izvleče Nikolaj nekako težko iz sebe. Pridan se zopet nekaj časa proč obrne, potem pa, ponosno svojo vestjo na trebuh dol popravljaje, pravi: „Nu, če si ti ne upaš - Luka je res malo čuden, ali rad te ima vendar, to vem - to bom pa jaz zinil, jaz vem, kako sc more potipati ga.‘ Potem pride več lepih naukov, kaj in kako se spodobi, koliko pa zdaj ne gre po krščanski postavi v pošteni hiši. Tudi nekaj trdih kletev je Pridan priložil v zatrjcnjc, kako bi on znosil se nad takim, ki bi glede njegove hčere ... že veste kaj. Naposled pa vrata odpre in zakliče, da se po vsej hiši razlega njegov bas: „Tončka!“ Deklica plahoma po stopnicah dol pride in stopi na prag, sluteča in boječa se, da sedaj nanjo pride očetov grom. A namesto hude besede reče oče z navadnim glasom: »Poglej sem, dekle, s klobukom sem ti tu na oknu vršiček tvojega rožmarina zlomil, popravi ga precej, da se ne usuši." Rekši, odide iz izbe. Fznenadena deklica popravlja svojo cvetko v loncu, plahota iz nje izgine, rdečica jo oblije in lipa si pogledati ljubega, ki jo smehljaje ogleduje nepremično sedeč. ,.Kaj so ti oče rekli? “ vpraša ona naposled tiho. ,,Nič. Dogovorila sva se," odgovori Nikolaj, "kakor da bi bil popolnoma mirnokrven ali pa nekako s takim hladnim ponosom kakor kdo, ki je baš v tem hipu z majhnim trudom velikansko delo zvršil. „Kaj - dogovorila? “ „Da te jaz za ženo vzamem, zatorej smem poljubljati te, kolikor hočem." Deklica ga srpo pogleda, obledi, zardi - in pade presrečna na kolena pred sedečega. je baš ob takem času prišel! Ko je enkrat videl in zvedel, potem, to se ve, da ni bilo mogoče drugače ravnati; Nikolaj se je moral moža izkazati. Ko bi se bila stvar dala le malo odložiti še, pa bi bilo bolje. Sicer bi bilo res lepo, ah, in krasno življenje, ko bi bila Tončka že precej njegova, to je res. A kakova žena bode? O tem prej ni še mislil. Dobra. Samo ko bi... E, kaj, bode že kako! Medtem je bil konj po klancu do vrha na ravno prišel, voznik se vzpne, nategne vajeti, konj se domisli, da ga krepka roka vlada, in brzo ubere hiter dir pod nogami, da hladilna. sapa Nikolaju preko ušes zapiše in mu težke misli odnese. Ob istem dnevu, le kasneje proti večeru, pak je sedela mlada Tončka gori pred vilo na Podvinu pri svoji prijateljici, gospodični Luizi. Malokdaj je bila 'tu, ker morala je vendar doma gospodinjiti, čeravno siljena ni bila. Ali kadar je bila tu, brigala se je močno za rože in cvetice, ki so bile v gredah pred hišo, brigala se za divjo trto, ki je ob zidu do strehe rasla, in stopala je rada sem ter tam. XI Drugo jutro je dobil Nikolaj od svojega očeta nalog, zapreči voz in v mesto voziti se, da plača neke večje vsote denarja, katere stari ni hotel hlapcu zaupati, ali pa je sina poslal, da ga navadi v poslovanju. Obenem mu je bilo naročeno mnogo manjših reči, tako da je mogel stoprav drugi dan domov priti. Zato ni bil nič pri Pri-danu. Med potom v mesto, ko je spehan konj, v klanec vozeč, počasno korakaje, glavo nekoliko povesil, razpustil je bil tudi Nikolaj vajetc in s konjem vred premišljal; konj je mislil, vedi Dravvin o čem. Nikelj pak o včerajšnjem dnevu. In zdelo sc mu je, da ni prav zadovoljen. Vse je prenaglo prišlo. Tako brž ženiti se! Mudi se prav nič še! In kaj njegov oče ta čudni mož — k temu poreče? Nažadnjc se bode še zasmejal po svoje ali se celo jezil, kar ni potrebno, še manj pa prijetno. Vrag vzemi strica Pridana, da Danes pak nič tega. Prijateljica ji je poznala, da nekaj ima; to se ji je videlo na ustih. A čakala je hudomušno, da bi sama začela pripovedovati, kaj je novega. Ni se motila. Tončka je počasi začela, bila izpraševana potem in nazadnje naglo vse povedala — radostno novico, daje nevesta! Ko bi bila srečna deklica boljša opazovalka, a ne tako v svoje srčno čutilo utopljena, zapazila bi bila, da se je gospodična zganila od začudenja in ji je prvi hipec oko prav čudno zaiskrilo se. „Tako? “ zavzame se gospodična s čudom in vpraša: ,,Ali ni malo prehitro? “ „Zakaj? “ vpraša deklica osupnjeno. A ona vzrokov povedati dolžna ostane. Tudi baš v tem hipu zakašlja v izbi njena tovarišica, bolehna gospa pristavova; zato se spne ob zidu in jo skozi odprto okno vpraša, če kaj želi. „Posedi, skoraj pridem nazaj," reče — potem skoči v hišo in je precej dolgo ni nazaj. nniunip: 1977 SOLERJSKi UST 23 NOVI USPEHI V NAŠI AKCIJI Od 29. decembra do 11. januaija smo zapisali v vrste j stalnih naročnikov 164 novih imen: največ jih je bilo ( tokrat iz občin Novo mesto (39), Črnomelj (36), Brežice j (14), Krško (13), Trebnje (10) itd. Veliko naročilnic (16) j je prišlo tudi- iz raznih pošt po Jugoslaviji in Sloveniji, j torej izven širše Dolenjske — kar vse nam potrjuje pravil- i r.ost sklepa, da podaljšamo akcijo zbiranja novih naročni- ( kov do 1. marca 1977. j Od 15. 10. 1976 do 11. 1. 1977 smo pridobili 1297 , novih naročnikov, ki so po občinah razdeljeni takole: občina BREŽICE: ..........................89 občina ČRNOMELJ: ........................109 občina KOČEVJE: ..........................79 občina KRŠKO: ...........................145 občina METLIKA:...........................25 občina NOVO MESTO: .................... 319 občina RIBNICA: .........................70 občina SEVNICA: ........................ 147 občina TREBNJE: .........................127 razne pošte v SRS in SFRJ: ............. 156 naročniki v inozemstvu: . .............. 31 Novi naročniki bodo deležni obljubljenega presenečenja: vsak deseti med njimi, ki bo izžreban, bo dobi* lepo knjižno darilo Dolenjskega lista! Danes smo tneo 164 novimi naročniki že izžrebali prvih 16 nagrajencev, ki bodo te dni knjige prejeli po pošti. NAJ PONOVIMO SE POSEBNO OBVESTILO: spomladi letos bomo povabili večjo skupino naj prizade vnej ' ših pismonoš, ki bodo v tej akciji pridobili največ novin naročnikov za naš tednik, na avtobusni izlet „v nežna-no“, poln prijetnih dogodivščin in nepozabnih vtisov! ZATO NI ŠE ZA NIKOGAR PREPOZNO: vsak kraj lahko pomaga svojemu pismonoši, da bo med srečneži" vsak novi naročnik je glas več za vašega pismonošo! Ne pozabite, prosimo: vsak izžrebani 10. novi naročnik bo d® 1. marca deležen knjižne nagrade! - Trije doslej najuspešneje pismonoše naše akcije: Maks Krcvelj iz Sevnice - 68 naročnikom Jože Jankovič s Senovega - 43 in Anton Hren iz Trebnjega -tudi 43 naročnikov. KDO JIH BO DOHITEL? Lepe pozdrave vsem starim in novim naročnikom! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA msm Joj, zakaj bi jokal? Nikola Bartakovič je učenec drugega razreda novomeškega gostinskega šolskega centra. ■ Uči se za natakarja. Doma je iz Kalje v Žum-berku. Doma je privekalo na svet sedem otrok. Vsi so se živi Nikola je predzadnji v dolgi vrsti. Oče je upokojen gozdni delavec, mati gospodinja. Nikola je š svetlim nasmeškom na pubertetniških licih omenil tudi babico. „Mama od mame," je določil natančno. Morda bo kdo zastavil vprašanje, zakaj v „Portretu tega tedna", ki je vendar namenjen odraslim zasluž-nežem, nenadoma neki še ne 16-letni Nikola Bartakovič iz Žumberka. Za take najprej zgodba. Nikole se spominjam izpred leta in pol, ko je v hudo prevelikem natakarskem jopiču stal za točilnim pultom novomeške restavracije „Pri vodnjaku". Komaj ga je bilo videti izza roba mize. Takrat je potegnil ob metru natančno 150 centimetrov, tehtnica pa je pokazala 45 kilogramov. „Pa ne, da bi doma živeli brez kruha, “ bliskovito udari nazaj fantič, ki se je v letu in pol potegnil za 10 centimetrov in pridobil 15 kilogramov. „ Čeprav nas je sedem pri hiši, se bomo vsi izšolali. Večina bratov in sestra se je že. Eden ima ekonomsko šolo, trgovec, mesar, spet ekonomska šola, natakarica. Tudi jaz, se učim, najmlajši brat pa hodi še v osnovno šolo. “ Žumberški ponos. Drugič se spominjam Nikole Bartakoviča, ko si je kupil prve čevlje po modi. Ko mu to omenim, me prosi, naj tega ne napišem, da ga bo sram pred sošolci in tako naprej. Pa naj ga ne bo sram. Mali Nikola, ki še sedaj fizično ni prav velik, si je kupil lepe modne čevlje z debelimi podplati. Prekratke hlače so opletale okoli njih in čevlji so bili zaradi tega res imenitni in veliki. Za vsakogar, ki ve, da je posmeh samo orožje bedakov. Vprašam ga tudi-,. če je jokal, ko je odhajal iz Kalje v beli svet. „Kaj bi jokal, moraš oditi, če hočeš, da boš živel bolje in lepše! Nameraval sem iti celo v srednjo vojaško šolo, pa so me zavrnili. Naj še malo počakam. “ V njegovi žumberški vasici so doma samo še starci. Mladina je po Avstriji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi. Tretjič in zadnjič se spominjam Nikole Bartakoviča, ki danes že zelo lepo govori slovensko in je že tako velik, da je šla mimo njega že tudi prva „ljubezen", ko sta si s prijateljem ogledovala odslužen moped. Najbrž je bil tudi sovrstnik Zumberčan, sicer ne bi menila, da je moped predrag. Ali pa je^bil nakup mopeda samo simbol velike, res velikanske želje dveh fantičev, ki jima otroštvo ni bilo postlano s svilenimi plenicami? Opustimo nakazano moraliziranje pod geslom „zakaj tako? “. Nikola Bartakovič je rekel, da bo nekoč še hotelir, povedal je, da bo tretji razred novomeške gostinske izdelal z odličnim. Da mu ne bo treba delati mature. Spet ponos? Pustimo to. Enostavno verjemimo enemu od mladeničev, na pol otroku, ki niso imeli nikoli ničesar premalo in niko- li ničesar preveč. Pa so kljub temu morali oditi v beli svet. MARJAN BAUER Bavhav v samotnih Kočarjih V vasi, v katero sicer ne zaide noben reporter: siva vsakdanjost Moj nedavni obisk v Kočarjih, vasici sredi gozdov na Kočevskem, bi se skoraj žalostno konča!. Ko sem fotografiral štiri otročičke, ki so !epo sedeli na hišnem pragu, je pritekla neka ženska, me grdo pogledala, me vprašala, če vem, da otrok ne smem fotografirati, in kdo sploh sem, nato pa dejala: „Mi že poznamo take, ki se izdajajo za to ali ono, v resnici pa danes fotografirajo otroke, drugič pa pridejo in jili ukradejo." Kasneje, med razgovorom za mizo po<} drevesom sredi vasi, mi je na vprašanje, odkod tak strah pred ugrabitelji, odgovoril 16-letni Branko Turkovič: - Tisto je bila moja sestra. Ženske pa sc boje za otroke, odkar so štirje moški povabili v avto neko deklico iz naše vasi, ki jc šla z mamo peš domov. Mati hčere ni pustila v avto, ker sc jc bala, da bi jo neznanci ugrabili. Potem je o dogodku povedala v vasi in zdaj . . : Vas Kočarji šteje le 3 hiše, v katerih stanuje 9 družin. Tu je tudi kmetijski obrat, ki ima okoli 150 glav živine. V bližnjem Kačjem potoku imajo hlev za 114 glav živine. Vsi za delo sposobni vaščani so za- HITRO OTROKE NA VARNO - Nič se ne ve, če tale stric s fotoaparatom ne slika naših otrok zato, da jih bo prišel kasneje ugrabit. Po dveh dneh do mrliča Kdaj bo tudi cesta Brod-Cabar v redu plužena? Pluženje ceste Brod na Kolpi-Čabar je tudi ob zadnjem snegu konec minulega leta zaspalo. Snega je zapadlo okoli 60 do 70 cm, ponekod pa celo več. Šolski avtobus se je kljub temu nekako prebijal po cesti, ker sneg ni bil težak in ker je bil avtobus pravilno opremljen. Posebne^ vrsto prevoza je imel dr. /Stanko Nikolič. Pred njegov osebni avtomobil so zapregli konje in ga vlekli. Poseben problem je nastal, koso našli v svoji hiši mrtvega Jožeta Križa iz Lazov 9 oziroma zaselka Malenca. Križa so videi nazadnje živega 27. decembra dopoldne. Popoldne ga je doma iskal pismonoša. 28. decembra je mrtvega opazil skoz okno predsednik krajevne skupnosti Vas-Fara Anton Škvarč iz bližnje Gladloke. Ob 17. uri je obvestil o tem postajo milice Kočevje. Krajevna skupnost je takoj prenehala plužiti svoje ceste in so organizirali pluženje medrepubliške (regionalne) ceste Brod na Kolpi-Kuželj, da bodo do pokojnika lahko prišli zdravnik in miličniki. Kljub temu jc bila cesta komaj prevozna. Take težave na tej cesti se ponavljajo vsako leto. Cesta je namreč med zadnjimi na vrsti za pluženje. Ker poteka delno po hrvaški, delno po slovenski strani, jo po sprejetem dogovoru plužijo Hrvatje. Tokrat je njihov plug opravil svojo dolžnost šele potem, ko se je vse, kar smo opisali, že zgodilo. J. PRIMC ŠTIRJE ZLATI PARI - V šentjernejskem društvu upokojencev so v nedeljo, 9. januarja, slavili poseben praznik: organizirali so srečanje zlatoporočencev. Udeležili so se ga štirje pari: Franc in Ana, Seničar iz Žapuž, Janez in Terezija Šiško s Tolstega vrha, Tone in Elizabeta Zagorc iz Šentjerneja ter Marija in Janez Lunder iz Šentjerneja. Na sliki: zlatoporočenci s predsednikom društva upokojencev Lojzetom Škrbcem. (Foto: P. Miklič) NE SITNARI, SAJ NE KRADEM TERI! Jožič Repič je hodil po kuverte z osebnim dohodkom v Hitrotkal, kjer je osem ur na dan gledal skozi šipo vratarnice, ob dveh pa v torbice repincih babnic, med katerimi so bile tudi takšne, ki jim je dišalo odnesti kaj neplačanega. Hudičevo uporabne stvari se dajo stlačiti v navadno in na videz majhno ter deviško nedolžno žensko torbico. Jožič Repič je videl v torbici celo deset nedrčkov hkrati, bolj pretkane Repičanke pa se niso posluževale tako enostavnih trikov, ampak so si nategnile na prsi celo kolekcijo nedrčkov, da so bile po obilju in obsegu premoženjše od pokojne Marylin Monroe, ko so zapuščale za svojimi hrbti tovar- niško poslopje. Do solz seje znal nasmejati Jožič Repič, kadar je opazoval posameznice, ki so se komaj premikale po dvorišču, ker so navlekle nase preveliko število steznikov. Molk ali smeh pa sta bila tudi edina odziva na pojave izmikanja v Hitro tkalu. Resnici na ljubo moramo priznati, da seje Repič enkrat tudi razjezil. To je bilo, ko je zalezel Toneta Zračnika z vrečo, v kateri je bilo nekaj čez sto kopalk, namenjenih izvozu, Zračnik pa jih je hotel izmakniti za preprodajo v sosednji republiki. „Kaj nosiš v vreči, Zračnik? “ „Krompir.“ „Rad bi ga videl!“ Nič ni bolj razljutilo Repiča kot laž. In Zračnik se mu je nesramno zlagal, zato se je Jožič namenil prijaviti lažnivega in tatinskega Zračnika sekretarju, ki bo že poskrbel, da bo Zračniku po dobitvi veljavnega sklepa pokazal, kje je izhod. „Ne bodi takšen, Repič, saj ne kradem tebi.“ Repič mu je zaplenil vrečo s 'kopalkami, koračil proti sekretarjevi pisarni, v ušesih pa so mu odzvanjale Zračni-kove besede: „Ne bodi takšen, Repič, saj ne kradem tebi.' Odložil je vrečo pred vrata in s sredincem potolkel po lesu. „Sreča, da ste tu, tovariš sekretar. Zgodila seje nevšečnost." „Kar pogumno z besedo na dan, Repič, saj nismo še nikogar ugriznili.** „Jutri potrebujem prost dan, tovariš sekretar. Na sodišče moram.* „Je kaj resnega? “ „Ni in ni bilo miru pred njim. Petkrat sem ga opozoril, pa ni zaleglo. Končno sem ga predal sodišču." „In kaj seje zgodilo? “ „Pred kratkim sem ga spet zalotil, Lahkotnika, ki je kradel moje hruške. Menda dreves nisem sadil zavoljo nje- ga TONI GAŠPERIČ posleni. 78-letni Ivan Bubnič nam je povedal še: - Vodo imamo v vseh hišah, a je slab pritisk. Ce pije kakšna krava, ' potem takrat ne dobimo vode ljudje. Vodni zbiralnik za Kočarje je „Na močvirjih", to je tam, kjer se medvedje in druga divjad kopljejo in napajajo. Zato je naša voda pogosto motna. 71-letna Marija Bubnič pa jc na naša vprašanje odgovorila: - 1, kaj bi delale ženske? Moške jezimo! Ni kina, ni plesa, pa tudi prestari smo za to, a nekaj zabave mora biti. Prej smo pri nas kmetovali, redili prašiče. Zdaj sva z možem prestara in imava le še 10 kokoši. j. PRIMC EKONOMIST UKRADEL ANTENO - 6. januarja zvečer so bili trebanjski miličniki obveščeni, da so na parkirnem jirostoru pri Put-niku z osebnega avtomobila domačina Janeza Femca štirje moški ukradli anteno in se nato s stoenko odpeljali proti Zagrebu. S hitro akcijo so miličniki možake ustavili že na Čatežu. Ugotovili so, da je anteno vzel 34-letni ekonomist iz Sarajeva. Dejanje je že priznal in bo moral pred sodišče. V SVETU TIŠINE Hortikulturno društvo iz vega mesta vabi vse ljuja narave na predavanje,, ki'Ja torek, 18. januarja 1977, ob uri v dvorani sindikalnega do1* Znani alpinist Peter Janežič# Ljubljane bo pod naslovom SVETU TIŠINE in ob glasbi# kazal nad 200 diapozitivom lepotah naših in tujih pokrap. zlasti gora. Vabljeni! , J Hortikulturno drustw Novo nrt SVOJCI NAŠLI MRTVEGA Janez Ivančič iz Kotla 3 pn-J dražici v ribniški občini, star 68 ^ je umrl na domači peči. Mrtve?® našli 29. decembra, ko sO pn* obisk sorodniki. Vaščani so gj>W grešali že dva dni. Janez Ivanci ■ bil srčni bolnik in je sam živel »n KONJ V VODNJAKU V Jelenovem žlebu pri Ribnici’ je zgodila nenavadna nesreča: !■» nuarja se je pod konjem, ki Je last enega izmed iznosilcev drv, preperel oziroma dotrajan zg® del vodnjaka in konj je padeiv. do. Ljudje so mu pritekli na p01’’’. S pomočjo dveh traktorjev so g*.: vlekli ven, vendar je zaradi mra» poškodb poginil.