tLudvik Černej (f 25. VIII. 1936.) Idealist vidi v interesih splošnosti nesebično tudi laetne, osebne. Če je tudi poln notranjih vrlin, če ga vodi imperativna volja v stremljenjih in delu, bo kodsten član svojih zajednic. Zlasti če si je svoje mesto v življenju. svoj polkiic v tem znamenju izbral sam po svojem zrelem notranjem glasu, ko je bil pretehtal in izravnal svoje osebne •tež.mje in sposobnosti vedoč, da se naj nobenem drugem delovnem torišču ne bi mogel dajati tako zelo v celoti. Tako je Ludvik Cernej (postal vzg<fjitelj in učitelj naroda. Iz kmečkega Ijudstva je izšel in njemu je ostal zvest, ker je hotel in moral ostati zvest sebi. Kakor sebe ga je poznal, kakor sebi mu je hotel le dobro. In to je mogel v visoki meri in z vso nesebičnostjo baš kot učitelj. Iz tega uverjenja je zajemal svoje osebno zadovoljstvo, ki mu je spet bilo welec novih plemenitih energij. Uspebi v delu so mu bili v notranjc zadoščenje, iz tega so mu rasle nove sile, ob njih je rasel sam. V vsem ga je utrjevak še idealno lepa rodbinska sreča. Videli smo ga učitelja, pozneje šolslkega upravitelja v Grižah, v ponosni Savinjski dolini, kjer je med vzbujenim, stvarno mislečim, a srčno kakor živijcnjsko krepko zdravim narodom bil razumljen in ljubljen. Tu je v najvedrejšem razcvetu svoje moške dobe stal sredi ljudstva. Ves je izžareval vpliv široke, jasnovidne, polnokrvne, samosvoje osebnosti, brez katere vzgojitel) nc more ustvarjati trajnih dobrin. Kot delavec iz ljubezni, kot lastnik osebnih vrlin in tenikosluh psiholog je izlahka riašel ipot v sredmo narodovega srca. Saj je stal na trdnih tleh, kjer se je srečaval s ipTirodno realističnim ljudstvom tudi kot kmetovalec, sadjar, čebelar, zadružnik. Jugoslavija mu je po volji ljudstva in učiteljstva poverila mesto šolskega nadzornika za celjski okra.j. Tu se je spet pokazal polnega moža, čeprav ga je pisarnišlko delo utrujalo. Učiteljstvu je bil sugestiven in avtoritativen vodnik, znal je v njem razplamtevati ljulbezen do dela in ga bodriti k vedno novim podviigom, katerih uspešnost je stopnjeval tudi z vplivom preizkušenega, moderfiega šolskega metodika. Vselej pa je ljubezen do mladine označeval za ono sonce, ipod1 katcrim edi- nim more u^teljevo delo bitr plodonosno. S pozitivnim gledanjem na življenjske probleme je optimistično vplival. Bil je tovariš v vsem pomenu besede, mož pokonci in naravnost, zaveden član učiteljs.kega občestva in njegove stanovske organizacije. tudi kot upokojenec do kraja sodelujoč. Kot literata nam Ludvika Černeja razodevajo pesmi in črticc, kot pedagoga in metodika njegove razprave, tiskane m predavane, pa tudi sestava »Tretje čitanke« in računiic po Lavtarju. V »Spominih«, ki jih je objavil »Popotnik«, je obilica klencga zrnja. Iz njih odseva visoko nadpovprečna osebnost človoka in pedagoga. S svojim delom je postavljal temelje pravilnemu razvoju in napTedku novejšega slo- venskega šolstva, saj je povsod izhajal iz pravih izhodisč: iz otroka, iz ljudstva, iz življenja. Zato bo zgodovina našega šolstva ohranila na častnem mestu zapisano njegovo ime, še iposebej pa šolstvo ter učiteljstvo celjskega okraja. Med Slovenoi bo Ludvik Černej d^uhovno živel dalje v sadovih dela, ki mu gre zanje vsa iskrena hvaležnost. Fran Roš.