CENA NAROČNINI:		
Za eno leto .	t	$2.00
Za ZDA.		3.00
Za pol leta ...		1.25

NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
*	•	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 1. No. 5.			Priče S.	TORONTO, ONTARIO TOREK, 15 SEPTEMBRA, 1942.	Cena 5c.		Leto 1. štev 5
VANSKE MLADINE
Washington — Dne 4 tg.
m. tukaj se je vršil mednarodni kongres Študentov, kjer so prisostovali študentski delegati od vseh slovanskih držav. Ob tej priložnosti izdali so sledeči progras: "Mi, studentski delegati iz vseh slovanskih držav — Bolgarij.e, čehoslovačke. Poljske, Sovjetske Unije in Jugoslavije — enoglasno pozdravljamo mednarodni kongres Študentov in vso vsobodoljubečo mladino v svetu, ki se bori proti fašističnega barbarizma.
Naše domovine vržene so v lakoto instrašno bedo po Hitlerju in njegovimi zavezniki. črni oblaki smrti, terorja in nasilstva visi nad našimi ljubljenimi domovinami. Oropane so cerkve in cerkvena poslopja, šole so zaprte in vsaka svobodna misel naroda, je teptana po fašistih. Milijone naših bratov in sester, staršev sorodnikov in znancev,, vničile so fašistične roke. Hitler, namenoma hoče iztrebiti slovanske narode.
Kako dobro nam je znana kaj pomeni fašizem. Mi ga poznamo, ker smo ga videli. Mi ga poznamo, ker smo trpeli pod njegovo oblastjo po ječah in koncetra-cijskih taboriščih. Mi ga poznamo, ker smo se borili proti njega na bojni črti v postojanskah in pa na velikem victory frontu v Evropi.
Usoda vsih slovanskih narodov, je tesno vezana s u-sodo Sovjetske Unije v borbi proti enotnega nam sovražnika. Mi imamo pred seboj le dvej poti.. Ena je: AH živeti kot svobodni narodi in druga, kot večni sužnji. Naša bodočnost je odvisna v sedajni borbi. Naša bodočnost leži na sodobnosti.
Brez dvoma je, da tudi mi mislimo o vojnem cilju. Naš prvi cilj je vničiti sovražnika in osvoboditi naše
domovine od okupatorjev. Mi obljubljamo vse naše sile, ako je potrebno tudi ži-vlenja,, da to dosežemo.
Naš sovražnik je fašizem. In mi se danes toliko bolj kot kdaj prej zavedemo da je prišel čas, za končni in zmagoslavni udarec proti hitlerizmu.
Brajte Slovani! Pozdravljamo vaše junaško delo sabotaže in partizansko borbo proti tlačiteljev.
Situacija je zelo resna. Vkljub junaškega odpora Rdeče Armade in Sovjetskega naroda, ter vkljub neustrašeni podzemski borbi našega in vsih svobodolju-bečih narodov v Evropi, nemški fašisti so v stanju nastopati na vzhodni fronti v Rusiji. Oni so v stanju zato, ker nemoteno koncetriraju 90 odstotkov svojih sil na tem frontu.
Njihovo napredovanje v Sovjetsko Unijo, postavlja smrtno nevarnost ne samo za Ruski narod, ampak za vse svobodoljubeče narode v svetu. Zato srčno pozdravljamo nedavni sporazum izmed Amerike, Vel. Britanije in Sovjetske Unije, na našajoči se na potrebo napada proti Hitlerju v zapa-dni Evropi. Toda ta napad naj bi bil čim prej„ dokler ne bi hitlerovci mogli premestiti večje sile iz Ruske fronte in se tako pripraviti za ofenzivo proti Zedinjenih Narodov, ki bi v takem slučaju se našli osamljeni proti ogromni vojaški sili. Prihodnjih nekoliko tednov, bi moglo odločiti usodo nas vseh. Mi moramo podvzeti akcijo takoj — ali pa nikoli, da osvobodimo svet od fašističnega suženjstva.
Za ofenzivo Vrhovnemu poveljstvu Zedinjenih Narodov, obljubljamo vse kar imamo za pomoč na bojni črti, kakor v zaledju.
Naj živi zveza vsih svo-bodoljubečih narodov! Na prej do zmagej
NEMŠKE FRONTE
Moskva — Glasilo Rdeče Armade "Rdeča Zvezda," poroča da so sami branite-lji Stalingrada pognali v zrak mostove, ki vežejo Sta-lingrad z obrežjem Volge na vzhodni strani, ter so z tem odločili se prej v smrt, kakor pa predadi Stalingrada.
Nemški fašizem, ter njegovi prisiljeni zavezniki Rumunska in Madžarska z zbranim vojaštvom in vojnem materijalom, je v splošni ofenzivi zapadno in pa južnozapadno od Stalingrada. Posebno so oštre bitke v okraju Novorossisk. Na več krajih bojne črte kjer je Rdeča Armada v obrambnem položaju, je pa na drugih krajih v proti napadih in ofenzivi.
Za dobo zadnjih štiri mesecih, vničeno in razbito je 73 nacističnih divizij, ter ogromna množina vojnega materijala, tankov, letal, topov in prevoznih sredstev. Na mnogo krajih bojne črte so kupi nacističkih mrli-čev,, kot pričujoče dejstvo, da se gre nacistom pod vsako ceno zavzeti Stalingrad.
Toda izjava braniteljev Stalingrada, je drugo dejstvo ki zatrjuje bojevitost in pa pripravnost Rdeče Armade. Ti branitelji so na lastno roko dvignili v zrak izhod iz mesta, ter se odločili prej smrti, kakor pa da
I bi predali mesto v roke nacističnim razbojnikom. To ni izvenreden slučaj, da je javnost imela priložnost izjaviti Stalingrad za "Rdeči Verdun." Kajti obramba Leningrada, zatem obramba Sevastopola, je pričujoč dokaz junaštva Rdeče Armade.
Izvestija službeno glasilo vlade s ozirom na front pri Stalingradu zatrjuje: "Nemci prez prestanka do-važajo nova pojačanja v borbo pred Stalingradom. Njihova moč se z vsakim časom povečuje tako v moš-
Mladina v Moskvi je slavila mladinski dan
Deset tisoč mladine v Moskvi je slavilo mednarodni mladinski dan 6 septembra, zbrana v Gorsky Central parku za kulturo in odih.
Ob tej svečanosti je izjavil Pegov, tajnik odbora mladine v Moskvi naslednje "Mladi rodoljubi tako na bojni črti, kakor z zaledju pokazali so vzgled požrtvovalnosti in junaštva naspram vdanosti svoje domovine in naroda. Ta vdanost bo vodila mladino Sovjetske Zveze toliko bolj v borbi za vničenje fašističnega barbarizma. To je nač cilj in njemu bomo zvesto služili."
tvo, kakor tudi vojnem ma terijalu. Oni so uspeli potisniti Rdečo Armado na manj važnim položajim, niso pa uspeli je potisniti na položajih od kjer bi v resnici bila večja nevarnost za Stalingrad.
Ukaz Hitlerja je — zavzeti Stalingrad po vsako ceno. V tem ukazu se povdar-ja„ ni treba žaliti ljudi ali pa materijala — Stalingrad se mora zavzeti.
Nasprotno je ukaz Rdeče Armade in se glasi: Nič več odstopanja, Stalingrad se mora obraniti. Rdeča Zvezda, glasilo Rdeče Armade povdarja: "Branitelji Stalingrada nimajo več drugega izhoda, razen borbe in to borbe do poslednjega človeka na položaju. Vsak izhod za odstopanje, je nemogoč. Porušeni so mostovi in pretrgana je pot za odstopanje. Tako se je Stalingrad nahajal v letu 1918, ko je Stalin dal ukaz, da se razruši mostove črez Volgo, ter da se borba nadaljuje do poslednjega človeka. Vojaštvo se je zavedalo tega ukaza in ga je pozdravilo s borbom in obrambom, katere izid je bil v korist Rdeče Armade. Kakor takrat,, ravno tako tudi danes naša je edina pot in ta je, napasti sovražnika.
Je ni cene ki bi bila večja od obrambe Stalingrada.
NOVA REGULACIJA O ZAPOSLITVI
Ottawa — S prvim septembrom je zakonsko stopila fr veljavo nova regulacija o zaposlitvi tako za moške kakor za ženske delavce. Odslej bo moral delodajalec izdati ukaz sedem dni prej, predno more odpustiti delavca. Enako velja za delavca in pa delavko, da naznanita sedem dni prej za svoj odstop iz dela.
Členi zakonskeva pravilnika o zaposlitvi se glase:
1) Niti eden delodajalec ne sme odpustiti delavca, ravno tako ne more odstopiti delavčc od svojega dela, predno ne izda sedem dni prej svoj ukaz v to svrho.
2	— Niti ena oseba ne more iskati delo, ravno tako delodajalec vposliti, če je to po dogovoru ali pa drugim potom, kakor s izdanim dovoljenjem od odbora za regulacijo vposlitve.
3	— Brez izvzetka vsaka
oseba sposobna za delo, ji ne bo dopuščena svoboda v brezdelju za dobo od dveh tednov. To pomeni, da v slučaju ako delavec nima dokaza da je vposlen, zakonsko spada pod regulacijo,, da ga oblasti pošljejo na stalno delo za katero je sposoben.
4 — Vsak delodajalec mora odslej sporočiti na u-rad odboru za regulacijo vposlitve delovne moči, ter se bo potom tega odbora v bodoče tudi nameščalo delavce na delo po tovarnah in drugem delu.
■V členu zakonskega pravilnika št. i in št. 2 so le neke izjeme, kakor nadprimer za sebe, redovnice, učitelji in pa osebe, ki vršijo privatno delo. Dočim pa v splošnem zakonski pravilnik za spo-slitev, je enak pravilnikom v teh ozirih v Vel. Britaniji, Australiji in New Zealand.
Silno trpljenje narodov v Jugoslaviji
SODRAŽICA LIDICE V SLOVENIJI
Port Arthur — Po svoji prirodni legi, ter skrbnosti svojih prebivalcev, je trg Sodražica, zvabil dostikrat tujca, v krasno prirodno okolico in prijazno ponašanje trga.
Ne besede ampak delo bo pokazalo če smo dobri zavezniki
London — Churchill je v hiši zastopnikov v svojem govoru povdaril: "Vsa sreča je za Rusijo ta, da ima velikega in naravnost neiz-črpljive sile moža in voditelja — Stalina. To vam je človek, ki vsebuje neizreci-vo odločnost in močan duh, kar se odraža v njegovem govoru. Mislim da sem zapustil dober utis na njega ob svojem obisku in v več pogovorih, da smo tudi mi dobri in zvesti tovariši v vojni. Toda to bodo dokazala dejstva, ne pa besede."
"Moj poset v Moskvo je v namenu, da se pride v dobre in prijateljske odnoša-je izmed Sovjetske Unije in Anglije, kakor so ti izmed Združenih držav in Anglije. Ob tej priliki zadobil sem prepričanje, da Sovjetska Unij a, Združene države in Vel. Britanija, so ne le močna jednota, ki nam daje zaupanje v zmago, ampak tudi zagotovilo da bodo te tri državne sile v svetu, so-
delovale za sigurnost miru po vojni v Evropi in svetu v splošnem."
Glede druge fronte je o-menil: "Sovražnik bo doživel poset, ne kot je bil pri Dieppe, kateri je delno dokazal pravec, ampak poset v večjem obsegu savezniš-kih armad. Priprave so v teku in se dela z polno paro. Drugega zasedaj vam ne morem reči, ker bi lahko koristilo le sovražniku."
Iz osnove govora Churchilla, razodeva se pripravnost za ustanovitev druge fronte, ter da je njegov poset v Moskvo, prinesel korist za občo stvar Zedinjenih Narodov.
So mnogi rojaki v Kanadi in Združenih Državah, ki so od tam doma. To je njihov rojsti kraj, tam so zogleda-li prvikrat luč sveta v svo-[ jem živlenju in točasno pričujejo grozni usodi,, ki je zadela ta ljubki trg Sodra-žico na Slovenski zemlji.
Prirodno je, da so občutki teh rojakov težki. Da jim se" vrsti pred očmi vsak korak iz njihovega bivanja tam, pogovora z sosedi, pogostih veselic in zabave ob nedeljah. Da jih točasno veže težak spomin tudi na evojce o katerih usodi, je
težko dognati ali so pri živlenju ali pa med onemi žtevilnimi žrtvami Slovenskega naroda, ki so s svojo junaško smrtjo ponosno zaklicali: "Slovenci smo!"
Ta težka usoda,, ki je zadela trg Sodražico, bi morala biti poziv Slovencem in Slovenkam vsepovsod na tem kontinentu, da podkrepijo svoje narodno edinstvo za podpiranje borbe proti krviločnemu sovražniku fašizmu.
Trg Sodražica — ne sme ostati le v besedah Slovenske Lidice, ampak dejanska zadeva vsakega posebej, da stori čim več mogoče v-prid borbi za vničenje sovražnika. To mera biti dejanska zadeva še posebej, ker Sodražica ni edino le prvi slučaj grozodejstva na slovenski zemlji, ampak se
vrste v obsežnem število še drugi.
Pošgane so številne vasi, kakor je to bilo poročano. Oropana so tudi razna mesta na slovenski zemlji, razni okrasi, arhiva in umetnosti. Blazenska druhal, ki ne pozna meje človekoljublja in pa dostojnosti, je ničila in v gorju Slovenskega naroda in njegove dedščine, vži-.vala in naslajevala se v grozodejstvih.
Toda dragi prijatelji in znanci, ti številni ropi in vničevanje mest in vasi na slovenski zemlji,, naj nas vežejo kot ljudi, kot narod in kot zveste pripadnike poštenosti človekoljublja, da strnemo jekleno enotnost med seboj — kot najlepša zaveza za osveto.
Ed. Troha
Carigrad — (ICN) Na stotisoče Jugoslovanov je o-stalo brez strehe, brez kruha in dela, ko so bili prisiljeni zapustiti svoj dom in rojstni kraj. Nezaslišano je njihovo trplenje, na milost in nemilost so prepuščeni svoji usodi brez sredstev za živlenje in umirajo na tisoče.
V begunskih taborih pod milim nebom besni ponekod različna bolezen. Nedičev list "Novo Vreme" priznava, da v Negotinu živi na tisoče beguncev na ulicah. Na tisoče otrok je ostalo brez svojih staršev; iščejo si hrane brskajoč po smetiščih in prosjačijo. Vse kar so Ne-dičeve oblasti storile da pomagajo begunce v njihovem strašnem položaju, je bilo
nasilno pobiranje prispevkov. Da je sramota še večja,, so od nabranega denarja sporabile povsem za druge svrhe, ter pahnile begunce še v večjo bedo.
V Kragujeveu, Kruševcu in drugih okrajih, so oblasti pred kratkim zaprle vse javne kuhinje, kjer so begunci dobivali vsaj nekaj hrane. Do polovice meseca avgusta, so dobivali po 200 gramov kruha na osebo. Toda za pričo od polovice avgusta naprej nam zadostuje, da je rodbina Kraljevič, oče, mati in šestero otrok, storilo skupen samomor vsled strašnega pomanjkanja hrane. Otrokom dajajo le skorju kruha in malo vode črez dan.
Konferencija mladine
Cleveland — Petintrideset tisoč clevelandčanov, je podpisalo prošnjo na Predsednika Roosevelta,, za takojšno ustanovitev druge fronte. Istočasno so izjavili svojo lojalnost v vsih ozirih k zmagi. To izjavo je podal Zedinjeni Odbor Slovanov za severni Ohio.
Toronto — Tukaj se je vršila konferenca Delavske Mladinske Federacije, dne '5-6 in 7 septembra v Royal York Hotelu.
Delegati od raznih klubov in organizacij, katerih članstvo je največ vposleno v industriji za vojne izdelke, ravno tako v višjih šolah in univerzah, sprejeli so obširen načrt, kateri bo znatno pospešil sodelovanje mladine v splošnem v vojnih zadevah Kanade, pa tudi izboljšal dosedajno pripravo za mladino razne
strokovne izobrazbe. Načrt posebno nanaša se na izur-jevanje mladine v tehničnih šolah, univerzah itd.* ter za splošno mobilizacijo.
V tem oziru sestavljena je resolucija in je poslana na vlado v Ottawo. V resoluciji se posebno povdarja, za splošno mobilizacijo, večjo odporo strašem in odvi-snin od sinov in može pri vojakih, za polovično ceno voznine na tranvajih za vojake, ter izboljšanje položaja za delavcev in pa farmarje.
BODIMO VARČLJIVI
SODRAŽICA V SLOVENIJI
Toronto — Podpredsednik od Ontario Hydro Co-mmission, je naznail da je občutno prizadete električna sila v provinciji in je skoraj na prvem mestu Toronto, ki je največ vporab-Ija in bo potrebno vsled tega v bodoče nekaj ukreniti.
V daljšem je pripromil, da se je treba zavedati vpo-rabe električne sile za vojno industrijo. Kajti so že sedaj slučaji, da je obrat po nekoliko ur vsled priman-kljaju električne sile, prekinjen obrat. In to so resne zadeve, posebno bodo v
zimskih mesecih. Zato bi bilo priporočljivo, da se že sedaj iz dobre volje zavedamo in čim manj mogoče vporabljamo električno silo, da bodo tovarne za vojne izdelke lahko nemoteno nadaljevale obrat.
* * *
London — Po Reuters poročilo pove, da so Sovjetski partizani v borbi na Norveškem. Eden oddelek od teh partizanov, je vničil tri vlaga in vrgel nekaj mostov v zrak. Ravno tako tri municijska skladišča, kjer je bilo ubitih 100 Nemcev.
"EDINOST"
Published Semi-monthIy by the 'EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Razbojnika nepriprečuje sramota ampak sila
Na rokag imamo fotostat ljubljanskega "Jutra" z dne 14 junija t. 1., kjer je priobčena smrtna obsodbo proti profesorja Borisa Furlan in se glasi:
"Teritorijalno vojaško sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo obsodbo v zadevi proti Furlanu Borisu, pok. Alojzija in Verginije Schivitz, roj. 10 februarja 1894 v Triestu, prej bivajočem v Ljubljani, advokatu,, na begu.
Obtoženemu zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 4. proglasa z dne 3 x. 1. 1941, ker je v Ljubljani v nedoločenem času do decembra 1. 1941 pripadal z vodilnimi nalogami, skupno z Golobom Romanom, prevratni družbi "Osvobodilne Fronte," kotere namen je, da nasilno spremeni politično, socijalno in gospodarsko ureditev države.
Iz teh razlogov izreka sodišče, Furlana. Borisa za krivega pripisanega mu zločina in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami.
Odreja da se ta obsodba enkrat v izvlečku objavi v listih "II Piccolo" iz Triesta in "Jutro" iz Ljublajne."
Ljubljana, itf junija 1942-xx.
Gornja obsodba proti profesorja Borisa Furlan, jasno kaže razmere merodostojnosti fašističnih oblasti v okupirani Sloveniji. Jasno potrjuje dejstva fašistir/nega zločin-stva proti našega trpečega naroda. Tudi potrjuje jasno da to ni le slučajnost smrtne obsodbe proti profesorju Furlan, ampak da so take obsodbe kot pravilo za vničenje in iztreblenje slovenskega naroda. Kako značilna je izjava profesora Furlan v tem oziru.
Na novinarski konferenciji v New Yorku, je izjavil: "Usoda moje osebe, mojega telesa, ni važna. Važna jei stvar, ki mora zmagati važna usoda generacij ki jridejo za nami in katerim hočemo pripraviti boljšo bodočnost.
Pripadati "Osvobodilni Fronti" za laške in nemške zločince, pomeni zločin. Boriti se za svobodo slovenskega naroda — pomeni zločin. Toda — tada zločinstva slovenskih bojevnikov tako v domovini, kakor tudi v tujini pozdravljamo. Ona nam so najboljši porok da bo prišel dan, ko se bo razbojnik pod silo svojih zločiniv — prepričal enkrat za vedno.
TRINAJST MESECEV ZVESTOBE
Piše: Sergei N. Kournakoff
Ko se je tako približal konec trinajstega meseca So-vjetsko-nemške vojne, je ta takoreč bil v višku zelo važnih zadev sedajne vojne. Pravilen pomen je težko do-jmljiv, dokler vsaj delno ne razdelimo vojaške sile z e-ne in druge strani. Ta pregled nam bo pojasnil'in pomagal v razumevanju položaja pred katerim se nahaja Rdeča Armada, ter narodi Sovjetske Unije, pa tudi odkril cilj nemškega fašizma, posebno v točasni ofenzivi.
Potrebno je imeti pred o-čmi okupacijo Evrope, industrijska področja in pa zaveznike hitlerizma. Zategadelj naj jih radelimo v tri glavna dela, da dobimo jasen pregled vojaške sile, ki je bila na razpolago nemškemu fašizmu.
Prebivalstvo Nemčije šteje nekako okrog 80 milijonov, zatem so okupirane države in pa njeni prisiljeni zavezniki, s drugih 80 milijonov prebivalcev, kar skupno znaša 160 milijonov prebivalstva. To pomeni, da je Nemčija lahko mibilizira-la 20 odstotkov od svojega, ter 10 odstotkov od prebivalstva svojih prisiljenih zaveznikov. Ti odstotki bi skupno iznašali približno 24 milijonov vojaštva.
Znano je, da je Nemčija imela pod orožjem okrog 8
milijonov,, ali pa le 10 odstotkov od skupne rezerve. Zato nam bo razumljivo, da jih je lahko nadomestila z drugih 8 milijonov sužnjev, kar bi značilo od skupnega prebivastva njenih zaveznikov in njej sami od 160 milijonov, le 5 odstotkov.
Kakor je omenjeno, da so imeli hitlerjevi generali na razpolaganju 24 milijonsko rezervo, je 13 milijonov bilo na en ali drugi način v borbi na Sovjetsko-nemški bojni črti. In naspram podatkom glavnega poveljstva Sovjetske Unije, 27 odstotkov od 13 milijonov, je našlo smrt na Sovjetskem ozemlju. To v število iznaša in pomeni, da 3 milijona in 500 tisoč vojakov nemškega fašizma, ne bo nikdar več nadlegovalo svet. Poleg tega se računa,, da je okrog 6 milijonov ranjenih in poškodovanih. Recimo še to, da se je od ranjenih povrnilo na bojno črto ko so delno bili zdravi okrog 2 milijona, dobimo končno število izgube okrog 7 milijonov in 500 tisoč. Ako odštejemo to izgubo od že omenjene rezerve 24 milijonov, dobimo število na razpolaganje v ljudski moči okrog 16 milijonov sužnjev nemškega fašizma.
Pogledajmo si silo Sovjetske Unije. Prvič ona ne poseduje suženjske narode, zato tudi ne more mobilizirati več kakor 10 odstotkov
Svetovni položaj
Prestop iz tretjega v četrto leto ene od najstrašnejših vojn kar jih zgodovina in človeštvo pozna, je ta v usoda-polni dobi za odločitev bodočnosti sveta.
Zadnja tri leta, ako moremo proti resnici tako povedati, potekla so v eni najbolj črni, najbolj prevrtljivi, zahrbtni,, drzoviti in zločinski dobi, vprizorjeni po nazi-fašizmu. To je zaprav strašna doba za mnogo narodov v Evropi. Doba ki je z fašistično zahrbnostjo in zločinstvom požirala državo za državo, zasužjnila narod za narodom; ni-čila narodna imetja, mesta, trge in vasi, ter se tako maščevala proti negotovosti in neodločnosti miroljubnega sveta in predvsem tistih politikov in državnih predstojnikov, ki so z svojo politiko privedli svet v dobo kakor se nahajamo danes.
žarišča fašističnega nasilstva se nadaljujejo tako v zasužnjenih državah, kakor tudi na bojni črti. Na tisoče in tisoče nedolžnega prebivalstva, čehoslovačke,, Poljske, Francije, Jugoslavije in drugih zasužnjenih državah v Evropi, čaka pod najtežjimi okolščinami pomoči v osvobodilni borbi in rešitve iz suženjstva. Na tisoče in tisoče je postreljanih v množicah, Lidice v čehoslovački — So-dražica v Sloveniji, ter se to število z vsakim dnevom po-množuje. Nastopa četrto leto vojne in ob tej priliki sprejema najtežje breme na sebe, ki ga postavlja pred vse svobodoljubeče sile v svetu, za odločitev. Usodo narodov in človeštva v splošnem, ter bodočnost sveta. Ali živeti kot svobodni in pravicoljubni narodi z vsimi demokrat-Čnimi in socijalnimi pravicama, ali pa postati večni sužnji najbolji nečloveške in brezobzirne fašistične oblasti.
VZHODNA IN ZAPADNA FRONTA
Vzhodna in zapadna fronta v Evropi, so predmet javnega pogovora in pa javnega mnenja, številni kongresni zbori mladine, raznega poklica, unijski pokreti, visoki državniki, ter na razne ustanove in institucije, ne tvegajo pred ustanovitvijo druge fronte v Evropi. Vse svobodoljubeče sile, so na strani tako druge fronte, kakor tudi e-ne od največjih bojnih črt, kar jih poznajo vojevni strokovnjaki točasno na dva tisoč milj na sovjetskem ozemlju.
Nemški fašizem je vrgel na ta del bojne črte vso svojo vojaško silo z namenom, da se polasti stratežkih položajev na sovjetski zemlji m oljnatih vrelcev na Kavkazu. Ena od najbolj strašnih bitk je točasno okrog Sta-lingrada. To zelo važno in tudi na strtežkem položaju industrijsko mesto ob reki Volgi, postavlja še drugo nerav-nost osiščnega sporazuma, namreč napada z strani Japonske na Sovjetsko Unijo.
To postavlja svetovni položaj sveta pred usodapolno odločitev — narode v svetu, da zedinejo svojo moč in da z združeno močjo izkoristijo pravočasni udarec na Evropski kontinent, ter z tem ne samo preprečijo nadaljne milijonske žrtve narodov v zasužnjeni Evropi, ampak rešijo svet pred fašistično pošastjo.
In naravnost značilne so besede premijera Vel. Britanije Churchilla, ki jeh je izrekel v poslanski zbornici rekoč: Ne besede, ampak dejstva bodo dokazala, da smo tudi mi zvesti tovariši v vojni.
To zvestobo moramo naspram drugi fronti izkazati tudi mi. Izkazati jo moramo na delu v tovarni, rudniku, na
polju in pa vojaški armadi. Izkazati jo moramo z delom organizacije, društva in osebno, če je v denarnju, tedaj v denarju; če je v besedi ali pa pismo in dopisu, naša zvestoba mora biti tudi dejanski izkaz tembolj, da z tem dokažemo da smo na strani eni najbolj težki nalogi sveta,, da se reši fašističnega suženjstva in barbarizma.
Toda istočano ravno tako moramo izkazati svestobo naspram junaški armadi in narodov Sovjetske Unije. Bojna črta na sovjetski zemlji, je tesno vezana z usodo narodov in vseta, ter predvsem slovanskih narodov. Zaprav vzhodna in zapadna fronta kakor je omenjeno, ste dvej poglavitni in rešujoči zadevi sveta.
Pomagati Sovjetski Uniji, pomeni pomagati vničiti fašizem. Delovati za drugo fronto, pomeni toliko prej poraz fošizma in zmajšanju ljudskih in materijalnih žrtev.
Torej nas ob tem času veže tako narodna kakor člove-ljubna in pravična dolžnost vsakega posebej, da v teh o-zirih ne postavlja izgovora, ampak da zvesto deluje za vprid osvobojenju našega trpečega naroda v stari domovini, ter narodov v splošnem svetu.
Zedinimo se kot bratje — kot ljude ki ljubijo resnico,, poštenost in pravico tako v živlenju. kakor tudi v dejanju.
od svojega prebivalstva, brez da bi ne bilo občutno prizadeto njeno gospodarstvo. Ta odstotek bi znašalok-rog 19 milijonov vojaško ar-modo. Od teh računa se, da je okrog 3 milijona in 500 tisoč, ubitih, ranjenih in pa vjetih. Ako odštejemo to od skupnega števila armade, dobimo okrog 15 milijonov vojaške sile Sovjetske Unije. Poleg tega značasno o-kupirane velike provincije,, delno tudi naroda, ki se nahaja pod okupacijo, je z tem tudi vsaj nekoliko omejena rezervna moč v moštvu. Torej povprečni pregled bi bil, da Sovjetska Unija ima ne več od 13 milijonov vojakov, ter v ključujoč ne mobilizirano rezervo, 2 milijona je proti 50 divizijam Japoncev, na sibirski meji, zatem eden milijon ob meji srednje Azije in proti Kavkazu. To pomeni, da je 10 milijonov Rdeče Armade proti 15 milijonov vojaštva nemškega fašizma, na vzhodni fronti.
Toda 10 milijonov vojakov mora imeti orožje, da se lahko bori. Ene divizije 15 tisoč mož. ni pomen edino le v tem, da so vneti vojaki in hrabri borci. Je res to 15 tisoč bojevnikov, ampak morajo imeti puške, tanke, topove, bojna letala, troke in pa zalogo munici-je.
Nemčija z svojo okupacijo industrije v Evropi, razpolaga še vedno z več tankov in bojnih letal, kakor pa Rdeča Armada. Povreč-no se računa v tem oziru 2 naspram enemu v korist sovražniku. Toda,, na vzlic temu, niti ena bojna črta ne drži tako zaposlen nemški fašizem, razen okrog 100 tisoč moštva v Libiji, kakor je to slučaj na vzhodni fronti, kjer je na ozkem kraju bojne črte na milijon vojakov vrženo v borbo z tisoči tankov in bojnih letal, proti Rdeči armadi.
KAKŠNI SO CILJI NEMŠKEGA FAŠIZMA
V sedajni ofenzivi, ki se po marsičem razlikuje od prve ofenzive lanskega leta, razvidno je to, da nemški generali dobro izračunavajo stvari predseboj. Namreč vedo, da ne morejo vničiti
Vesti iz zasuznjene stare domovine
BORBA PARTIZANOV V JUGOSLAVIJI
Moskva — Oštra borba se razvija po vsej Jugoslaviji. Oddelek Srbskih partizanov v okraju —astrebac, odbil je ofenzivo sovražnika, ki je nastopal z 20 tisoč nemškega, bolgarskega in nedičevskega vojaštva, ter jim zadal težke izgube.
Drugi oddelki črez Srbijo, so bili na več krajih v spopadih ob želežniški progi Beograd—Niš in Saloni-ka. Posebno je pomagal ljudstvo kruškogorski oddelek v obrani letnih pridelkov. Na več krajih si bili o-štri spopadi teh oddelkov in vaščanov proti sovražnika in Paveličevih oblastnikov,, ko so hoteli odvzeti letne pridelke in jih odposla-ti v Nemčijo. Prišlo je tudi do revolta vaščanov, ki so se dvignili na odpor in tako skupno z oddelki portiza-nov obranili svoje pridelke.
Gorenjski oddelki slovenskih partizanov, so nopadli
nemške posadke na Gorenjskem in so ustavili želežniški promet. V zrak so vrgli nekoliko mostov, med temi želežniški most pri Žirovnici. Zatem so obkolili poslopje kjer so bili prisilno dognani slovenski mladiniči na vojaško službo. Ti so se pa ob tej priliki lepo udali svojim osvoboditeljem, ter se žnjimi povrnili v svoj kraj.
Tako so obkolili nemško posadko blizu Tržiča, jo pobili in zaplenili orožje.
s
Gorenjski partizani so v oštri borbi na več krajih, predvsem Jesenic in Kamniku. Oba mesta so vnovič zavzeli, ter zadali težke izgube okupatorskim silam. Sovražnik je zatem skušal prodreti črez Karavanske pri Ljubno ob želežniški progi. Toda partizanske strojnice, so preprečile ta poskus.
Božidar Maslarič.
Rdečo Armado, ravno tako brezupnost je, da bi Sovjetski Narod se predal v roke nemškega fašizma. Vedo tudi, da je le začasna na-dmoč v tankih, bojnih letalih itd. Zato je tudi tak pritisk na vzhodno fronto, kateri ima prvotni namen: presekati pot zunajni pomoči z strani Vel. Britanije in Združenih Držav, drugič zaposesti oljnate vrelce na Kavkazu, ter z tem zmaj sati izvorno zalogo olja za tanke, letala in industrijski pogon Sovjetske Unije.
V tem pravcu je pomen sedajne ofenzive. Zato tudi je nemški fašizem vrgel na milijone vojaštva in vojnega orožja vseh vrst in kak-voč ob reki Don, proti Sta-lingradu, ter Kavkaški oljnati vrelcev. Njegov namen je zasesti strateški položaj na severni strani ob Murma-nsku,. ter na južni v pravcu proti Iranu in Kavkazu.
Recimo da začasno severni položaj ni tako važen, kakor je južni, predvsem oljnati vrelci na Kavkazu, kjer ima Sovjetska Unija, svojo največjo zologo olja. Kajti s zaposestjo kavkaških oljnatih vrelcev, jasno je da bi
bila občutno prizadeta Sovjetska Unija, če tudi ona ima v svoji posesti še druga oljnata področja, je vendar ta najbogatejši.
Od 20 junija to je s zaposestjo Kerčkih otokov se vrsti zaporedoma ofenziva nemškega fašizma. Zbrano vojaštvo, vojni materijal kakor je omenjeno v ogromni množini na ozke kraje bojne črte, tudi pod ceno ogromnih izgub,, sili v ospredje k nameravnim načrtom. In ravno v tem oziru nas nes-me preslepiti dejstvo, da a-ko nemški fašizem doseže svoj načrt, kakor je ta omenjen, tedaj bodo zelo resne potežkoče za Rdečo armado z večjo proti ofenzivo, ter z tem tudi njenih zaveznikov, za daljšo dobo.
Vsled tega so besede Le-land Stowe, ki so bile prio-bčene v New York Post z dne 13 julija t. 1. karakteristične in se glase: Reka Don teče krvava — vse doli do Londonskih belih dvoran in Pennsylvania Avenue v Washington-u."
Drugo fronto je treba u-stanoviti danes! In prav nič več ni za do dati k tem besedam.
SEZNAM UBITIH SLOVENCEV V JESENICAH
SEZMAN FAŠISTIČNEGA ZLOČINSTVA V SLOVENI JI
V Jesenicah so bili dne 18—4—1942, ubiti trije nemški vojaki in obenem z njimi različni narodni izda-jelci. "Blockleiter," Andrej Jakelj. župan Karol Luk-nam„ mesaf France Jamnik iz Krajna in neki mesar iz Sečurja. V znak maščevanja glede usmrtitvi omenjenih in treh nemških vojakov, so Uemci ustrelil 50 talcev. katerih imena so sledča:
Bernik Stanko, Dolinar Franc — Tržič, Mahne I-van — Dolina, Zorman Franc — Tržič, Ster Jože — Tržič, Arhar Ivan — Sve-tje, Jezeršek Pavel - Kranj, Golob Peter — Pratprotna, Markič Leopold — Zanc-ken„ Strahovec Ivan — Pri-moskovo pri Kranju, Ster-žič Ivan — Hotavlje, Konj-šek Ivan — Llubljana, Kutin Andrej — Staržišče pri Kranju, Godec Tomaž — Bohinjska Bistrica, Pestot-nik Miha — Kostani, Bene-dic Franc — Stražišče pri Kranju, žvab Drago, Rako-vec Lojze — Struževo, Jan Marjan — Kranj,, Retel Anton — Podrtina, Krt Ivan — Kranj, Zlatnar Milan — Stražišče pri Kranju, Gros Avgust — Kokrica pri Kra-
nju, Dolenc Ciril — Orehek pri Kranju, Sifrer Anton — žabnica, Kovač Franc — Zg. Pirniče, Bergant Ludvik — Senčica, Janko Franc — Primoskovo pri Kranju, Pestotnik Jože — Kostani, Uranker Cecilija — Kostani, Bartel Ivan — Kranj, Pa-jer Slavko — Šenčur pri Kranju, žan Jožef — Kranj, Orkožnik Polde — Jesenice, Iskra Janez — Koroška Bela, Mežek Bogo — Žirovnica, Svetina Franc — Žirovnica, Robič Pavel — Jesenice, Kavalar Marja — Ja-vornik, Erlic Pavla — Stražišče pri Kranju, Bertoncelj Ivan — Javornik, Smuka-vec Martin — Dobrova, Jelene Aleš — Javornik, Volf Tomaž, Oman Ivan — Vint-gar, Pintar Rudolf — Stražišče pri Kranju, Hafner Franc — Str. pri Kranju, Hafner Marija — Str. pri Kranju, Hafner Marija ml. Str. pri Kranju.
V aprilu in maju so Nemci izselili iz Koroške okrog 2.400 slovenskih kmečkih družin. Preselili so jih v Po-rurje,, Nuremberg in Augs-burg. Nemci hočejo poplno-ma izbrisati slovenski značaj Koroške.
Rojaki Iz Norande
Noranda — Ker dosedaj ni bilo obširnejšega glasu v našem novem listu Edinosti iz naše naselbine, si morda nekateri naši rojaki po Kanadi mislijo: "Da smo popolnoma brezbrižni glede novega in najbrž prvega slovenskega časopisa v britanskem carstvu." Ali vsaki posameznik, ki bi kaj takega mislil, bi se pri tem zelo uračunal. Ako smo malo zakasneli s dopisom, to še ne pomeni da nam ni nič za naš prvi slovenski časopis v Kanadi. Neki naš pregovor pravi: "da tiha voda bregove dere." Tako bi sev tem slučaju moglo reči ako se pri tem nemisli-mo hvaliti, kar se tiče glede napredka lista Edinosti. Kajti od njegovega začetka in vse do sedaj, smo bili v živahni diskusiji, kar se tiče naročnin in kako bi mogli najbolje prispevati za. fond lista.
Skoro vsaki se pohvalno in s ponosom izrazi o njemu in mu čestita na njegovem izhajanju. To se more videti po njegovih naročninah in dobrovoljnih prispevkov za list.
Kar se tiče naročnin za našo naselbino, gre seveda največja zasluga pri tem sobratu Joe Cesič-u, ki jih je sam nabral 24. Seveda a-ko moremo po pravici povedati, da z večino naročnikov ni bilo večjega truda, ker je skoraj vsak izmed nas se z veseljem naročil. Sobrat Cesič, je na tem z veseljem in kakor tudi z požrtvovalnostjo deloval. Kar se pa tiče ostalih naročnin, so pa še samo dve. Ker v Noran-di po število nas je malo in je dosedej zbrano skupaj 26 naročnin. Upamo in bomo delali na to, da se še o-ni ki dosedaj niso naročili, naroče.
Da bo list imel boljšo podlago za izhajanje, zato je od Vzajmne Podporne Zveze "Bled,," tukajšni društven odsek "Triglav" št. 4. njemu za fond namenil prirediti piknik, ki se je vršil. 23 avgusta, čeravno je bilo vreme ravno ta dan neugodno (bolj hladno), smo zato vseeno održali piknik, ker ta dan je bil zato namenjen. Piknik, se pa nam nikakor nebi bil tako dobro obnesel, če nebi nam naš rojak John Novak, proti večeru predložil, da se piknik lahko nadaljuje na njegovem domu. Njegov hvalevreden predlog (hvala rojak Novak — Ured), smo seveda z veseljem sprejeli in smo mu zato hvaležni. Na ta način se je piknik še dosti dobro obensel,, ker čistega dobička je ostalo $51.50
centov.
Torej istega večera pri rojaku Novaku, smo imeli pa v večjem izmed živahne ga pogovora in zabave, ko lekto za časopisni fond. Darovalci v ta namen so pa sledeči:
Po pet dolarjev: John Kranjčevič.
Po dva dolarja: Joe Cesič.
Po en dolar in pol: John Kostelec.
Po en dolar: Jack Modic, Karol Pugelj, Tony Radoše-vič, Joe Grandovec, Frank Lavrič, John Novak, Frank Pugelj* Frank Likovič, Joe Kuplenik, Drago Vlahovič, Joe Baver in Tony Obreza.
Po 50 centov: John Mat-kovič.
To skupaj iznaša vsoto od $23.00 in $51.50 iz piknika, prilagam poštno nakaznico v znesku Od $74.50 centov.
želimo, da bi vsaka naša kolonija po Kanadi, prispevala in delala za korist E-dinosti, da bo ta imela trdno podlago za redno in pa večkratno izhajanje.
Frank Lavrič.
Pripomba: Danes se dosti govori o rezervnih silah v svetu. Ravno tako se nam zdi, da je Noranda in tam-kajčni rojaki, katerim na prvem mestu izrekamo iskreno zahvalo, dalj času zbirala to rezervno podporo, tako da se skoraj vrsti z svojim uspehom med prve tekmovalce za list Edinost. Ured.
NE IZGOVOR AMPAK AKTIVNO DELO ZA VNIČENJE SOVRAŽNIKA
Timmins — Pozdrav vsem ditateljem, posebno pa Janezu Smrke, ki je tako lepo opisal dopis pod naslovom "Na Straži." Takih in enakih dopisov je treba več posebno od vojakov, ker smo v vojni in se največ zanesemo na našo armado, da nas bo zvesto branila pred sovražnikom, ter sovražnikom v splošnem človeštva — nazi-fašizem. že samo ime je pošastno in bi ga niti ne omenjala, če bi ne bilo potrebno z tem označiti, kdo je naš sovražnik.
Rekla sem da se največ zanesemo na armado. To je res! Ali tudi mi v civilnem živlenju se moramo organizirati, ter enotno nastopati ravno tako kakor organizirana armada, da ne bi imela fašistična mrčes nikjer mesu da se zaleže in razvija svoje ogabno in pošastno delo v zaledju bojne črte.
Mogoče bo kdo oporekal, češ: "da smo vsi proti fašizmu." Resnica je, da bi morali biti vsi„~~ampak so preveč in preveč sučaji, ko se dela vprid fašizmu. Ni moj namen da bi tukaj dala utis, da imamo fašiste med sabo, ker po mojem mnenju ne morejo biti. So pa vendar taki, ki hote ali ne hote nasedajo na limanice, fašistične propagande. Naj vsled tega navedem le nekaj slu-
KAKO SO PARTIZANI PRETRESALI IN OSVOJILI CEL VLAK
"The Christian Science Monitor" objavlja celo vr$ to avtentičnih podatkov o junaškem odporu v deželah, ki so jih Nemci zasedli. V svoji številki od 12 avgusta prinaša pod ggornji naslovom sledeči dopis:
Pred krztkim so natrpali 2.000 Jugoslovanov, mož in mladeničev iz Ljubljane, na železnički vlak, ki bi imel iz svojih domov iztrgano in laškem suženjstvu namenjeno skupino odpeljati v Trst. Komaj 70 milj od tega laškega mesta, ter potemtakem nikakor ne v kakšnih oddaljenih gorskih predelih, je moral vlak zapeljati čez viadukt, preko katerega pa ni nikdar prišel. Odkrivamo tu dozdaj nepoznano, skoraj neverjetno in edinstveno povest, katere posledice so pretresale ves svet, ko so I-talijani v znak maščevanja, porušili 64 kmetčkih hiš v Sodražici in bombardirali 4 druge vasi.
Ko so Lahi in Nemci prikorakali v Jugoslavijo, je visokorastli in črnolasi Karol Bablar, slovenski pravnik iz Ljubljane, 32 let star, porinil v stran glasbo in slikarstvo, s katerim se je največ bavil in se vrgel v sicer nevarni toda,, brezobrizni bolj proti osvojevalcem in postal vodja partizanskega oddelka.
Bablar in njegovi prijatelji, so osvojevalcem delali toliko neprilik, da so sklenili Italijani v svrho zavarovanja proti novim naredom, zbrati večje število mož iz Ljubljane in jih deportirati v Italijo. Toda oddelek Ka-rola Bablarja in 23 njegovih prijateljev povečini mladi dijaki, je posegel vmes. Prestegli so vlak, osvojili popotnike in se srečno zopet vrnili v svoje gore, skupaj z 2.00 novih upornikov, ter 40 laških ujetnikov, zaplenjenimi strojnicami in precejšno množino municije.
čajev.
Namreč, ko sem bila nabirat naročnine za list, se kratko malo odpove z raznimi izgovori. Ravno tako so slučaji še v bolj važnih ak cijah, sicer ki se tičejo nas narodno, to je pomoč rdečemu križi Kanade, Sovjetske Unije itd.
So organizacije in so podporna društva, ki sodelujo zedinjeno v akcijah za vojne napore Kanade, pomoč Rdeči Armadi itd. Je pa podporno društvo v naši sredini, ki na žalost ni krenilo za eno ali pa drugo akcijo. Izgovor jim je, da se jih nič ne tiče. In še več je tega ali je to zadosti žalostno, kar bi se ne smelo dogajati med nami, če le delno pomislimo na naš in druge narode v stari domovini, tedaj nas vsak tak izgovor postavlja zavestno ali pa nezavestno na pot nemarnosti in pa omejevanju zedinje-nosti ljudstva.
Jast nisem nobena izkušena dopisovalka, niti razu mem dovolj politične zadeve. Vse kar sem in kar i-mam, je moja najiskrenej-ša želja, kot maere in pa kot Slovenke, da v zboru svojih rojakinj vidim važnost glede najboljše pomoči borbi proti hitlerizma. Ta moja vroča želja me ne navdušuje pisati o stvarih da zmerjam enega ali pa drugega, temveč mi je težko pri srcu nepotreben izgovor in to v času, ko je v svetu klic za pomoč ljudstva, da se reši fašističnega suženjstva. To je tembolj žalostno, da se med nami Slovenci dobi Človek, ki ne vidi to nujnost pred soboj. Ali ne trpi naš narod strašne muke? Ali se ne dogajajo strašni prizori na njegovi domačiji? Ali ni na desetice vničeno mest, vasi in trgov v stari domovini? Ali niso tisoči nasilno izseljeni iz slovenske zemlje v koncetracijska taborišča v Nemčijo in Italijo ? Ali niso tisoči v množicah postre-Ijani od strani tolpe fašizma ? Ali" je potrebno še ve čjega spričevala, da se rešuje usoda sveta na Ruski fronti, ko vendar to priznavajo vsi najboljši državniki
in poznavalci vojnih zadev? Zakaj potem izgovor ob tej pričujočnosti? Zakaj zanemarjanje svojih človeških in pa narodnih dolžnosti? Komu naj prinaša to koristi?
Ne brajte po mesu in po krvi — tako naprej. To ni pot k vničevanju sovražnika in rešitev sveta od trple-nja. Delo in delo, dajatev in dajatev, zedinjenost vsih v tej borbi, je rešitev.
Naš krožek Slovenk in Hrvatic v tej naselbini, je že odposlal lepo število od nas strikanih nogavic, rokavic, kape, jopiči itd., vojakom kanadske armade, pa tudi vojakom Rdeče Armade. V zadnjem zaboju smo poslale 38 parov nogavic, 4 kape in pa nekaj rokavic, ki jih smo same štrikale odboru v Vancouveru, da se odpošlje vojakom v Rusijo. Mi bomo z tem delom nadaljevale in vsled tega pozivamo druge naše rojakinje, da se k nam pridružijo, da nam pomagajo po svoji zmožnosti. Obenem pa apeliramo na tiste rojake, ki se po-služujo izgovora, da se zbu-de in sna in gredo v smeri veličanstvenih vrst ljudstva sveta k popolni rešitvi suženjstva, za srečno bodočnost.
Iz Združenih Držav
Mary Smrke
Pittsburgh, Pa. — čitate Ije Edinosti bo gotovo zanimalo izvedeti, kaj se prav za prav dogaja v Združenih državah, kaj počnejo Slovenci in ostalo ljudstvo v tej globalni vojni za poraz fašizma. Pri nas je to glavna skrb in težnja povprečnega prebivalca, a resnici na ljubo, ne vsakega posa meznika, čeprav se gre za obstoj neodvisnosti in demokracije.
Slovani tvorimo okrog 15 milijonov prebivalcev. Via da priznava da smo važna sila v industriji in proizvodnji vojnega orožja. Slova, ni, kakor tudi ameriško delovno ljudstvo, je stoodstotno za Rooseveltom, dasi a-pizersko časopisje povečuje in razširja vesti, da je ljudstvo nasprotno gotovim vladnim ciljem in izvanjanju obrambnega programa.
Edina opozicija proti Ro-oseveltovemu načrtu prihaja od apizerjev, reakcionarnih poslancev in zastopnikov veleindustrije, ki sovražijo Novi Deal in Roosevel-ta bolj kot Hitlerja in fašizem. Vlada je končno pričela postopati bolj oštro z odprtimi ameriški fašisti, toda ne tako ostro kakor bi morala. Razni obstrukcionisti in znani prijatelji kapitulacije se še vedno svobodno kretajo in pridigajo defiti-zem, antisemitizem in ob vsaki priložnosti vržejo kako laž o Sovjetski Uniji in Angliji.
Na žalost je nekaj takih
RODIMO PONOSNI
Junaški Leningrad
Vlak se je prazen vrnil v Ljubljano. Nato so se Lahi maščevali ne nad bojevniki, temveč kakor je to zdaj njihova navada, nad neoboroženim kmečkim prebival ntvom. Bablar in njegovo moštvo pa nadaljuje o-svobodilno borbo.
Izmed klasičnih filmov so bili: "Simonov" "Kolega iz našega mesta,," "Pod Berlinskimi lipama," katerega je napisal Zoščenko in švarc, Ključ od Berlina," ki ga je napisal Fin in Gas. Tako so leningradski nameščenici kinogledališč, prikazovali filme tudi v bojnih postojankah in le borba je mogla deloma prekiniti prikazovanje. Namreč signali ki so opominjali pred zračnim napadom, da se pravočasno razšlo ljudstvo v skrivališča. Ko so pa ponovno signali naznanili da je nevarnost odstranjena, nadaljevanje filmov in pa drugih podučnih rasprav, bilo je zaporedoma.
Toda mera jestvim se je zmanjšala občutno. Topovski ogenj bil je dnevni in nočni pojav. Ravno tako zračni napadi, kar je trajalo v nekaterih slučajih po dolge ure. Ampak pritožbe se niso sližale. Narod je postajal
Ijiv, ker se je obenem tudi zavedal, da hoče sovražnik pod vsako ceno zlomiti odpor Leningrada — ali v tem nesme uspeti. Po takimi o-kolščinami se je nadaljevalo delo in obramba v Leningradu.	SHfj
Prišli so dnevi, ko niso več mogli voziti tramvaji. Narod je pešpotjo hodil na velike razdalje. Tudi ni bilo svetlobe: Moralo se je v-porabljati svetiljke na olje itd. Tudi ni bilo dovolj prevoznih sretstev za razvaža-nje kruha.
Vendar pa vsa tako naporen del živlenja v Leningradu ni stri zaupanja v narodu. da bo prestal in obranil Leningrad'. Značilno je dejstvo, da je v Septembru šostakovič spisal svojo sedmo simfonijo v tem času. Leningradski radio je igral čajkovskega. 50 tisoč lenin-gradskih prebivalcev, bilo je premeščeno bolj v sredino mesta. Leningrad-
čim dalje toliko bolj izdrž- čani izvajali so velika
junaštva, ki jih je nemogoče opisati hkrati. Ampak prišel bo čas, kadar bodo spisane knjige o njihovem junaštvu v obrani Kolpino, ter o borbi oddelkov pod vodstvom Krasnova in Bon-derova.
Le nekoliko epizod in momentov, kateri odražajo leningradski duh: Tamara Konova* bivža električarska delavka, sedaj bolničarka pri Rdečem križu, pomagala je prenašati ranjence iz bojišča. Pri tem je načla tudi svojega brata ranjenega. Ko mu je hotela pomagati, je ta kratko malo zavrnil, da naj prenese ranjenega tovariša poleg njega. Ona je prenesla dotičnega in se povrnila k svojemu bratu, pod ognjem strojnic in pušk. Ampak — našla ga je mrtvega.
Narednik Dimitri Bedni-kov, sam je naskočil na fašistično topovsko posadko in jo vničil. Vojak Rdeče Armade Zahar Simon, zaž-gal je fašistični tank, ter u-bil 2 savražna opozovalca in potem še vrgel ročno bo-
mbo na sovražno strojnico. Sovražnik je bil v razdalji do 100 metrov. Poročnik Penkin, pustil je fašiste da so se približili na 30 metrov, potem je odprl strojnico in počistil napadalce, ter z tem rešil svoj oddelek od obko-ljenja.
Kaj so storili vojaki Han-go garnizova in pa posadka podmornice? Potem morna-ri, ki so se razpustili po vodi, ter z tem preprečili plavajočim minam, da niso zadele njihove ladje. Vsi ti neustrašeni vojaki, nisu niti za trenutek klonili duhom in odločnom voljom, če tudi so gledali odprto smrti v o-či. Prezgodaj je se, da se dobil vse podatke o junaški obrambi Leningrada. Toda tudi le delni pregled iz tega, nam nudi resničen dokaz, junaštva, vzdržljivosti, vdanosti in pa odločnosti Rdeče Armade, ter narodov Sovjetske Unije. Ta junaški odpor nam pričuje,, da sovražnik ne bo nikdar stri Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije. Ona bo zmagala!
(Konec.)
Popolo d'Italija, prinaaš članek z naslovom "Odgovornosti Slovencev." Med drugim izjavlja: Slovensko ljudstvo iz ljubljanske province je svojim vedenjem dokazalo, da nima svojstev potrbnih narodom, ki si hočejo zaslužiti pravico do avtonomije. Vsled tega si je to prebivalstvo zaigralo "velikodušno" obnašanje Italije. Titi enega samega Slovenca ni bilo mogoče najti, ki bi bil sprejel velikodušno ponudbo Italije s hvaležnostjo, dostojnostjo ali politično dalekovidnostjo.
Pripomba: "Slovenci se
lahko štejemo srečinim in ponosnim na svojo narodnost in čustva, ki so naklonjena pravičnosti resnične avtonomije, katera bo izražala narodno voljo, tudi v soglasju z drugimi narodi v Jugoslaviji, kakor pa da jo zaslužuje od razbojnikov 20 stoletja. Ponosnim si tudi lahko prištevamo, da se ni našlo več raznih izvržencev med slovenskim narodom, kateri bi z pomočjo nasils-tva odtujčtevali Slovenski narod od najlepših idealov človekoljublja in dostojnosti z pomočpo laške oblasti." f	Ured.
Ljudmila Pavličenko in dva mladinska delegata v Washingtonu.
JUNAŠTVO LJUDMILE PAVLIČENKO
Washington — (BUP) Tukaj je prišla 26 letna mladinka z dva študenta na Mednarodno (zborovanje Študentov, Ruska partizan-ka Liudmila Pavlichenko. O-na je dosegla najvišji rekord v Sovjetski armadi, ko je spravila na oni svet 309 nemških fašistov.
Z njo sta prišla dva študenta in sicer eden voditelj mladinskih organizacij v Moskvi, drugi pa poročnik v Sovjetski armadi,, kateri
je dosegel svoje izborno junaštvo, ko je pobil 152 Nemcev z 152 nabojev v 11 mesecih.
Izborno Rusko dekle Liudmila Pavlichenko, je bila štirikrat ranjena in se je borila v borbi Sevastopola do zadnjega dne. Na njeni vojaški bluzi, pripeto je najvišje odlikovanje v Sovjetski Uniji Order of Lenin, in pa z znakom svojega polka.
Vsi trije predstavniki mladine Sovjetske Nnije, so
izjem tudi med Slovenci. E-ni trdovratno vztrajajo, da so židje krivi bede in brezposelnosti. To napačno pojmovanje prihaja iz dejstva, da so premalo poučeni o resničnem položaju židovskega • ljudstva in njihovih naporov pri ustvarjanju boljše bodočnosti. Eni imajo preso-dke proti črncem, ki štejejo okrog 13 milijonov in so ravno tako lojalni državljani, pa so vseeno zaposavlja-ni v industriji še bolj kot mnogi inozemci. Toda kljub vsem poskusom reakcije, da se jih drži na nižji stopnji, se položaj in enakopravnost črncev izboljšuje. Roosevelt je namreč dal ukaz delodajalcem, da morajo prenehati z diskriminacijo proti Črncem in lojalnim tujerod-cem.
V vrstah organiziranega delavstva imamo poleg sijajnega položaja tudi žalostne prikazni. Organizirano delavstvo v CIO, kakor tudi v AFL, deluje na vse krip-Ije in producira vse kar more pod danimi okolščinami. Stavke so znižane na minimum. Do stavke pride le po dolgem zavlačenju poravnav sporov in na provokatroske čine. Mesto časopisje dvigne akoj gonjo proti delavcem, astnine tovarn kakor pes svojega gospodarja. Toda delavstvo ima na strani zakone, ki pa so vedno izpostavljeni odpravi v kongresu, kjer imajo monopolisti in bogati podjetniki svoje zastopnike.
Najbolj žalostna prikazen v vrstah organiziranega delavstva, je John Lewis in njegovi podrepniki v pre-mograski uniji. Lewis ovira kolikor more obrabni program. On bolj sovraži Roo-sevelta, kakor Hitlerja in hitlerizem. Poleg njega i-marno Norman Thomasa, preds. soc. stranke, ki gre pri vsaki priliki na roke reakcije, deluje v tesni zvezi z apizerji ter tako ustvarja kofuzijo med ljudstvom. Kadar hoče reakcija v kongresu kako izjavo - ali pa pričo proti kaki važni delavski potezi, tedaj vedno kličejo Thomasa prvega, da * svedoči v prid reakciji. Pa vendar delovno stoji čvrsto pri svojih pravicah ter se bori za splošne interese, da si bi lahko želo večje uspehe, ako bi bili bolj organizirani na političnem polju.
Tudi med amer. Slovani ni vse tako kot bi bilo lahko. Med Poljaki vlada neka hladnost za kako akcijo v prid poljskega ljudstva. Voditelji poljskih organizacij so pod vplivom reakcije. Najslabši položaj in največ sramote je nanesel Jug. poslanik v Washingtonu, proti kateremu so prinesli dokaze, da je v ozki zvezi z srbskimi petokolonarji, da celo financira njihovo razdiralno delo v okvirju Srbske Narodne Obrane. V škandal je zapleten tudi gl. tajnik Srbskega Nar. Save-za„ Pekič, ki jim daje glasilo te podporne organizacije, da v njem razlivajo mr-žnjo proti Hrvatom in Slovencem. Hrvati in Srbi vodijo odprto borbo proti tem elementom. Od Slovencev, pa ni slišati o kakem pros-testu, da bi se odstranila ta sramota, ki je dnevni predmet med poučenimi krogi.
GW.
bili pozvani po predsedniku Rooseveltu in njegovi soprogi Mrs. Roosevelt, kot gostje v beli hiši. Na stanovanju so bili dokler se bo vršilo zborovanje pri podpredsedniku za vojno produkcijo v hiši William Batt.
Liudmila Pavlichenko je izučila 80 drugih sniperjev (oštro strelcev) kateri so pobili več kot 2,500 Nemcev.
IZ TORONTA
POKLICANI K VOJAKOM
Toronto — Zadnji čas je večje število naših rojakov črez Kanado poklicano k vojakom. Od redovne starosti
•	to je 21 let, do 40 je točasni nabor, ki pa ni na splošno zadel vsakega izmed te starosti.
Iz Toronta je poklican sin zelo ugledne družine Frank Nahtigal. Ravno tako je ob prvem poklicu vstopil mladinec iz Sudbury Johny Kosmrl. Johny je bil eden od zelo aktivnih mladincev v Sudbury, kakor tudi sin družine Nahtingal v Toronto. Vzgled,, ki sta ga pokazala v raznih zadevah, bo vsekakor služil primeru drugim mladincem, da jih posnemajo.
Obema Johny-ju in Franku, kakor tudi drugim nabornikom želimo obilo uspeha in pa zmagonosno povrnitev k svojim znancem, sta-
rčem in prijateljem. * * *
Zadnje čase Toronto kaže svojo živlenjsko stran v raznih ozirih. Vsako nedeljo so redne pevske vaje Neodvisnega Pevskega Dru-žtva "Zvon." Zadnjič sem poslušel neopaženo nekoliko pesmi, ki so jih zbrani pevci ponavljali. Verjemite mi, kako se me je dojmelo slišati slovenske pesmi. Ene so res klasične, ki lepo izražajo svojo izbornost od Slovenskega naroda, pa tudi so med njimi neke za razvedrilo.
Tako sem poslušal pesem "žabe." Majstorski so je izvedli že ne na svojih rednih vajah. Nevem, toda vsaj u-pam da bo nekaj v bližjni bodočnosti z strani pevskega društva,, namreč da bo priredilo koncert. Vsaj to bi bila želja vsih rojakov, da se zberemo eno večer na društven sestanek, ter poleg teka duževno obudimo spomin z pesmijo na slovensko zemljo in narod. * * *
Zadnjo nedeljo je bilo nekaj slišati o pokretnem odboru za vstanovitev odse-
*	ka Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto. Prisosto-val sem tej tako važni ras-pravi, kjer je bilo lepo število rojakov zbranih in se so posvetovali o raznih vprašanjih tako med nami, kakor tudi v svetu.
Kako daleč sem v tujini se zbira krožek rojakov z vso resnostjo, da pospeši svoj izobraževani delokrog v teh tako težkih časih vojne, eno <|fl najstrašnejših kar jih pofna zgodovina. In
naravnost ni boljšega primera in pa k temu obsežne smernice, kot jih nudi Zveza Kanadskih Slovencev, da se organiziramo in z organizacijsko sposobnoščjo pospešimo vojne zadeve tako naših zaveznikov,, kakor tudi osvobodilno borbo našega naroda v starem kraju.
V tej smeri se je vršilo posvetovanje in je bil tudi sklep, da bo drugi sestanek v nedeljo dne 20 septembra ob 2 uri popoldan v Bolgar-sko-Makedonski dvorani 386 Ontario St.
želeti je radi tega, da se rojaki in rojakinje iz Toronta vdeleže omenjenega sestanka in da slišijo raspravo o Zvezi Kanadskih Slovencev.
* * *
"Labor Day" je proslavljen v Toronto, kakor je to bilo navadno vsako leto, le da so nadpisi in pa druge zastave to leto pomenile ze-dinjen odpor v borbi proti fašizma. Tako je bil nadpis, ki so ga nosile delavske unije za takojšno vstanovitev druge fronte. Zatem — pa vseobča mobilizacija tako ljudske kakor tudi materi-jalne sile, za čim prejšno
zmago nad sovražnikom.
• * *
Zadnič sem naletel na neugoden prizor veste na Queen St. v Toronto. Okrog 100 oseb zbranih, pa tudi nekaj po domače povedano orožnikov je posredovalo vmes. že njihovo prisostova-nje„ dalo mi je dovolj pojasnila, da se je res vnel neki tepež.
Takoj se sem na silo vrinil bližje i sem opazil, da sta tri orožnika imela vsak po enega pretepača. Dogodila se je ta neprijetnost v srečanju dveh ljubčkov ene žene, poleg svojega moža. Ko jih je skromni možiček opazil, je takoj naskočil proti dveh zatem tudi pro-1 ti svoje ženice. Tako v nekaj minutah praskanja, vsi štiri so bili naprej pozvani v apateko, tu so jim za silo oprali praske po obrazu, ki so krvavele, zatem sopa dva ljubačka in možička o-rožniki prijazno sprejeli v svoj automobil in jih odpeljali na počitnice do razsodbe.
* * *
Rojak Louis Klemenčič, se je zadnjič nekam z nasmeškom ponašal. Nemreč dobil je novorojeno hčerko. Obej, tako mati kakor hčerka, ste zdravi. Vse najboljše novorojeni hčerki in pa družini Klemenčič.
Torontovski poročevalec.
iz kirkland lake
Kirkland Lake — Priloženo vam pošiljam poštno nakaznico v znesku 9 dolarjev in 30 centov. Sedem dolarjev in 30 centov je namenjeno za fond lista,, dva dolarja pa za enoletno naročnino.
Gornjo vsoto sem zbrala na pikniku Slovencev v No-randi, zatem tudi ob nedavnem obisku družin Bobuš in Turina v Huntsville, bila je ravno topot vesela zdrava pri družini čabrijan. Poleg veselega srečanja z prijatelji in znanci, spomnila se sem, da bi ob tej priložnosti posegla vmes delno tudi za dobre in progresu namenjene stvari. V tem mi je prišla v poštev Edinost, kot najmlajši in tudi prvi list Slovencev v Kanadi, kjer je potrebno pomoči da doseže čim višjo stopnjo za obstanek.
Takoj sem bila na delu za Edinost. Pri tem mi je pamagal Tony Pavle, da smo zbrali $5.50 centov.
Jast se lepo zahvalujem vsim darovalcem, ker so z svojo podporo podprli tisk
kot najboljše sredstvo Slovencev v Kanadi v borbi proti fašizmu. Z tem tudi pospešili protifašistične vrste v Kanadi v splošnem. I-mena darovalcev so kot sledi:
Po en dolar: Tony Pavle, Frank Ropac. Andro Miloš.
Po 50 c.: Frank Skopin, Max Kružič, Kuzma Turina in K. Mateljan.
Po 25 c.: Charles Tugily, John Juretič, Joe Pavičič, J. Pravjak, Matt štajcer, J. Čabrijan, Charles čandrlič, Joe Brunski in F. Kožar.
Po 10 centi, pa N.N.
Še nekrat lepa hvala vsem, ter obilo uspelia Edinosti.
Fannie Bobuš.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
TRST IN ISTRA V SREDNJEM VEKU
Večkrat niti zvijače ni bilo treba, ker so meščani sami dali povod, da se je republika vnfešala v njihove zadeve. Vsled strankarskih prepirov, ki jih niso znali sami meščani medseboj poravnati z lepa, je navadno prišel beneški kapitan, ki je z železno pestjo napravil red,, pa tudi mesto uklonil oblasti beneške republike.
Najprej so se polastili Benečani Poreča in Rovinja, ki so ju smatrali za svoji pristanišči. Potem pa jim je padalo mesto za mestom v naročje kakor zrel sad. L. 1202 je bil Trst prvikrat zaseden, proti koncu istega stoletja (1227 — 1291) so ga celo trikrat napadli. Tu sicer niso mogli vpostaviti
Zahvala darovalcem
Toronto — Kakor Je bilo poročano o pokojnim Nikolaj Moravec, rojen 9 novembra leta 1895 v Kanado prišel 6 maja leta 192S, so so rojaki in pa znanci v To-rontu darovali za venec pokojniku, kakor sledi: .
Po en dolar: Mathevv Koščak, Charlie Leskovec, John Panyan, Mathew An-zin, Valentin Ručigaj,, Frank Zabukovec, Joe Cestnik, Peter Vipavec, Joe Stareši-nič in Nick Starešinič.
Po 50 centov: Anton Ko-zlevčar, Louis Starešinič, Josip Leskovec, Carl Leskovec, John Srabec,, Joe Petric, Sam Barjakovič, Rudolf župan, Mathew Rogina, Joe Bartol, Joe Sherwak, Frank Grdun, Frank Ostronič, Martin Sarov, Frank Fifelts,, Frank Koyan, Joe Sladič in anonimni.
Po 25 centov: Geo. Ro-zich.
Tem potom najlepša zahvala rojakom in pa znancem, posebno pa Charlie Leskovcu, kateri je največ pomagal tako osebno kakor tudi z automobilom. Hvala vsem udeležencem pogreba, in članom društva H. B. Z.
Znan.
Pozdravi in čestitke
Toronto — časi v katerih živimo postavljamo pred vsako osebo vprašanje, da delno sodeluje in pa dopri-naša svoj delež k borbi za vničenje sovražnika.
Jast ob tem času imam v mislih naše brhke mladeniče, ki so zadnje dni bili poklicani v kanadsko armado.
Res je„ da ako se ozremo po domači hiši, nam se nekako vrste spomini na tiste, ki so začasno odstranjeni. In naravno toliko bolj recimo mati na svojega sina, tako tudi oče na svoje otroke in pa soprogo. Tudi se je težko ločiti in pozabiti težke občutke ob spremitvi svojcev, morda zadnjikrat itd. Toda ako vsaj delno vržemo svoj spomin ob tem času na gorje našega naroda v stari domovini, tedaj čuti-mi svoj ponos z mladeniči in pa možmi, ki so pri kanadski armadi, kot naši zaveznici, da bodo z tem branili njalepšo čast in pa ponos našega naroda,, ter interese človeštva v splošnem.
Zato bodimo ponosni z našimi mladeniči in vsimi tistimi, ki so stopili v kanadsko armado, da sodelojoč osebno v borbi proti fašizma, doprinašajo vse, kar je njihovi moči, pa tudi živle-nje. Iz tega se nam ki ostajamo nadene dolžnost, da toliko bolj pospešimo vse, če je v tovarni ali pa organizaciji za čim prejšno zmago nad sovražnikom človeštva — fašizmom.
Mary Anzin
trajno svojega gospodarstva. Trst se je raje podvrgel Habsburžanom. A kar jim je pri Trstu izpodletelo, se je posrečilo pri drugih mestih. V letih 1269 — 1331 so že priznala beneško oblast sledeča mesta: Novi Grad, Slovreč, Motovun, Koper, Piran, Izola,, Pulj in Dinjan. Tako se je podvrglo mesto za mstom Benečanom, ki so v 15 stol. obvladali ves zapadni rob Istre od Kopra do Pulja z Lahinjom in Buzetom na vzhodu in se ločila • od avstrijske Istre, kateri sta poleg pazinske grofije pripadala tudi Kastav in Reka. "Istrsko marko" je vladal patriarhov namestnik, ki je stoloval v Kopru (Capo d'I-stra) "Istrsko grofijo" pa so imeli do 1. 1122 v posesti koroški Epenštejnci, za njimi grofi goriški in od 1. 13-74 naprej Habsburžani.
Ni bila le gospodoželnost in politično tekmovanje med fevdalnimi grofi in akvilej-skimi patriarhi, kar je delilo "marko" od grofije," nego so bili še globlji vzroki. Tamkaj so bila mesta s samoupravo in italijanskim prebivalstvom,, tukaj gradovi s fevdalnim gospodstvom; tam trgovina z Dalmacijo in Italijo, tukaj poljedelstvo in živinoreja, ter slovensko prebivalstvo.
Zanimivo sliko o mestih ob Andriji nam podaje arabski potovalec Ibn Edris GE-drisi), ki jih je popisal o-koli 1. 1150 na povelje svo-jego kralja Rogerja II. Med prvimi mesti imenuje Gra-dež. O njemu pripoveduje, da ima mnogoštevilno pre-bivastvo in da se nahajajo tamkaj ipzni narodi. Vedno je bilo tam polno ladij, ki dovažajo in odvažačo blago. Pet milj od Gradeža je kraj Sv. Ivana pri Devinu. To je cvetoče mesto velikega obsega, naseljeno z vojaki, o-brtniki, trgovci in rokodelci. Mesto je močno utrjeno in leži ob neki reki,, ki je vzlic kratkemu toku dovolj velika, da preskrbuje mesto z vodo. Stivan leži ob koncu "Benškega zaliva" in na meji beneškega ozemlja. Mestu Akvileji služi za pristanišče, iri tamkaj se zbira-ja kupčijske ladje pripravljene za odhod. Zadnje pomorsko mesto, ki spada pod patriarha, je Lovran (Lo-vrana). Potem se začenja
AMERIKA JE BILA ŽE PRED 25.000 LETI OBLJUDENA
Iz Washingtona poročajo :— Po daljšem proučevanju enega najbolj znanih najstarejših človeških bivališč v novem mestu,, sta oba starinoslovca s Harvardske univerze, dr. Bryan in dr. Ray, dognala, da so že pred 25,000 leti živeli ljude v Severni Ameriki.
Preiskala sta takozvano Lindenmajerjevo dolino na severovzhodu Colorada, kjer so arheologi iz Smithsonove-ga instituta našli mnogo o-rodja za človeško uporabo skupno s kostmi izumrlih živali. To je moralo biti lovsko taborišče praprebival-cev Amerike, ki so v poslednjih poletjih poslednje ledene dobe zasledovali kamelo, kamelo i mamuta.
Geologi so dognali, da je bila ledena doba v Ameriki vsaj s 3 daljnimi presledki prekinjena v katerih pa so bile podnebne prilike skoraj take,, kakršne so dandanes. Isto podobo je imela Evropa, kjer so pa dognali štiri presledke. Bryan in Ray pravita, da se to prodiranje in umikanje ledu v novem in starem svetu časovno u-jema.	' * !
Dalmacija in Slavonija, t. j. Hrvaško.
Po Edrisijevem poročilo so imela istrska mesta "frankovsko" t. j. italijansko prebivalstvo: Koper. Piran, Umag, Novi grad in Poreč. Rovinj in Pulj sta morali biti takrat zelo neznatna, ker ju niti neomenja. Po vseh drugih krajih so bivali Slovani.
Tudi Trst je bil tedaj razmeroma malo mesto,, vtes-njeno med zidovje, ki se je obliki trikota na severoza-padni strani gradu "Tabor" spuščalo proti morju. Izven ozidja je bilo nekaj samostanov, bolnišnic in posameznih hiš. Drugo je bilo zasajeno z vrtovi, oljčnimi gaji in vinogradi. — Stare romanske (italijanske) rodbine, ki so še preostale iz rimskih časov, so se kot neke vrste plemstvo ločile od ostalega prebivalstva. Proti koncu 13 stol., je bilo le 13 takih rodbin, ki so pošiljale svoje polnoletne člane v veliko mestno svetovalstvo in imele v rokah vso oblast po mestu in okolici. Te rodbine so bile sledeče: Leo, Bo-nomo,, Burlo, Uaduano, Bas-cio, Cicoti, Štela, Pellgrini, Beli, Petazzi (Petač), To-fani, Argento in Giuliani. Naraščaj je dobivalo mesto po Slovencih s Krasa, ki so nastopili kot priče in so o-stala njihova imena zapisana na raznih listinah iz lv stol.,, se je imenovalo: Do-menik Sivec (Šivec), njegov zet Pentek; gospe Vodanka in Imica, Martin Mulec, Černegor, Lopec, Tricegoj, Zalokar; v 14 stol. Stojan. Kosec, Nedeljko,, Večeslav, Peruša s Proseka, Nedelji-ca, Preveč, Papež, Prosinec in še mnogo drugih. Iz Italije je bilo v srednjem veku manj priseljencev radi napetih razmer, posebno med Trstom in Benetkami, (dalje prihodnjič)
Zavedajmo se vrednosti lista
OB OBISKU PRIJATELJEV
Kirkland Lake — Kot naročnik si štejem v dolžnost da tudi jaz prispevam po moji moči Edinosti, oziroma edinosti Slovenskega naroda.
Izrazim naj ob pričetku mojo zadovoljnost o vsta-novitvi prvega slovenskega lista v Kanadi, potom katerega se moremo bolje vpo-znavati; bolje napredovati v kulturnih in društvenih o-zirih, ter končno uspešno slediti v pravi luči svetovne razmere.
želeti je radi tega, da se list Edinost izmed ostalega,, kar največ mogoče vporab-lja v svrho naših podpornih društev. Poslužimo se ugodne prilike ter tako spopol-njujmo naš kulturni in društven napredek Slovencev v Kanadi.
Resnica je — pripomnil mi je moj rojak rekoč: "Te cajtenge niso napačne, le da večkrat izhajajo. Ko bi bile le enkrat na kejden, bi bilo več čitiva za brat."
Brez dvoma da je mneje rojaka na svojem mestu. Toda ako se poleg naše vroče želje vsaj delno zavedamo težkoč s pokrenitvijo lista, zatem druge predpogoje publikacijskih zakonov, namreč privilegije za poštnino itd., nam bo jasno, da je list odvisen od vsega tega,, ter na prvem mestu nas samih. Da se izpolni naša želja in da res postane Edinost tednikom, delujmo prijatelji vsak po svoji moči.
Postanimo bolj aktivnim! Pridobivajmo listu novih naročnikov. Zavedajmo se vrednosti lista, ter mu izka-
Sudbury — že dalj času nadlegovala me je želja da si ogledam kmetije. In res, ob počitnicah prožila se mi je izredna prilika, da obiš-čem moje prijatelje v južno-vzhodnem Ontario, zatem prorodno krasoto vodni padec Niagara Falls, ter tudi Uredništvo Edinosti.
Človek ima res užiten razgled po farmah vse povsod okrog Hamiltona, Wellanda, Niagara Falls itd. Eni se na teh farmah pečajo največ z sadjem, drugi z povrtnino, ter vinogradi. Ko sem tako črez dan si ogledoval polje in nasade, obudil se je v meni spomin na stari kraj, posebno ob pogledu na jate živine, ki se je pasla sem in kje ob pašnikih. Kako neki se pase živina naših bratov in sester v stari domovini? Morda je sploh nimajo v svoji posesti, namreč odvzele so je laške in nemške oblasti. In kako težko živlenje je tam.
Nisem se mogel zadržati dlje času na posameznih krajih. Hitel sem od mojega prvega prijatelja po narodnosti Ukrajinec, kjer so mi izvrstno postregli kakor rojstnemu bratu, da obiš-čem rojaka F. Pernetam. Toda na žal temu, nisem ga našel doma. Mogoče se mi drugo rajžo nakloni boljša priložnost za obisk.
Črez nekaj tako užitnih dni vživanju svežega zraka in čarljivega razgleda po kmetijah ob cesit in pa železnici, povrnil se sem nazaj v Toronto. Takoj ob pri: hodu,, jo uberem črez ulice k mojemu staremu prijatelju Matija Anzin. Ko sem prestopil prag, srečala me je njegova boljša polovica. Lepo in prijazno. Po nekoliko besedah žnjo, poklicala je Matijeta, kateri je bil zunaj na dvorišču. In res se je polagoma prikzala lepa postava, srednje rasti še pri dobri moči pred menoj. Solze mi so zalile oči, ko sem gledal svojega prijatelja pred .seboj. človek zdrav, živahen in pa društven, le da mu manjka skoraj najbolj važni del organizma. Nemreč pred leti se je ponesrečil v rudniku na' delu, ter tako izgubil svoje oči. Zdravniki imajo še u-panja na desno oko,, kakor je omenil Matija. Nihče bi ne bil bolj vesel kakor jast, da se le to posreči in mu povrne vid saj enega očesa.
Ob najinem pogovoru i-mela sva marsikaj v zamislih. Pogovarjala »sva se o prejšnih letih, ter tudi o sodobnem času. Tako sva i-mela prav užitno stran pogovora o Edinosti. Kajti njegova hčerka zelo prijazno dekle, je nabirala naročni-
Ispuščeni na svobodu
Ottawa — Dne 10 sept. so bili puščeni na svobodu iz kemp interniranih proti-fašistov, še štiri in so sledeči: Harvey Murphy,. John Boychuck, abo iz Toronta.
Pred nekaj tedni prej,, bi-llo je izpščenih večje število protifašistov, kateri so bili internirani takoj ob pričetku vojne, da se jih pa še vkljub protestom od raznih organizacij in ustanov, še vedno drži večje število v internaciji.
žimo našo pošrtvovalnost s denarno podporo. Jaz z svoje strani prilagam vred z tem dopisom denarno nakaznico od pet dolarjev. Kdo bo ta prvi ki me bo na ta način sledil?
Ob sklepu pa izročam najlepše pozdrave vsem rojakom širom Kanade in Združenih Držav.
John Gornik.
ne za list in jih zbrala nekaj na pedeset. Tudi sin je precej zrastel in je vsaj z te strani moj prijatelj srečen, ko ima tako lepo družino, katera mu olajšuje naporno živlenje.
Pri njemu sem se skoraj vdomil. črez dan sva imela si vedno dosti za povedati drug drugemu. Toda hotel sem obiskati še posebej U-redništvo Edinosti. Zato sem bil prisiljen omejiti se na tako lep i prijazen pogovor z mojim starim prijateljem. Tako sem jo vnovič ubral črez ulice po Toronto, proti naslovu Edinosti.
Črez nekaj času sem bil že pred poslopjem. Vstopil sem in se pomikam po stopnicah tja v tretje nadstrp-je. Takoj ko sem odprl vrata, zagledal sem nadpis na drugih vratih nasprotno — Uredništvo Edinosti. "Prvikrat v živlenju imam to srečo, da si osebno razgledani prostor in delo človeka,, ki se trudi po noči in po dnevu, da da od sebe čim več mogoče." Brez kakšnih posebnih stvari, predstavil se sem, ko sem vstopil v sobo, sicer majhno ali zato živahno in pa spoštljivo.
Lepo po domače sva se seznanila z Urednikom. Sprejel me je veselo in mi zatem začel razkazovati od najmanjše stvari z listom v tiskarni. Ko si sem tako razgledoval vse, pričel sem bolj spoznavati težko nalogo njegovega dela. Lahko bi našteval mnogo raznih stvari o tem. Toda vem, da bi ne bilo njemu všeč govoriti o hvali itd. Kajti videl sem samo dvej želje pri njemu v pogovoru. Ta prva je storiti vse in kolikor več mogoče za vničenje fašizma. Zatem pa seveda o listu, naročninah, dopisih itd. Kako jesno se održa njtegova po-jasnftev od teh zadevah. Ta resnost pri njmu dala mi je trdno zaupanje ne samo v poštenosti ampak tudi pravilnega pravca listu, kateri bo služil interesom kanadskih Slovencem.
Zatem srečal sem se še z rojaki, Frank Zabukovec, Kresol in Tone Hočevar. Tako se sem ponovno poslovil od vsih mojih znancev in prijateljev, prav posebno od mojega prijatelja Matija Anzin in njegove družine. Hvala vsem na postrežbi!
Frank Zaic
Iaša pošta
Edmonton — Priloženo vam pošiljam dva dolarja za naročnino na Edinost. Tukaj v Edmontonu ni stalnih Slovencev, zato tudi ne morem poslati več za sedaj, kakor da želim listu obilo uspeha.
Louis Novak
♦ * *
Osoyoos, B. C. — Priloženo pošiljam štiri dolarja za mojo in mojega prijatelja naročnini.
Joseph Plut ••
* * *
Noranda, Que. Pošiljam denarno nakaznico v znesku $74.50c za tiskovni rond lista. Prej poslal Josip Ce-sič 8 letnih naročnin.
Frank Lavrič
* * *
Mountain Park Alta — Prilagam denarno nakaznico v znesku $16.00 to je, za 7 letnih naročnin, ter dva dolarja za tiskovni sklad.
Darovali so za fond lista vsak po en dolar: Tony Ba-len in Geo. Plazbet.
Matt Radencič
* * *
Montreal — Pošiljam $14.00 za sedem letnih naročnin in upam, da se bo dobilo v bodoče še nekaj naročnin.	Ivana Kaučič.