GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni Izvod 30 groSev, mesečna naročnina 1 Šiling. 8 tem, da preprečujejo zadovoljitev upravičenih zahtev Jugoslavije glede Koroške, mislijo, da je stvar za vedno likvidirana. Vprašanje Koroške pa za nas ne bo likvidirano in odstranjeno z dnevnega reda vse dotlej, dokler ne bo nekega dne za nas pravično rešeno. Josip Broz-Tito letnik III. CELOVEC, V SREDO 26. V. 1948 ŠTEV. 33 (126) Koroški Slovenci maršalu Titu sc Pred celovškim senatom ljudskega 8odišča je bil v četrtek po tridnevni razpravi zaključen proces, ki ga je glasilo koroških socialistov Wannerjevega kova v isti sapi, ko se je z razumljivo vnemo zavzemalo za razkrinkane in obsojene gestapovske agente, vojne zločince in imperialistične špijone Presterla. Gas-serja in Kahnovo, že v naprej poskušalo zlorabiti za blatenje partizanske borbe koroških Slovencev in za obrekovanje avstrijskih antifašistov, ki so sodelovali v njej. Tudi sodišče samo je ubralo to linijo. Neglede na to, da je skrajno pomanjkljivo pripravilo razpravo, se je poslušno iste taktike, kakor svojčas pri procesu proti Maier-Kaibitschu. Iz vidnega kroga nacističnih zločincev in gestapovcev je omejilo proces na Pototschniga in Kalischnigovo. ki sta sicer kot gestapovska agenta z denunciacijami bistveno pripomogla k preganjanju slovenskih in avstrijskih antifašistov in omogočila gestapovskemu aparatu izselitev in umor avstrijskega antifašističnega borca Kne-sa in aretacijo cele vrste Slovencev, ki so sodelovali v partizanskem gibanju, ki pa nista bila edina, ki sta zakrivala zahrbtni umor avstrijskega antifašista Knesa, ki je po navodilu slovenskega partizanskega vodstva prevzel nalogo organizacije odporniškega gibanja med avstrijskimi tovariši v Celovcu in Beljaku. Na ta način je sodišče že v naprej preprečilo izselitev tistih, ki so Knesa dejansko ubili. Gestapovci, kakor Seliak, Mohrherr, Erohnvvieser, Werba in drugi, ki bi nujno spadali istočasno na zatožno klop, kakor je odločno terjala kot priča vdova umorjenega Knesa, in med katerimi bi bilo treba iskati morilca, so deloma kot svobodni ljudje mogli nastopiti kot razbremenilne priče. Niti sodišče niti državni pravdnik nista zabrunda, ko so skupno z obtožencema nesramno blatili Partizansko gibahje in drzno lagali, tla 8« slovenski partizani ovirali ali onemogočali Avstrijcem borbo proti nacističnemu nasilju, čeprav bi i sodišče i državni pravdnik morala vedeti, kar ve že ves svet, da so bili ravno slovenski partizani tisti, ki so s svojim vzgledom tudi Avstrijcem dajali iniciativo in pobudo za oboroženo borbo proti hitlerjevski tiraniji in da so edini na ozemlju takratnega velenemškega rajha omogočili nkiučevanje v oboroženo borbo tudi Avstrijcem z osnovanjem dveh posebnih Avstrijskih bataljonov. Tudi branilca sta nemoteno smela skruniti čast slovenskih borcev za svobodo. Aranžerji procesa so na ta način že v teku razprave razkrili 'svoj sovražni ndnost do koroških Slovencev in njiho-ye borbi- proti fašizmu. V kolikor pa so sc poskušali igrati vlogo objektivnih razsodnikov, so se z razglasitvijo obsodbe in njene utemeljitve docela razkrinkali kot odkriti sovražniki slovenskih antifašistov. Daširavno sta obtoženca krivdo priznala ali pu jima je bila dokazna, je sodišče izreklo obsodbo, ki je v Posmeh vsakemu čutu pravičnosti. Ne 8h-de na to, da pomeni vračunanje preiskovalnega zapora za Kalischnigovo dejansko samo polovico izrečene kazni, fa Pototschniga pa faktično oprostitev, Je sodišče obsodilo Pototschniga samo -'•aradi denunciacije avstrijskega antila-sista Knesa, dočim ga je za denuncia-ClJe 21. slovenskih antifašistov oprostilo Vsake krivde. Podpredsednik deželnega ‘Sodišča dr. Berger, ki je vodil razpravo, jp oh koncu spozabil celo tako daleč, a io obsojenega denuncianta in gesta- Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal predsedniku vlade FLR Jugoslavije maršalu Josipu Brozu - Titu ob 56. obletnici njegovega rojstva naslednje pismo: Dragi maršal! Za Vaš rojstni dan Vam v imenu vsega slovenskega ljudstva na Koroškem pošiljamo borbene pozdrave in izražamo iskrene čestitke. Čeprav smo se koroški Slovenci borili pod Vašim vodstvom skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi z orožjem v roki proti fašističnemu zasužnjovanju s ciljem. da uresničimo naše stoletne težnje in si priborimo svobodo v združitvi z matičnim narodom v okviru novo Jugoslavije, smo tri leta po skupni zmagi nad nacJJašizmom še vedno ločeni od svobodne domovine iu se moramo še naprej boriti celo za najosnovnejše demokratične pravice. Sedanji avstrijski oblastniki uporab- povskega agenta Pototschniga nagradil z nazivom iskrenega borca proti nacizmu. Z nekaznovanjem zločinov nad slovenskimi antifašisti je sodišče pri tem procesu dokazalo, da odobrava nasilje, ki so ga izvajali nacisti nad koroškimi Slovenci. S tem pa obenem prav tako kakor Wedenig, Karisch in Graf s svojimi hujskaškimi govori vzpodbuja k novemu terorju. ljajo vsa sredstva, da bi strli našo borbo za enakopravnost in svobodo. Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je prikazoval v Londonu položaj na Slovenskem Koroškem v popolnoma potvorjeni luči in zanikal vsak teror nad koroškimi Slovenci. Člana avstrijsko delegacije dr. Karisch in koroški deželni glavar Wode-nig ter državni tajnik Graf pa so istoča- sno na javnih zborovanjih žigosali borbo koroških Slovencev za njihove pravice kot veleizdajo in ponovno grozili z izseljevanjem in drugimi persekucljami. Z ustvarjanjem vojno psihoze in s pozivanjem na nasilje razpihujejo šovinistično nestrpnost in vzpodbujajo neonacistične Wurfkomande k vodno bolj pogostim napadom na zavodnp antifašiste in samotno slovenske domačije. Slovenske prireditve protizakonito in protiustavno- cenzurirajo, za slovenska kulturna društva pa zahtevajo pri dramskih prireditvah avtoritarne komisarje. Slovenski mladini zabranjujejo sestan- Avstrijske oblasti se motijo če mislijo, da bodo z uprizarjanjem takih prozornih procesov skalili in zavili nadaljnjo skupno borbo vseh iskrenih antifašistov. Prav tako se motijo, če so mnenja, da bodo z oproščanjem gestapovskih de-nunciantov zlomili borbeni duh koroških Slovencev. Naj ne pozabijo, da sw je ljudstvo Slovenske Koroške odločilo za brezkompromisno borbo ravno v času najhujšega nasilja in šovinističnega terorja. ke in zborovanja, slovenskim gospodarstvenikom in predstavnikom Osvobodilne fronte pa z odvzemanjem in odrekanjem potnih dovoljenj preprečujejo vsak stik z matičnim narodom. Z odrekanjem slovenskih šol nam jemljejo možnost vzgoje lastne inteligence in učiteljskega naraščaja, proti tako-zvanim »dvojezičnima osnovnim šolam, ki jih še vedno vodijo isti šovinistični učitelji, pa uprizarjajo gonjo po preizku. šenih metodah »Siidmarkc« in Maier-Kaihitschevega »Heimnthumla«. Takozvana »ljudska sodišča« ne kaznujejo gestapovskih agentov, ki so za časa nacizma zakrivili preganjanje slovenskih antifašistov, nasprotno, dovoljujejo jim, da na javnih razpravah blatijo našo partizansko borbo. Zato pa avstrijske oblasti vneto preganjajo in obsojajo koroške Slovence in antifašiste. Škofijski ordinariat v Celovca v sodelovanju z varnostnim aparatom zabra-njuje verske obrede pri odkrivanju spomenikov padlim partizanom in grozi celo z odstranitvijo partizanskih spoment. kov iz cerkvenih pokopališč. Slovensko ljudstvo na Koroškem jo ob rastočem nasilju in odrekanju enakopravnosti še bolj prepričano o nujnosti združitve Slovenske Koroške z matičnim narodom. Zato Vam, dragi maršal, ob Vašem rojstnem dnevu v imenu vseh koroških Slovencev slovesno izjavljamo, da bomo vztrajali v borbi vse dotlej, dokler ne bomo združeni z matičnim narodom v novi Jugoslaviji, ki nam bo pod Vašim vodstvom zajamčila narodni obstoj m vsestranski svoboden razvoj. Krepi nas zavest, da nas v naši pravični borbi neomajno podpirajo vsi jugoslovanski narodi ter Sovjetska zveza na čelu vseh naprednih držav. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pravoslavna cerkev , za listo ljudske fronte CSR V zvezi z bodočimi volitvami v CSR je praška grško-pravoslavna cerkev izdala poziv na grško-pravoslavno skupnost v CSR. V pozivu izjavlja, da se morajo vse konstruktivne sile ljudstva sedaj združiti. Enotnost ljudstva, ki je prišla do izraza v enotni listi kandidatov, odgovarja pravim interesom države. Bodoče volitve so tudi velike moralne važnosti, ne smejo pa razbiti enotnosti ljudstva. Izročitev belih glasovnic bo grško-pravoslavna cerkev smatrala kot odstop od načel, ki omogočajo ohranitev in obrambo državnih interesov; smatrala jo bo kot odklonitev sleherne bodočo Odgovornosti do republike. V interesu enotnosti ljudstva poziva grško-pravoslavna cerkev svojo skupnost in vse državljane, naj volijo za enotno li3to kandidatov ljudske fronte. Na listi kandidatov češkoslovaške na? rodne fronte za bodoče volitve je 770 imen. Med temi je 163 delavcev, 144 uradnikov, 101 kmet, 58 obrtnikov in trgovcev, 47 profesorjev in učiteljev, 26 gospodinj, 18 vojakov, 11 članov varnostne milice, 13 zdravnikov, 8 advokatov, 5 dijakov in 20 pisateljev in novinarjev« drugi pa imajo različne drugo poklice. Na listi kandidatov narodne fronte so razen predstavnikov strank fronte tudi predstavniki sindikatov ia drugih ljudskih množičnih organizacij. Gospodarstvo in kultura Slovenije v luči proračuna Ljudska skupščina LR Slovenije je na svojem zasedanju dne 18. maja t. j. soglasno sprejela državni proračun za leto 1948. Olj razpravi o proračunu so imeli ljudski poslanci in ministri slovenske vlade govore, v katerih so razpravljali o petletki, o napakah, ki so se doslej delale v izvrševanju petletke in o bodočih nalogah, kako te napake odpraviti in gospodarstvo dvigniti na čim višjo raven. Ljudski poslanec in minister za kmetijstvo Jože Levstik je v svojem govoru o dvigu kmetijstva načel vprašanje piana v kmetijstvu, opozoril na zaostalost, ki so jo jugoslovanski narodi podedovali v kmetijskem gospodarstvu iz stare Jugoslavije in poudaril ukrepe, ki jih ie ljudska oblast takoj po osvoboditvi pod-vzela za dvig kmetijstva. Dejal je: -Upoštevali moramo, da se letos pomoč kmetijstvu mnogo močneje usmerja preko kmetijskega zadružništva, ki iz dneva v dan postaja važnejši faktor v rekonstrukciji našega kmetijstva.« V zvezi s proračunom se je minister dotaknil izgradnje novega kmetijskega kadra in poudaril, da mora kmetijska znanost preko absolventov kmetijskih šol prodreti do zadnjega kmeta. V jeseni bo otvorjena kmetijska fakulteta. Kmetijski kadri pa se še vzgajajo na dveh srednjih šolah (kmetijska in veterinarska) in na 19 nižjih kmetijskih šolah, v jeseni pa bodo odprte še 4 nove. Gradijo tudi dva nova tehnikama. Toda to je še premalo. Zato bodo potrebni še številni strokovni tečaji. :Letos bomo nadaljevali z zgradnjo veterinarskih bolnic in ambulanc,« je dejal, tako, da jih bomo do konca petletke imeli v vseh važnejših živinorejskih centrih. Pomanjkanje veterinarjev na terenu se bo deloma odpomoglo z vzgojo in usposabljanjem nižjega in srednjega veterinarskega kadra. Poleg kmetijskih strokovnjakov prispevajo k napredku našega kmetijstva tudi delavci in praktiki, ki so med drugim skonstruirali stroj za sejanje krompirja. Tudi delo veterinarskih strokovnjakov je rodilo že prve praktične rezultate. število obdelovalnih zadrug v Sloveniji stalno narašča: leta 1945 je nastala ena kmetijska zadruga, leta 1947 pa jih je delovalo 47. letos pa so bile ustanovljene že 3 nove obdelovalne' zadruge. Ljudska oblast je te zadruge vsestransko podpirala. Vedno bolj pa nastaja potreba po republiški zvezi kmetijskih obdelovalnih zadrug, katere ustanovitev bo še okrepila njihov razvoj. Ogromna večina naših kmetov pa je vključena v takoimenovane splošne kmetijske zadruge Kardeljevega tipa. Te vse bolj razširjajo svoje delovanje na številne panoge kmetijske proizvodnje, kar je v najtesnejši zvezi s socialistično rekonstrukcijo našega kmetijstva. Z zgraditvijo novih 500 zadružnih domov bodo dobile trdno podlago in omogočeno jim bo ogromno povečanje kmetijske produkcije.« Ob koncu svojega govora je dejal: »Pot, po kateri gremo, in do sedaj doseženi uspehi v rekonstrukciji kmetijstva so nam trdno jamstvo, da bo po odstranitvi vseh dosedanjih napak in nasprotovanj delovno kmečko ljudstvo združeno v kmetijskih zadrugah skupaj z delavci doseglo in presegalo naloge, postavljene v petletnem planu na področju kmetijstva.« Poleg drugih je govoril tudi prosvetni minister dr. Jože Potrč, ki je med drugim dejal: V proračunu se zrcali ne samo gospodarsko in politično, temveč tudi kulturno življenje našega naroda. Maš narod z velikanskimi koraki premaguje svojo relativno tehnično in gospodarsko zaostalost in tako gradi krepko materialno bazo za novo višjo kulturo. Žo danes lahko konstantiramo iz leta v leto hitrejšo kulturno rast. Ne samo, da smo po strašnem razrušen ju šolstvo obnovili in predvojne izdatke za šolo znatno prekoračili, temveč smo samo oil bani na letos zvišali prosvetni proračun za celili 42% in tako prišli od 16% na 17% celokupnega republiškega proračuna. Tolikšno upoštevanje prosvete v proračunu lahko izkazuje h? malokatera od najbolj razvitih kapitalističnih držav. Največja kulturna pridobitev je brez dvoma najtesnejša povezava kulture s pravo ljudsko demokracijo. Dati ljudstvu kulturo, napraviti vse delavce in kmete izobražene in kulturne, pomeni srečo in blagor vseh ljudi, pomeni krepitev mednarodnega miru, bratstva in napredka. Ljudstvu je treba omogočiti, da kulturo ne samo uživa, ampak jo tudi ustvarja. Danes je v večernih gimnazijah omogočeno slehrnemu, da si pridobi potrebno splošno izobrazbo. Leta 1947-48 je v 28 takih gimnazijah vpisanih 2600 dijakov, od katerih je po svojem socialnem izvoru 33% delavcev, 23% kmetov, 16% obrtnikov, ostali so nameščenci in drugih poklicov. V nižjih razredih delavskih gimnazij pa že prevladujejo delavci. Sličnemu cilju služijo delavski tehnikumi. ki naj omogočijo nadarjenim delavcem strokovno srednjo izobrazbo. * Pri vsem tem pa zasledujemo slede- če: dati najširšim množicam delovnega ljudstva in vsej mladini res ifapredno sodobno znanje in globoko patriotično vzgojo, tako da bo kultura res pristopna vsemu ljudstvu in da bo postala res njegova last. na drugi strani pa, da bo ta očiščena kultura vsebovala res vse vrednote preteklosti in obenem najno-vejše pridobitve, in da bo uživala znanost in umetnost tak ugled, kakor ga poprej nikdar ni kot ga pod diktaturo izkoriščevalcev tudi ni mogla uživati. Na vseh področji!} kulture ugotavljamo vedno hitrejši napredek in kljub materialnim izgubam in ljudskim žrtvam smo ne samo dosegli predvojno stanje, temveč ga daleč prekoračili.« Svoj govor je zaključil: »Naša na j večja naloga je razvijanje novega jugoslovanskega patriotizma, ki temelji na visoki oceni vrednosti našega bratstva in enotnosti. Zmaga petletke ni odvisna samo od zmage na gospodarski, temveč tudi na ideološki kulturni fronti.« Jugoslavija jamči manjšinam svobodni razvoj Vodja italijanske delegacije kulturnih delavcev, ki se je mudilh na obisku v Jugoslaviji, je napisal v neapeljskem listu La voce« članek o življenju italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji. V članku je med drugim rečeno, da ulivajo italijanski učitelji na italijanskih šolah v Istri popolno svobodo udejstvovanja. Jugoslavija je stavila na razpolago italijanski manjšini v Istri pomembna sredstva za njen kulturni razvoj. Italijanska manjšina v Istri, ki šteje nekaj nad 60.000 ljudi, ima svoj tisk, gledališča, kinematografe in številne knjižice. Italijanska manjšina je deležna istih pravic kot vsi ostali narodi Jugoslavije in se lahko neovirano in svobodno razvija. O enakopravnosti vseh narodnosti v Jugoslaviji priča tudi dejstvo, da je centralni odbor enotnih sindikatov Jugoslavije pričel s 1. majnikom izdajati tednik v nemškem jeziku pod naslovom ”Der Schaffende«. Tednik je namenjen nemškogovorečim članom strokovnih organizacij. Izdajajo in urejujejo ga nemški in avstrijski delavci sami z namenom, da preko njega povežejo vse nemške in avstrijske delavce v Jugoslaviji ter njihove kulturne in strokovne krožke in skupine. Zavezniški svet zahteva nevo avstrijsko ustavo Na redni seji Zavezniškega sveta za Avstrijo je sovjetski predstavnik poudaril potrebo, da avstrijska vlada izpolni sklep Zavezniškega sveta z dne 25. marca 1946. l*o tem sklepu bi morala avstrijska vlada izdelati in predložiti v odobritev načrt nove avstrijske ustave, ki naj bi bila zasnovana na demokratičnih načelih. Sovjetski predstavnik je predlagal, da se avstrijski vladi pošlje pismo, ki naj bi jo opozorilo na nujnost izvedbe sklepa Zavezniškega sveta o predložitvi načrta nove ustave. Med razpravo o sovjetskem predlogu so se sovjetski, ameriški in francoski predstavnik sporazumeli glede proučevanja tega predloga kot posebnega vprašanja, vendar pa britanski pred- stavnik ni navedel nikakršnih argumentov ter je odločno nastopil proti temu. Nato je Zavezniški svet potrdil vrsto sklepov, ki jih je sprejel izvršni komite sveta. Izvršni komite sveta je poslal predsedniku avstrijske vlade pismo, v katerem opozarja vlado, da je nujna pre-osnova avstrijske zakonodaje in izdelava novih avstrijskih zakonov v skladu s sklepi Zavezniškega sveta za Avstrijo. Kakor je znano, je bilo v navadi, da je avstrijska vlada uveljavljala stare nemške zakone. Na koncu seje je Zavezniški svet za Avstrijo vzel na znanje trgovski sporazum med Avstrijo in Madžarsko. Moamsiiške oblasti izvajajo anšidemb kratično politiko v Berlinu Na zadnji seji zavezniškega poveljstva Berlina je dal general Koti ko v izjavo, v kateri je opozoril na prizadevanje sovjetskih okupacijskih oblasti, da bi izboljšale materialne pogoje delovnega ljudstva, in poudari), da je življenjska^ raven zapadnih sektorjev Berlina precej nižja od ravni v sovjetskem sektorju Berlina. Komandanti ameriške, btiranske in francoske cone so doslej trdovratno odklanjali vse zadevne predloge so v j e ts k ega kom a n da nta. Sovjetska delegacija smatra lo stanje za neznosno in predlaga naslednje ukrepe: Zvišanje mezd delavcev in nameščencev za 15 do 20% v primeri s stanjem v maju lela 1945, izvedbo načela, da je treba dati za isto delo isto nagrado in berlinski mestni svet naj uveuo strogo nadzorstvo nad cenami. Po izjavi generala Kotikova so razpravljali o vprašanjih socializacije berlinske industrije, zaplembi premoženja vojnih zločincev ter aktivnih nacistov in o denaciiikaciji. Razprava je prepričevalno dokazala, da ne pustijo predstavniki zapadnih okupacijskih sil nikake demokratične reforme v Berlinu. Po krivdi ameriške, britanske m francoske delegacije ne more izdati zavezniško poveljstvo že leto dni nikake končne odločitve glede izvajanja sklepov mestnega sveta, ki se tičejo socializacije industrije in zaplembe premoženja vojnih zločincev. General Kotikov je nato obtožil an~ gloameriške okupacijske oblasti, da iz- vajajo v Berlinu antidemokratično politiko in sabotirajo sklepe mestnega sveta. Na koncu je obsodil sistematično protisovjetsko propagando v tisku, ki je pod nadzorstvom ameriških okupacijskih oblasti, in je pri tej priliki poudaril, da je ameriški polkovnik Howley napačno prevedel njegovo zadnjo izjavo z namenom kampanje proti Sovjetski zvezi. Polkovnik Howley je moral priznati Kotikovu, da so trditve tiska, ki je pod ameriškim nadzorstvom, brez vsake podlage. ANGLEŠKE IN FRANCOSKE OBLASTI PROTI AKCIJAM ZA ENOTNOST NEMČIJE Po vsej Nemčiji so velike priprave za akcijo zbiranja podpisov za plebiscit o enotnosti Nemčije. Nemški narodni svet v Berlinu dobiva vsak dan mnogo dopisov in brzojavk iz vseh con Nemčije, v katerih poročajo zastopniki vseh ljudskih slojev, voditelji množičnih organizacij ter ugledni predstavniki javnega in kulturnega življenja o pripravah za to veliko akcijo in izražajo svoje soglasje s programom in cilji Nemškega ljudskega kongresa za enotnost in pravični mir. Angleška vojaška uprava je objavila poročilo, v katerem je rečeno, da smatra zbiranje podpisov za enotnost Nemčije za ilegalno akcijo. S tem angleškim sklepom se jo solidarizirala tudi francoska vojaška uprava. Obsojajoč te nedemokratične sklepe zapadnih okupacijskih oblasti je predsednik nemškega Narodnega sveta Ericb Griefke rekel: »Nemški narodni svet je dokazal, da se ravna po odredbah okupacijskih, oblasti prav s tem, da je prebivalstvu vseh con priporočil, naj vzame v svoje roke iniciativo za akcijo zbiranja podpisov, da bi mu tako omogočil zahtevati od okupacijskih velesil zakonito zagotovitev enotnosti Nemčije. Pri tej akciji se bo pokazalo, kje so politične svoboščino in kje jih ni.« BEE&S33V E st i V Trstu in okolici je bilo pretekli teden nad 35 zborovanj antifašistov. Nad tisoče ljudi je na teh zborovanjih zahtevalo od okupacijskih oblasti svobodne upravne volitve, ki bodo zagotovile mir in miren razvoj Tržaškega ozemlja. Zbranih je bilo tudi na tisoče podpisov na resolucijah, naslovljenih Organizaciji Združenih narodov, v katerih obsojajo protidemokratično ravnanje angl oame riške vojaške uprave proti prebivalstvu in kršitev mirovne pogodbe. Na sedežih antifašističnih organizacij in na kulturnih krožkih še vedno podpisujejo protestne resolucije proti omejitvi delovanja naprednih organizacij v Trstu ter proti podpiranju fašističnih band s strani okupacijskih oblasti. V Trstu je bilo dne 16. t. m. prvo zbo- rovanje »Udruženja invalidov ter svojcev padlih v osvobodilni borbi za Trzaš ško ozemlje«, na katerem so ostro obsodili okupacijske oblasti, ki so prepovedale Udruženju delovanje. Udruževa-nje je bilo ustanovljeno v dobrodelne namene. Zborovalci so ponovno protestirati proti oblastem« ki skušajo na vsak način ovirati delovanje Udruženja, ki je edino, ki ščiti interese vseh invalidov ter svojcev padlih borcev v osvobodilni vojni. Sprejeli so tudi dve protestni resoluciji proti pokoljem grških rodoljubov. ’ V Rimu je bilo zasedanje Izvršnega odbora Mednarodne dem. federacije žena, ki pomeni prispevek žena k izgradnji trajnega miru v državah nove demokracije in proti vojnohujskaški politiki zapadnega imperialističnega bloka. Izvršni odbor je sprejel tudi Demo.kra-tično zvezo žena Nemčije kot člana v Mednarodno demokratično federacijo žena. SZ simpatizira z narodno osvobodilnimi gibanji Sovjetski delegat Andrej Gromiko je imel na zasedanju Varnostnega sveta govor, iz katerega povzemamo sledeče: »Delitveni načrt Palestine, kakor ga je sklenila Generalna skupščina, je še vedno v veljavi in ga mora Organizacija združenih narodov izvesti. Sovjetska politika je ostala nasproti kolebajoči politiki raznih drugih vlad vedno enaka in nespremenljiva. •Židovska država Izrael obstoja in je bila od raznih dežel priznana, pa če je lo prav ali ne. Če Varnostni svet ne bi sprejel onega dela ameriške resolucije, ki ugotavlja, da je pričakovati prelom miru, bi moja delegacija v tem videla obtežilno in neupravičeno dejanje. Sovjetska zveza je bila presenečena, da so mogle arabske države za uničenje židovskega nacionalizma odposlati voja- ške sile. Sovjetska zveza vedno simpatizira z narodno osvobodilnimi gibanji, tako tudi z osvobodilnim gibanjem aran-skegn ljudstva. Nisem pa v stanu, da bi istovetil nacionalno osvoboditev s poizkusi raznih osebnosti na srednjem vzhodu, ki nameravajo preprečiti delitev.« Ob zaključku svojega govora pravi Gromiko: »Prav tako ne moremo primerjati ljudskih interesov srednjega vzhoda s politiko gotovih arabskih voditeljev. Anglija poskusa s svojim nasprotovanjem preprečiti, da bi Varnostni svet napravil z učinkovitimi ukrepi konec vojni v Palestini. Medtem pa nadaljujejo britanski oficirji v arabskih vojaških enotah z britansko politiko na srednjem vzhodu. Vsakomur je jasno, da kralj Transjordanije Abdulah re bi mogel ravnati tako, če ga ue bi podpirala Velika Britanija.« Zločinski napad i Na binkoštni ponedeljek je bilo zbra-hib nekaj slovenskih fantov in deklet iz Št. Lipša v hiši tov. Tomaža Peteka v Zagorjah, »cvrli so Florijana-, kakor tam pravijo. Bilo je veselo, fantje in dekleta so se zavrteli ob godbi hišnega gospodarja. Tudi slovenska pesem — partizanska in narodna, je zadonela in vse je bilo zidane volje. Saj Slovenec se rad poveseli in zabava je v slovenski hiši doma. Veselje in dobra volja pa najbrž nista bili po volji domačim nacistom in narodnim nestrpnežem, jezilo jih je, da so morali poslušati slovensko petje. V svojem sovraštvu do vsega slovenskega so družbi, ki se je zabavala v hiši tovariša Tomaža, šli in prerezali električno žico, tako je v hiši zmanjkalo luči. Trikrat so prerezali žico in trikrat jo je gospodar zopet popravil. Ko so pa videli, da s tern ne dosežejo svojega cilja, so pričeli s kamenjem obmetavati Tomaževo hišo. Pri tem se je pokazal najbolj aktivnega- Erich Rossler, priseljenec iz Zgornje Koroške s še enim svojim pajdašem. Domači fantje si niso pustili tega dopasti in so oba napadalca kmalu pregnali. Obmetavanje hiše s kamenjem pa je bilo. samo uvod njihovih temnih nakan. V bližini hiše je čakalo ,>na povelje od zgoraj preko 20 wurfkomandovskih pretepačev, ki so v tem hipu plamti proti Petkovi hiši. Naši fantje so se jim seveda postavili v bran, da bi zaščitili slovensko hišo pred neofašističnimi napadalci, ki so bili v štirikratni premoči. Tomaža Petka so tako močno pretepli s koli, da je prišel ves krvav nazaj v hišo. Njegova 17 letna hčerka Marica, ki je bila na gradnji mladinske proge Ša-mac — Sarajevo, pa se je pod udarci zdrudila na tla in se le s silo privlekla nazaj v hišo. Oba sta zaradi telesnih poškodb morala iskali zdravniške pomoči in sta še danes v postelji. Pa tudi drugi tovariši so dobili precejšnje udarce. Večino napadalcev so spoznali. Marico je neusmiljeno pretepal Rossler. Za njim pa niso zaostajali tudi pd. Bom-blnovi sinovi v Št. Lipšu in drugi. Za zločinsko dejanje neofašističnih elementov — vsi napadalci so dobro poznani iz dobe nacizma, se orožništvo ne zmeni, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Toda vse izkušnje nas Učijo, da Se avstrijski varnostni organi nič ne zmenijo. če pretepajo zavedne Slovence, ker se s takim dejanjem strinjajo. To je dogajalo v letih 1919/20 in potem vso dobo prve avstrijske republike, lo se dogaja tudi danes, kljub vsem trditvam zunanjega ministra Gruberja v Londo- la slovensko hišo nu, da imamo koroški Slovenci v avstrijski ustavi, zajamčene vse svoboščine in vse pravice! Toda vse to nas ne bo zadržalo od naše pravične borbe, ki smo jo znali voditi v mnogo hujših časih in okolnostih. Nasa borba gre naprej in bo šla vse do naše zmage, kljub vsem napadom in provokacijam s strani neofašističnih elementov. Vsi ti napadi nas utrjujejo samo v naši borbi in so ponoven dokaz ?mirnega sožitja« na Koroškem v preteklosti, st*, danjosti in hkrati znak. kako bi izglodalo naše življenje v okviru Avstrije v bodočnosti. Zato pa ne bomo odnehali z našo borbo prej, dokler ne bomo združeni z našimi brati v svobodni domovini — v Titovi Jugoslaviji. KORTE Kdo bi jih ne poznal? Znane so izza partizanskih dni. Znane pa tudi po Smrtnikovih pevkah. In danes pridemo še na znamenitost teh Kort. Pet hiš obsegajo Korte in od teh je ena na bin-koštni torek praznovala 3 kratno poroko. Niso se poročila tri. dekleta, ne, samo ena, Rezika, si je izbrala Hartmanovega Folteja, znanega dirigenta koroških slovenskih zborov, za svojega moža. Druga poroka je bila srebrna in tretja zlata. Praznovala sta jo stari Smrtnikov očo in mati. Ni naj namen tukaj opisovati nagovorov, v katerih so vsi želeli vsem slavljencem vse najboljše, ker je ja brez dvoma bila srčna želja vseh svatov, katerim se seveda tudi mi pridružujemo. Moj namen ie opisali vsa doživetja, ki so ravno zaradi izvan-rednih okolnosti dobile prav prijeten narodni značaj. Ko se je bližala polnočna ura, je med svate prišel nekak nemir. Ženin in starejšina sla morala spoznati, da se okrog neveste kujejo temni načrti. Treba bo paziti, da jo ne ukradejo. Izmenjaje sta morala stražiti in ko je Jul starejšina na vrsti, se priplazita dva »okqarja« in mu skrivnostno razodeneta načrt, kako hočeta ukrasti nevesto. Spoznati pa sta kmalu morala, da sta lo napačnemu povedala in iz te moke ni bilo kruha, Cas je mineval, starejši svatje so »o že začeli posmehovati fantom, da niso v stanu ukrasti neveste. Ker je niso mogli ukrasti, so sklenili, da jo bodo uropali. Načrt je bil gotov: Trije pred hišo, dva na vrtu, dva v dvorani in eden bo šel z nevesto plesat. Ko ta pripleše z neve-. sto do vrat, mu "jo od tam odvzame starejšina. Takoj jo prevzame spet drug fant in eden prime starejšino. Preden se je ta mogel tega otresti, je bila neve- sta že odpeljana. Široko plečati fant se je naslonil na vežna vrata, nihče ni mogel več ven in nevesta je bila v rokah zunaj čakajočih fantov. Ženin in starejšina sta jo šla takoj iskat. Ali kam? Nobena hiša v bližini, tu gozd tam skale. Kam so šli z nevesto? Daleč niso šli, ker nevesto žuli čevelj!« je menil ženin. Vse tiho. Daleč nekje se je posmehovala sova in mesec je od časa do časa prav posmehljivo pokukal izza oblakov, kot bi hotel reči: Jaz pa vem, kje jo imajo. Ali se ni tam v gozdu nekaj posvetilo? Nekdo je prižgal cigareto. Tako. so se včasih izdajali Švabi in tako so se tudi to pot izdali tatovi neveste. V plašču zavito so jo držali v temnem gozdu in pili s seboj prineseno vino. Z vinom so pozdravili' tudi ženina in starejšino. Slednji se je vina napil in s tem prevzel vso odgovornost, da so nevesto ukradli. V naslednjih pogajanjih so se fantje z ozirom na to, da so nevesto z zvijačo odpeljali, zadovoljili z dvema steklenicama vina. Prišla je godba ter drugi svatje in sprevod se je pomikal proti hiši. Tam se je ugotovilo, da nevesta nima prstana. Nevesta brez prstana je samo polovico vredna, torej se nova odkupnina zviša na eno steklenico. Fantje so trdili, da imajo tudi prstan oni. Na njihovih obrazih pa je bila nesigurnost. Odkod sedaj hitro dobiti prstan, ki bi bil nevesti prav? Sum pade na starejšino, da ga ima on, njemu se ga mora vzeti. ■ V tem boju za prstan poči nova bomba: Dekleta so ukradle ženina. Ozremo se, v gozdu že gori mogočen kres. Nevesta gre skupaj s svati iskat ženfna. Ob kresu so našli moža, ki je prav pridno nakladal. Ženina nikjer. Vse ga pomaga iskati. Najdejo ga. Globoko spodaj ob potoku ga drži štiri deklet uklenjenega v svoji sredini. V plašč je zavit in bled je njegov obraz. Nikomur dekleta ne pustijo. da bi se ga dotaknil in tako ga priženejo h kresu. Zaplesala so z njim kolo. Nevesta se je hotela ženinu«približati, a zanjo ni bilo dostopa. Fantje se vmešavajo vmes in pritegujejo pozornost deklet nase. Nevesti se posreči, da se dotakne ženina in ga s tem reši. Velika množica svatov se je med tem zbrala. Mogočno je gorel taborni ogenj in mogočno je zadonela partizanska pesem. kot pred leti. Samo, da ni bilo treba razpošiljati straž in ni bilo od daleč regljanja strojnic. Eno neljubo pre-. senečenje pa smo tudi tukaj doživeli. Prišel je nepovabljen gost, ki je bil marsikateremu od navzočih znan po različnih preizkavah, ki jih je delal v slovenskih hišah. Bil je bivši zloglasni FSS-ovec Jaklitsch iz Železne Kaple, ki Kratek pregled dosedanje diplomatsko politične borbe ia ^ SLOVENSKO KOROŠKO PO LOJZETU UDETU Pred namestniki zun. min. v Londonu Januarja in februarja 1947 se je nato bojevala glavna bitka za Slov. Koroško, v kolikor je ta bitka odvisna od argumentiranja lastnih in izpodbijanja nasprotnikovih argumentov, od česar pa zavisi mnogo manj, kakor bi bilo to pravično. Angleški, Jugoslaviji naklonjeni publicist Syers pravi o tem: Rilo je na primer povsem možno, da britanski in •liski strokovnjaki, ki so proučevali memorandum jugoslovanske vlade o Slovenski Koroški, niso osporavali točnosti podatkov, navedenih v tej listini. Vendar P« je bilo izven vsakega dvoma, da bo Bevin podpiral Avstrijo, medtem ko ho Molotov podpiral Jugoslavijo. (Austro-Jugoslav Frontier problcms, Slovene Carinlhia str. 3.) To sicer točno Syerso-v" opazko je treba dopolniti tako, da moralno pač ni isto, če Molotov v koroškem vprašanju zastopa koristi Jugo-j Javijo, Regin pa koristi Avstrije. Za koroške Slovence je to vprašanje po vseli zgodovinskih izkušnjah vprašanje narodnega obstoja, dočim je za Avstrijo koroško vprašanje vprašanje, kako bi ohranila imperialistične postojanke na telesu slovenskega naroda. Prav Anglo-saksonci vmešavajo v spore, katerih rešitev je za koroške Slovence življenjskega pomena, svoje posebne interese in svetovno-politično imperialistične smotre. 30. januarja 1947 je vložila jugoslovanska delegacija noto o Pieschu, ki je imela za posledico, da je Piesch kot koroški deželni glavar odstopil tik pred moskovsko konferenco. Londonska konferenca je imela dejansko le pripravljalni značaj. Odločitve je bilo pričakovati na moskovski konferenci. Jugoslovanska vlada je zato z noto 25. februarja 1947 predlagala, naj bo na to konferenco povabljena tudi jugoslovanska delegacija. Moskovska konferenca Sveta zunanjih ministrov se je z&čela dne 10. marca ter je bila končana 24. aprila 1947. Avstrijci so precej trdno pričakovali, da se bo- do iz Moskve vrnili s sklenjenim dogovorom, s popolno zmago. Pred zavezniškimi zunanjimi ministri je nastopila jugoslovanska delegacija 17. aprila 1947 z močnimi in temeljitimi ekspozeji vodje delegacije Edvarda Kardelja in jugoslovanskega zunanjega ministra Simiča. Težišče moskovske konference je bilo sicer na obravnavanju nemškega vprašanja, vendar pa so zunanji ministri sklenili, da bodo pogodbo o Avstriji podpisale le ZSSR, ZDA, Anglija in Francija. Moskovska konferenca se je končala s sklepom, da se bo Svet zunanjih ministrov spot sestal v novembru 1947, glede Avstrije pa so zunanji ministri sklenili, naj nadaljnje pripravljalno delo opravlja posebna komisija na Dunaju, ki naj skuša najti sporazum v treh glavnih točkah, glede katerih v Moskvi ni prišlo do sporazuma: v vprašanju nemške imovine v Avstriji, v vprašanju avstrijskih meja in v vprašanju jugoslovanskih reparacijskih zahtev. Avstrijci so bili očitno razočarani, kajti na moskovski konferenci se je ponesrečila tudi spletka, s katero so hoteli predložiti jugoslovanski spor z Avstrijo organizaciji Združenih narodov, forumu, ki ga obvlada glasovalni stroj ameriške politike. Razen tega bi reševanje tega spora s tem izgubilo zadnjo sled mirovnih pogajanj. L (Dalje) je najprej skušal prepovedati veselico, toda ko je uvidel, da nič ne doseže, so je umaknil nazaj, od koder je prišel. Ob jutranjem svitu se je začela družba razhajati. Vsem pa bo poroka v Kortah ostala v živem spominu, kot si bodo zapomnili, da so morali iti z osebnimi legitimacijami v rokah k poroki, RUDA V petek, dne 14. t. m. sredi popoldneva je izbruhnil pri pd. Škofu v Dolinji vesi požar“ ki se je hitro razširil. Goreti je začelo na starem hlevu, nekje med krmo. Ogenj je zajel tudi hišo za posle, od tam pa se je razširil na hlev pri pd. Krocarju. Gorela je tudi že Krocarjeva hiša, ki pa so jo še pravočasno rešili pred upepelitvijo. Do tal je pogorela Škofova hiša in hlev ter Pvaževa kajža. Sumi se, da je izbruhnil požar vsled kratkega stika na Škofovem hlevu, toda zadeva še ni razčiščena in se bo še pre-i iskala. DJEKŠE Na binkoštni ponedeljek so nas obiskali naš bivši g. župnik Franc Repmlr s svojim cerkvenim pevskim zborom iz Kotmare vesi, ki je pel pri prvi sv. maši. Da odkrito priznamo, mi Djekšani pri tej maši nismo mogli moliti, imeli smo že s poslušanjem lepo ubranega petja dovolj opravka. Ko so popoldne zvedele Kotmirske pevke, da je naš cerkveni pevec - tenorist. pd. Krevelj še neporočen, so šli pevci na njegov dom in zadonela je lepa slovenska pesem. Tovariš Krevelj je bil tako vesel, da jih je bogato pogostil. Kotmirski fantje so se tudi zanimali za naša dekleta in ko jim je nekdo prišepnil na uho, da so pri Zavodniku kar tri neveste, so jo takoj mahnili tja. Kakor pri Krevlju je zadonela zdaj tudi pri Zavodniku vesela pesem. Saj razumemo. da so se-tako lepo poveselili, saj nima vsaka hiša kar tri mlada dekleta, vesela in lepa, polna zdravja. G, župnik Repnik pa so imeli popoldne tudi še en opravek. Čukavnikova hčerka si je pač utepla v glavo, napčifi se madžarskega jezika. Ker gre to najlažje na ta način, da se poroči z Ogrom, je napravila tudi ona tako; Poročili so ju g. župnik iz Kotmare vesi. ki kar se tiče porok, znajo vse jezike. Mi novopo-ročencema želimo vse najboljše v nos vem stanu, Francki pa še posebej, da se kmalu nauči tujega jezika. Kakor pravi pesem: :,v domačem veselju najslaje živim«, tako smo opravili tudi mi binkoštni ponedeljek čisto po domače. Fe Kotmirška dekleta ne bodo pozabila, da je naš tenorist Krevelj še ■samec« in fantje iz Kotmare vesi na Dješkc neveste, so bomo še večkrat lahko poveselili. Slovenska Prosvetna Zveza NAZNANJA: V nedeljo, dne 30. maja 1948 ob 14.30 uri gostuje SPD Planina« iz Sel z igro Zaklad v prosvetnem domu v Hodišah. Sodelujejo dekliški zbor in domači pevci. SPD Bilka iz Bilčovsa gostuje v nedeljo, dne 30. maja 1948 ob 14.30 uri a igro : Naša kri« pri Adamu v Svečah. Sodelujejo pevci! VABILO na občni zbor SPD Gorjanci , ki bo v četrtek, dne 27. maja 1948 ob 15. uri pri Šmonu v Št. Kandolfu. KAJI ŠE DOBIMO Na tobačne nakaznice 41. dodelitvene periode dobimo: na odrezek R 1 10 cigaret Austria 3, na odrezke R 2 in R 4 po 10 cigaret Austria 2, na odrezek R 5 10 cigaret Austria C. Prednaročilo marmelade. Otroci od 3 do 12 let normalnih potrošnikov in delnih samooskrbnikov dobijo v 41. do delitveni periodi 500 g marmelade. Prednaročilo je od 24 do 29. maja na odrezke 15 K, 15 Klk. 115 K, 115'Klk. 215 K, 215 Klk. 315 K, 315 Klk. Prednaročilo in izdaja jajc. Odrezek A nakaznice za jajca, ki velja od 24. maja naprej, se mora oddati najpozneje do 29. maja. Izstočasno dobimo 2 (dva) jajca na odrezek A 1 nove nakaznice za jajca. Neuporabljeni odrezki za jajca 40. in prejšnjih period zgubijo z 29. majem svojo vrednost. Štev. &3 (120| ZIHERL ANA MOJA SREČANJA S MARŠALOM TITOM Bilo je leta 1934, Med opoldanskim službenim odmorom je prišla k meni Zdenka, ki nas je v zadnjih letih pose-čala zelo pogosto, skoraj vsak dan. Takoj sem opazila, da ima nekaj na srcu. »Prošnjo imam,« je dejala, »nekomu je potrebno stanovanje. Ali ga lahko pošljem sem?« je vprašala. Brez oklevanja sem privolila, saj ni bilo prvič. Domenili sva se za parolo, za čas in drugo. Ko je ob dogovorjeni uri prišel, sem se ga skoraj prestrašila, ko sem odpirala vrata. Stal je namreč tesno ob vratih in takoj vstopil izgovarjajoč parolo. Zaradi opreznosti in da se izogne nezaželenim pogledom, je stal na ta način pred vrati tudi pozneje vedno, kadar koli sem mu odpirala, ko se je vračal domov, ali pa, ko je po daljši odsotnosti spet prihajal k nam. To okolnost sem si prav posebno zapomnila. Klicali so ga za Rudija. Bil je skromen človek in ni imel nikoli kakih zahtev za svoje ugodje. — Na shujšanem obrazu so se mu poznali sledovi trpljenja in težkega življenja. Iz pogovorov z njim sem sklepala, da je bU pri svojem napornem ilegalnem življenju dostikrat tudi nezadostno in slabo hranjen. Zato je izgledal starejši, kot je bil v resnici. Zaradi njegovega prikupnega in lepega vedenja, zaradi njegove skromnosti in domačnosti smo ga imeli vsi radi. Značilna poteza njegovega značaja je bila velika samozavest in odločnost. Mirno, toda odločno je dajal navodila kurirki, ki je držala vezo med njim in njegovimi sodelavci. Če je bil čez dan doma, se je najrajši zadrževal v večji sobi ob peči, kjer je sprejemal kurirko in le redko kakega sodelavca. V svojo malo sobico, kjer je spal, se je podnevi zatekal le, kadar je kdo prišel, ki ga ni smel videti. Zvečer smo po večerji sedeli skupaj v kuhinji in Rudi nam je pripovedoval odlomke iz svojega življenja. Najrajši je govoril o našem revolucionarnem gibanju. S svojim prepričevalnim načinom podajanja, z neomajno vero v zmago proletariata, s svojo borbenostjo je moral navdušiti vsakogar, ki ga je poslušal. Ob njem sl moral rasti v borca za pravično stvar borbe delovnega ljudstva. Po treh tednih bivanja pri nas je odpotoval. Kmalu zatem sem prejela od njega pošiljko iz inozemstva, in sicer dve knjigi. Zgodovino delavskega gibanja od Mehringa za sina Borisa, ki je tedaj prestajal štiriletno robijo v Sremski Mitroviči, Poznejo je bil Rudi še večkrat pri meni, a stanoval ni več pri nas. Ne- Gospod Martin se je bil ves tresel od razburjenja in mrzlice, da mu je trepetala še palica v roki in so mu klecale noge v kolenih. Oči so mu bile vročične, a iz oči je gledalo mnogo več kot bolezen. Stal je in gledal molče, kakor da mu je vzelo glas. »Kaj je?« ga je zavzet vprašal don Jeremija, »Martini Kaj delaš tod?« »Pobili so ga!« je Čedermacu zamolklo prišlo iz grla. »Pobili so ga! S kolom bo ga pobili.« »Koga so pobili?« Čedermac je bil tako grozen, da je tudi Morandinija stisnilo za grlo. , »Za gričem leži... ob stezi... z razbito glavo...« »Kdo?« »Žet Klijonl Klijon!« »Ali še živi?« (iospod Martin je samo prikimal, kakor da mu je znova vzelo glas. »Potem moramo poklicati ljudi,« je rekel Morandini. »Morda je še kaka pomoč.« »Saj zato, saj zato, saj zato!« je Čedermac hlastno ponavljal in se pognal dalje, a so mu noge odpovedale, da se je zrušil na roke. koč je prišel, da ga povežem s tov. Leskovškom. Dogovorila sva se, da se sestaneva zvečer pred osnovno šolo v Mostah. Ko sem prišla, me je, da odvrne pozornost, prijel pod roko in tako sem ga peljala v Giglarjevo ulico, kjer je takrat stanoval tov. Leskovšek. Spominjam se dogodka, ki je gotovo vzbujal veselost pri tov. Rudiju zaradi moje prevelike vestnosti in opreznosti. Ker je bilo baš v tistem času — če se ne motim, je bilo to leta 1935 — nekaj proval in izdajstva, sem dobila od tov. Borisa Kidriča nalog, da ne smem sprejeti nikogar, pa naj pride kdor koli. Kot drugi ilegalni revolucionarni borci se je nalogu sem ga hotela takoj odsloviti in tudi Rudi obračal do »tetke«, kakor so me nazivali, kadar je kaj potreboval. In prav tedaj se je spet pojavil. Sledeč niti stola mu nisem pounidal. Rekla sem inu malce neprijazno, da pri nas zdaj ne bo mogel ostati oziroma stanovati. Odgovoril mi je: »Znam, znam i nemam namere, da ostanem ovde, učinite mi samo jednu uslugu.c Če se ne motim, sva se takrat domenila za sestanek, ki sem ga imela nekoliko pozneje z njim v Zagrebu v neki predmestni gostilnici na vrtu, kjer mi je dal neko naročilo za tov. Leskovška. V Zagrebu sem se u njim še dvakrat sestala, enkrat sva se našla pri pok. publicistu Galogaži, drugič pa me je Galogaževa žena peljala k njemu v zagrebško predmestje Treš-njevko, kjer sem ga našla vsega zaposlenega v silno skromni ozki sobici. Zadnjikrat je bil v mojem stanovanju v Trdinovi ulici leta 1937, ko se je moj sin že vrnil iz Mitroviče. Od tedaj pa zanj pri nas ni bilo več varno. Ko je bivša jugoslovanska vlada v letu 1940 navezala diplomatske stike a Sovjetsko zvezo, mi je Rudi sporočil, da moj, pozneje v borbi padli sin Branko lahko potuje v Sovjetsko zvezo na fiz-kultumi študij, toda ta sinova želja se tedaj ni mogla več izpolniti, ker je že ležal na Golniku. Malo pred vojno mi reče nekega dne sin Boris: »Mama, Tito te pozdravlja.« »Kdo je !o Tito?« ga vprašam. »Ali se ne spominjaš tov. Rudija, ki je pri nas stanoval?« mi odvrne. Zadnje moje srečanje s tov. Rudijem — našim ljubljenim maršalom Titom — je bilo po osvoboditvi naše domovine, ko sem ga v imenu delegacije Antifašističnih žena Slovenije pozdravila ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano. Spoznal me je takoj in se me spomnil kljub svojim velikim skrbem in ogromnem delu. Od tedaj ga srečavam vsepovsod, na Don Jeremija je priskočil in mu pomagal pokonci. Spoznal je, da je Čedermac čisto pri kraju s svojimi močmi. Težek mu je slonel na rokah, a se Je še vedno skušal prestopiti. Očividno ga je do tega trenutka le razburjenje držalo kvišku. »PočakajIc mu je rekel. »Kam pa se ti mudi? Ti si bolan. Saj ne moreš stati na nogah...« »Moram, morami« jo Čedermac ponavljal napol iz mrzlice. »Poklicati ljudi...« »Saj bomo [»oklicali. Ne boj se! To bomo že drugi naredili. Ti ne moreš nikamor. Ti moraš takoj domov in v posteljo ... Čakaj, da te primem!« Menda je Čedermac razumel, da res ne more več. Dal se je prijeti pod pazduho, sam je se opiral na palico, tako sta tesno drug ob drugem stopala proti domu. Kdaj pa kdaj so ju oplazile mrzle veje grmovja. »Pa kdo je Žef Klijon?« je vprašal Morandini. »Invalid.« »Pa kdo bi ga bil? Zakaj?« »Bil je ovaduh. Ovajal je. Tudi mene. Vse, Pa zaradi tega bi ga ne bili smeli,« vsakem koraku čutim, ne samo jaz, čutimo mi vsi njegovo ljubečo in skrbno roko, ki nas vodi tudi danes samozavestno in odločno, prav tako, kot nas je vodil skozi težko narodno osvobodilno borbo, skozi vse težave povojne dobe v Poleg tega še dobimo: 300 gramov mesa na odrezke 601 A in 619 A. 1 paket zdroba »Oma« za otroke na odrezke 15 Klst, 115 Klst, 215 Klst in 315 Klst. je težko, v presledkih, vročično prihajalo Čedermacu čez ustnice. »To ni prav. Zdaj bodo vse nesreče padle na včs. Vse nesreče.« »Ti nič ne skrbi za to. Kar mora priti, pride. Ti glej nase! Saj vidiš, kakšen si.« Dospela sta do kaplanije. Katina je že stala pred hišo, skočila je k bratu in ga hotela zgrabiti pod drugo roko. »Čakaj!« jo je Čedermac zavrnil in se ustavil. »Pojdi po ljudi! K Breškonu stopi, takoj naj pride in nekaj mož naj pripelje s seboj.., Takoj naj pride ...« Katina je stala na mestu in od začudenja ni mogla do sape. »Naglo!« je zarenčal brat. »Kaj le stojiš!« Nekaj minut pozneje je Čedermac napol slečen že ležal v postelji. Don Jeremija ga je zagrnil do brade, stal poleg njega in ga zrl z zaskrbljenim pogledom. Prej se mu je le drobno stresalo telo, da je komaj čutil, a zdaj se ga je lotila taka tresavica, da je z vso silo za-drževai čeljusti, da mu niso šklepetale* In vendar mu je bilo lepo, tako čudno lepo. Popustil ga je ves telesni napor, neizmerna teža mu je pala z ramen. Pogrezal 8e je v blazino, v tresavico, v toploto, ki mu je omamno objemala telo. Znova ga je obhajalo pozabljenje. Da bi vsaj poslednjega dogodka ne bilo! Ta ga je plašil s posledicami in mu živo stopal pred oči. (Dalje) lepšo in srečnejšo bodočnost vseh narodov Jugoslavije. Dolžnost nas vseh jo, da se zavedamo njegovega velikega nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki ga je,vršil že dolga leta pred vojno za na* vse brez razlike. Dolžni smo, da se mu oddolžimo s prav takim nesebičnim in požrtvovalnim delom na področju našo gospodarske obnove, da mu vračamo njegovo veliko ljubezen, do našega delovnega ljudstva na ta način, da se ga tudi mi z vso ljubeznijo oklenemo in storimo vse, kar'je v naši moči, da bomo izvrševali vestno in točno vse naloge, za katere nam on daje smernice. 700 gramov ovsenih kosmičev na od. rezke 14 Jgd, 14 K, 114 Jgd, 114 K, 214 Jgd, 214 K, 314 Jgd, 314 K, 806 Sst in 910 M. 1400 gramov krompirja na odrezke 612 A, 615 A, 712 S, 715 S, 812 Sst in 825 Sst. Na odrezke B 506, 512, A 606, 624 dobimo 350 gramov ovsenih kosmičev, na odrezko S 706 in 724 pa po 500 gramov ovsenih kosmičev. 750 gramov graha na odrezke 705 S, 718 S, 805 Sst in 818 Sst. . 350 gramov masti na odrezke 802 Ssl in 821 Sst. 900 gramov pšeničnega zdroba na odrezek 909 M. Dve konj. konzervi na odrez. 832 Sst, Za otroke do 3 let se na mesto 700 gramov pšeničnega zdroba lahko dobi 2 paketa otroškega zdroba »Oma«. Na odrezke 3, 103, 203 in 303 dobimo na mesto 400 gramov kruha lahko 250 gramov kavinih nadomestkov. Na tedenske odrez. I. do IV. nakaznice za krompir, ki so označeni z »41«, dobimo skupno 5600 gramov krompirja ir» na tedenske odrezke I. do IV. nakaznice za krompir, ki so označeni z »41« m žigosani z »Klst«, dobimo skupno 2800 gramov krompirja. Pšenično moko dobimo tudi na male odrezke po 50 gramov kruha živilskih nakaznic 41. dodelitvene periode, ki so označ. z W« in sicer v razmerju 100:75. izdajatelj, lastnik in založnik lista: Or. Prane Petak« Velikovec. Glavni urednik: Dr. Franci Zwllter; ▼orni urednik: Franci Ogris, oba Celovec, Sa!ro?tra3e 1« uprava: Celovec, Vfllkermarkter StraBe 21. Dopisi »e naj poalljajo na naalov: Celovec (Klagenfurt), Poolamt 1Post* •ehlieBtaeh 272. Tiska: »K&ruLner Volksrerlag O. ra, b. H.*# Klagenfurt, iO.-Oktober-gtraBe 1. KAPLAN MARTIN ČEDERMAC FRANCE BEVK PREDHODNI SEZNAM ŽIVIL, KI JIHDOBIMO NA ŽIVILSKE NAKAZNICA 41. DODELITVENE PERIODE Dobi se: ■ krt h I mast pšenična moka pneaienl zdrob « rak 400 g 500 g 1000 g 200 g 70 g 140 g 180 g 280 g 500 g 750 g 700 g 1700 g 250 g 500 g 1 Normalni oakrb. nad 18 lat 8 1,2,10 '5 4 6 2 Mladina od 12 — 16 let 3 1,2,16 15 27 17 5 4 6 18 8 Otroci od 6 — 12 let 8 1,2 5 4 6 4 Otroci od 8 — 6 let 8 1.8 5“ 4 14 — 5 Otroci do 8 let 1 6 4 14 0 Delni samooskrb- z maslom nad 18 let 103 101,102 116 115 127 104 100 7 Mladina od 12—18 lat 108 101,102 110 104 106 118 8 Otrool od 6—12 let 103 101,102 104 100 D Otrool od 3 —6 let 103 101,102 104 114 10 Otroci do 3 let 101 104 114 11 Delni samooskrb, a mesom (n mašijo nad 18 let 208 201,202 210 204 206 12 Mladina od 12 — 18 lat 208 201.202 210 204 206 218 13 Otroci od 8 — 12 let 208 201, 202 204 T06 U Otroei od 8 —6 let 208 201, 202 204 214 "214 15 Otroci do 8 let 201 204 16 Delni oskrb. z maslom« mesom in mastjo nad 18 let 808 801,802 310 804 306 17 Mladina od 12—18 let 808 801,802 816 804 308 318 18 Otroci od 6 — 12 let 803 801, 302 804 806 — 19 Otroci od 3—6 let 803 801, 802 304 814 — ’.0 Otroci do 3 let 801 804 314 — 26 Krušni* nak. za samooskrb 406,407, 408, 409, 410,411 414 505 511 605 »13 27 Dodatna nakazrdoa «u. nastavljence 501 507 502 509 28 Dodatna nakaza, za delavce 008 817 820 602 616 29 Dodatna nakaznica se težke del ovce 703,710, 717,720 701 707 719 722 702 721 _ • -M) Dodatna nakaznica za težake 803, 810, 815,817, 820 801 807 819 822 —— 81 Nakaznica /.a bod. In doj. matere 901 902 903 I 1 l 905 906