235
Naši dopisi.
Višegrad V Bosni 11. julija. — Predrage „Novice" Naj vam tudi jaz iz južno-vzhodnjega kraja Bosne nekoliko poročam. Višegrad je malo mestice, katero ima lepo lego na podnožji Bekovačke, Borovačke, Oko-listačne, Stražistančke in Starigradake gore blizo srbske meje, skozi katero modri reki Drinja in Ersava derete. Obe vodi ste za pijačo jako nezdravi, a vendar nam tukaj dobre vode ne manjka. Lepi od Sokolovića zidani most, ki je uže 300 let star, veže desni in levi breg Višegrada. Ostanki trupla vrlega Sokoloviča leže na tukajšnjem turškem pokopališči. Na gori Beko-vački so še razvaline nekdanjega grada, kjer je po tukajšnji pravljici Kraljevič Marko uječen bil; tudi stopinje se še v kamnu vtisnene vidijo, ko je on iz ječe ubegnil. Od Rimljanov napravljene vroče toplice, dobro uro od mesta oddaljene, so izvrstne, zdravilne, škoda le, da so tako zanemarjene. — Višegrad bi zarad svoje prijazne lege in okolice jako lepo mestice bilo, ako bi ljudje kaj poslopja zidali, al Turčin je prelen, Prebivalci so večidel mahomedanci, drugi so Srbi in Španjski židje, ki se z obrtnijo in trgovino pečajo. Vseh skupaj je blizo 2000. Vsak drug človek ima golžvo (krofj; pravijo, da se od vode Drinje dobiva. Razen dveh džamij tukaj ni ne srbske ne katoliške cerkve. Katolikov ni nobenih razen uradnikov. — Življenje je jako drago; upam pa, da bode prihodnje leto bolje, ker so ljudje letos mnogo nasadili in vsejali; ako ne pride kaka elementarna nesreča, bo žetev izvrstna. Ječmen so uže o sv. Petru in Pavlu poželi. — Veliko se le-sem pripelje iz Srbije; ako bi ne bila colnina tako visoka, bi še viša bila dohodarina. Vino se tukaj po 60 do 80 kraje, oka (to je po naše star bokal) prodaja in je prav izvrstno srbsko; tudi pivo se dopeljuje, a to je slabo. — Goveja kuga, ki je uže nekoliko mesecev trajala, je ponehala in bode meja v kratkem zopet odprta. Ako bi se naši kranjski kmetje tukaj naselili, bi Višegrad kmalu vse drugače izgledal; med naseljenci pa so sedaj sami ogerski in poljski židje. — Vojakov imamo tukaj en pešpolk štev. 80 z godbo,Jd nam vsak teden dvakrat prijetne ure napravlja. — Se nekaj. Cesta, ki se zdaj dela od Višegrada do Rogatca, bode taka, da jej ni para na Kranjskem. — Danes — srbski praznik sv. Petra in Pavla — vršila se je svečanost, ki jo tukaj uže Bog ve kedaj ni bilo; blagoslovljen je bil zvon, katerega so tukajšnji častniki in uradniki v Beču vliti dali. Zvon je majhen, a dober glas ima, ter je namenjen katoliški občini, katere pa dozdaj še ni tukaj. Zvon ima na eni strani c. kr. orla — na drugi strani pa napis: „der katholisehen Gemeinde gewidmet von den Offizieren und Beamten der Višegrader Garnison". Ker ni tukaj katoličanov, se je zvon oddal srbski občini, katera ta mesec začne novo cerkev zidati, za toliko časa, da se osnuje katoliška cerkev. — Včerajšno noc so venčali prostor, kjer se je danes svečanost vršila. Ob 7. uri zjutraj pričela se je maša in potem blagoslov-ljenje zvona; iz vseh krajev prišli so ljudje gledat in udeležit se svečanosti. Ob 9. uri je bila svečanost pri kraji. Na to stopi vladni zastopnik na nalašč za to pripravljeni oder in v jedrnatem govoru izroči zvon občini s pogojem, da se, ako se bode kedaj katoliška cerkev zidala, zvon njej vrati, — drugič, da, kedar se bo zvonenje rabilo, mora srbska občina zvoniti pustiti. Z veseljem je občina sprejela zvon, in gromoviti živio-kliei na presvitlega cesarja razlegali so se po mestu. —
236
Povabljeni so bili vsi častniki in uradniki k svečanosti in k obedu. Jagnjeta, kuretina, vino in pivo in slivovka so bili glavni predmeti pojedini; mladina nas je pa zraven razveselovala z narodnim plesom „Kolo". — Prav prijetno je bilo. Turčini so se pa tako jezili, da smo mislili, da se bode kaka nesreča pripetila; a hvala Bogu, vse se je redno vršilo. — V našem kraji ni kaj varno bivati, ker je v okolici mnogo lopovov; na enega je premija 40 ces. cekinov postavljena, a ni ga mogoče v pest dobiti; na nečega druzega je postavljeno 10 c. cekinov. Vsi ti lopovi pridejo iz Srbije. Pred nekoliko dnevi so naši komisiji, katera je čez noč v Strbci prenočevala, 3 konje ukradli, enega konja so baš na srbski meji vjeli, druga dva pa še iščejo. — Vojaki imajo tukaj jako mnogo posla. Vsak dan gre ena kompanija po okolici in po gozdih te lopove lovit, a do zdaj niso še nobenega vjeli. — Vročina je tukaj jako velika. Po 30—38°/o R- je uže kaj navadnega. — Zdravi rojaki! Drugi pot več. *)
Z Dunaja 15. julija. — Pošiljam Vam košček pesmice iz humoristično-satiričnega časnika „Cri - Cri", **) ki je 1. dne t. m. izhajati začel, da Vaši nemčurji ber6, kako pametni in pošteni Nemci o njih sodijo. Pesmi je ime „Deutschthumlerschmerzen", in začetek njen se tako-le glasi:
„Urn's Deutscbthum, weh! ist es gescheh'n,
Wird weiter so regieret, Soil es nicht wehrlos untergeh'n,
Jetzt tap fer remonstriret!
„Die Bildung gehet m i t zu Grand,
Wo war' sie sonst zu finden" So schallt's aus manchem grossen Mund,
Wer konnte das verwinden ?
„Wer Deutsch wie unsr'e Leut? nicht kann,
Der darf mit uns nicht sprechen, Denn nur deutsch spricht ein rechter Mann!"
So kollert's zum Erbrechen.
In Walschlaud nicht, noch Frankenland
Ward je so was vernommen, Weil Niemand, weiss man, zum Verstand
Durch Sprache sei gekommen.
Sonst gabe mancher P a p a g e i
Und manches stolze Starchen, Das spricht, als ob ein Mensch es sei,
Bald ab ein deutsches Narrchen.
V Gorici 18. julija. — Nekaj duhovskih vesti imam, in pa kakošnih!! Novega prvostolnega prosta imamo. Rajncega prosta brat, p.n. gosp. Sikst baron Codelli, je predložil preč. ordinariatu g. dr. Evgenija Karola Valussi-a. Dr. Valussi je rojen 11. febr. 1837. v vasi Talmasons (v provinciji videmski); gimnazijske studije je po avstrijskem sistemu z najboljšim vspehom dognal v Vidmu, bogoslovje pa v Gorici; dok-torstvo bogoslovja je dosegel na vseučilišči dunajskem in prišel potem za profesorja (morale) v tukajšnje centr. semenišče. Od leta 1873. je državni poslanec za okraj gradiščanski; nekaj let je bil tudi ud mestnega starešinstva goriškega. Mašnik je od 12. februarija 1860. 1. Dr. Valussi vreduje z g. Dom. Alpi-em (kornim vikarijem) tukajšnji „Eco delLitorale'
*) Bode dobro došlo!                                           Vred.
**) Časnik „Cri-Cri" izhaja dvakrat na mesec na celi poli in stane za vse leto 3 gold., — v posebno ličnem natisu pa 8 gold.
in je klasičen italijanski pisatelj in nepopisljivo gladek in eleganten govornik. Najrazličniše predmete zna — bodisi pismeno ali ustmeno — tako spretno in umetno obdelovati, da se mu misel in beseda udaja, kakor testo. Ni ga skoraj izobraženega človeka pri nas, da ne bi čital njegovih spisov. Ime njegovo slovi pa tudi daleč okrog po deželah italijanskih. Sicer govori dr. Valussi tudi nemški, zna francoski, um6 angleški in španjski, pa tudi slovenščina mu ni tuja; latinski govori in piše prav lepo. Sploh sem zapazil jez pri njem glede omike neko čudovito universalnost, in — pri laških duhovnikih nenavadno — prostodušnost. Vendar bi novemu proštu svetoval, da naj bi prej ali slej vse slovenske okraje naše nadškofije obhodil. Znabiti se ne bode kesal. Dr. Valussi je pisal enkrat v „E. d. L." sestavek, v katerem se nahaja med drugim rek: „Canonici boni viri, Capitulum mala bestia". No, naša doktorja mons. Zorn in Valussi sta nam poroka, da naš kapitelj n e bo „mala bestia". — Veliko senzacijo v duhovskih krogih je vzro-čila te dni novica, da gre g. Andr. Respet, profesor pastirstva v našem bogosl. semenišči, k Frančiškanom. Gosp. R. je bil 22 let bogosl. profesor, poprej gimnazijski katehet in še poprej vikarij na kmetih. — Corpus vile, na katerem že leta in leta naši šolski gospodarji poskušnje delajo, nekdanja normalka prestopila je — pravijo — spet v novo frazo; nemška vadnica bo za slovensko-italijansko žensko učit. izo-braževališče. Kaj natančnišega drugi po*:. — Dne 10. julija se je končala maturitatna preskušnj a na ženskem učit. izobraževališči. Bilo je 17 kandidatinj , 8 Italijank in 9 Slovenk. Ena It. se je umaknila, 2 Slovenki ste padli, tri kand. so zrele z odliko (med njimi ena Slovenka), ostale so zrele. — Vročino imamo strašno; v sobi 25° R.; suša že hudo pritiska — torej memento mori! Dne 16. avgusta t. 1. bodo začeli pokopavati na našem novem pokopališču. Tako je sklenilo m. starešinstvo 12. dne t. m.
V Ptuji. — Mariborski gimazijci napravijo v tukajšnji čitalnici v nedeljo 8. dne avgusta „besedo" a sledečim programom: 1. „Na boj", zbor A. Hajdriha. 2. „Pozdrav", govori gosp. prof. J. Žit e k. 3. a) „Jadransko morje", zbor s čveterospevom in spremljevan-jem na glasoviru dr. G. Ipavca; b) „V sladkih sanjah", čveterospev A, Hajdriha. 4. „Cigani", zbor s tenor-solom Fr. Vogelna. 5. „Slavnostni govor", govori gosp. M. Murko. 6. „Domovina", zbor s tenor-in bariton-solom dr. B. Ipavca. 7. „Moje sanje", romanca Fr. Krežme za gosli s spremljevanjem glasovira (g. A. Stock! in g. A. Ipavic). 8. a) „Što čutiš", zbor od Dav. J en kota; b) „V tihi noči", čveterospev A. For s terja. 9. „Petelinčkova ženitev", šaljiv zbor A. Hajdriha. 10. „Kdo je mar? 1. 2. 5. 6. 7." dr. G. Ipavca.
Iz Ilirsko-Bistriškega okraja 5. julija. — Pri volitvi
27, rožnika so bili naslednji gospodje za Trnovsko občino izvoljeni: za župana z veliko večino (19) glasov gosp. Josip S am s a iz Kosez; za svetovalce pa gg. Josip Vrh iz Kosez; Franc KranjcinBenigar iz Trnova.    Bog jih živi!
Iz Podhmške 1. julija. — Pri volitvi županstva za našo občino bili so izvoljeni: za župana Jernej T rebusa k, posestnik v Zobejevem, — za svetovalce pa Matija Pirš iz Vira in France Resnik iz Žobejevega.
Iz Ljubljane. (Iz odborove seje družbe kmetijske 18. dne t. m.) poroča se „Novicam" sledeče. Predsednik baron Wurzbach predlaga, naj se gospej vdovi ces. namestnika vit. Kalline, prejšnjega c. k. dež. predsednika kranjskega in častnega uda družbe kmetijske, pismeno
237
izreče toplo sočutje o nenadni smrti spoštovanega soproga; — odbor soglasno sprejme predlog. — Si. deželna vlada je tudi družbi kmetijski poslala nekoliko iztisov tiste tabele, ki jo je c. kr. ministerstvo kmetijstva v nemškem in slovenskem jeziku na svitlo dalo, in kaže z zeleno barvo zaznamovane mesece, v katerih se divjina na Kranjskem po postavi od leta 1874. ne sme streljati ali drugače pokončevati; — odbor je sklenil, podružnicam kmetijskim in ljudskim šolam po €no tako tabelo poslati, katere se za njo oglasijo. — Prošnja gosp. K. v Trojanah, naj bi se mu naklonila državna podpora za zgledno napravljeno gnojišče, se ni mogla uslišati zato, ker družba kmetijska uže več let ne dobiva Dobene subvencije za gnojišča. — Vsled poročila gosp. Hitza o zadevah nove sirarske družbe česniške in studorske se odbor z vprašanjem obrne do c. kr. ministerstva kmetijstva, pa tudi do družbe kmetijske tirolske. — Družba kmetijska in vrtnarska v Gradcu ste poslali odboru vabilo, naj bi se tudi kranjski kmetovalci in sadjerejci udeležili deželne razstave štajarske in pa shoda avstrijskih kmetovalcev in gozdarjev v Gradcu meseca septembra; — odbor je sklenil to vabilo razglasiti po ,,Novicah" in v „Laib. Zeitg." — Ker je družba kmetijska za nakup žlahtnih ovnov letos le 100 gold, državne subvencije dobila, je odbor sklenil, kompetenco za Ukviške ovne razpisati tako, da naj živinorejci, ki želijo ovna za polovico nakupne cene dobiti, pismeno prošnjo vložijo odboru, ki bode potem nakupljene ovne razdelil po deželi tako, da jih dobijo taki gospodarji, od katerih je pričakovati, da jih bodo za pleme ravnali na korist sebi in deželi. — Za uda je bil sprejet g. Albert Češko, trgovec v Ljubljani. — V tej seji je oskrbništvo družbenega vrta na ogled razstavilo nekoliko Sibirske rži, in Pedigre in pa svitle ozimne pšenice. Velikanski v slami in debeli v zrnji ste res vredni, da gospodarji gredo na družbeni vrt na Poljane ogledat še na njivi stoječi krasni pšenici; gosp. Vode ju bo jim rad pokazal.
—  Gosp. deželni predsednik Winkler se je podal 19. dne t. m. na Dolenjsko, da ogleda po toči poškodovane kraje krškega in novomeškega okraja in se sam osobno prepriča o škodi in tamošnjih razmerah prebivalcev. Ko je g. deželni predsednik došel v Krško, ga je v lepo okinčanem mestu župan Krški gospod Pfeifer z mnogimi drugimi župani spoštljivo sprejel; iz Krškega skozi Cerklje in Čatež pripeljal se je v Kostanjevico; na vsem potu so ga ljudje sijajno in navdušeno sprejemali. Mestna občina Kostanjevica mu je podelila častno meščanstvo, a občina Cerklje častno občanstvo. Jutri se vrne v Ljubljano nazaj.
—  Gospod minister dr. Pražak je bil prišel pretekli teden v Ljubljano, od kodar se je podal v Bled, da vidi „Švajco" kranjsko. Kakor „Slov. Nar." poroča, je gosp. minister res občudoval lepo našo deželo.
— {Srednje šole in učiteljišča) so 15. dne t. m. sklenile šolsko leto; mestne šole, deške in dekliške pa imajo šolo še do 24. t. m.; sklenejo pa šole en teden pred določenim časom, ker tu in tam otroci bolehajo za kozami in davico, in iz bolniških hiš tudi zdravi otroci ne smejo hoditi. Naj nam je vprašanje dovoljeno: Čemu ta razloček med končanjem šolskega leta? Odkritosrčno rečemo: mi smo preneumni, da bi ga razumeli. Nekateri stariši imajo fanta v mestni šoli in dru-zega v gimnaziji in realki. Namesti da bi pa oba prišla ob enem v Ljubljano in plačila stanovanja poravnali, morajo hoditi dvakrat. In koliko neki se je zaostalec v Ljubljani več naučil teh par dni! Je li to tudi kos novošegnega liberalizma?
—  (C. k. žensko učiteljišče v Ljubljani) se ima skrčiti tako, da bodo le drugo leto pripravnice sprejemali. Uže šolskega leta 1881. se ne bodo več pripravnice jemale, marveč še L 1882. Prihodnje leto bode samo 2., 3. in 4. tečaj, in kedar se naredba popolno izvrši, bode eno leto samo 1. in 3. tečaj, a drugo bode 2. in 4. tečaj. Iz tega sledi, da bodo vsako drugo leto izstopale preskušene učiteljice. Ker se jih veliko oglaša za žensko preparandijo in izpit dostoji, bi se utegnilo zgoditi, da bi ne imeli kje služeb za nje, in zarad tega je mi-nisterstvo to stvar tako vredilo.
—  Iz Reke se nam o ondašnji realni gimnaziji poroča, da je letošnje šolsko leto bilo v tej 8raz-redni šoli koncem leta skupaj 115 učencev, — v 5. razredu je bil en učenec, v 6. razredu pa tudi eden. Ali ni to prav „curiosum" šolstva v mestu, katero Lahi za laško, Ogri pa za magjarsko proglašajo in kamor nek uže tudi magjarščino silijo. — Ce je to resnica, kar se nam poroča — in ne dvomimo, da je, ker je poročilo vzeto iz „Atti della scuola" — potem je dosta očitno, zakaj da slovanska mladež beži iz Reške srednje šole.
—  (Dobrodelstvo.) Preblagorodni gospod dr. vitez Gutmannsthal - Benvenutti je tukajšnji hiralnici daroval 20 gold, z namenom, naj oi se siromakom tega zavoda ob posebnih dnevih v jedilih dal kak poboljšek. Hvala mu za ta milodar!
Vodstvo hiralnice.
—  (Valvazorjeva kronika.) Presvitli cesar je na predlog c. kr. najvišjega kamornika s sklepom dne 10. t. m. krasno drugo izdajo Valvazorjeve kronike dežele kranjske „Ehre des Herzogthums Krain" blagovolil sprejeti v svojo privatno knjižnico. Ta novica nas veseli tem bolj, ker je gosp. J. Krajec v Novomestu, marljivi založnik te zdaj popolno dovršene, ne le za Kranjsko, ampak tudi za zgodovino sploh imenitne knjige, o svojem času dobil tudi pohvalno pismo na Pariški svetovni razstavi. Ker je le še malo iz-tisov na razpolaganje, naj se podviza vsakdo, kdor želi dobiti to po vsem krasno kroniko, s kakoršno se menda nobena dežela ne more ponašati.
—  Iz Mengša nam je došla žalostna vest, da je ondi 16. dne t. m. umrl gospod France K u ral t, posestnik v Mengšu, oče gospoda Franja Kuralta, tajnika gospodarskega društva v Zagrebu. Lahka bodi zemljica spoštovanemu rodoljubu!
—   Namesto umrlega viteza K a 11 i n e , (kateremu ljubljanski judovski list „Tagblatt" še v grobu ne dd miru, češ, da je umrl ,,am gebrochenen Herzen" zato, ker je bil v srcu skozi in skozi „ustavoveren", pa se kot tacega pod ministerstvom Taaffeovem ni smel kazati), se za ces. namestnika v Brni ugibajo v dunajskih časnikih mnogovrstni kandidat]e, tako grof Sig. Berhtold, grof Widman- Se delni cky in drugi. Tudi o vitezu Bohuslavu Widmannu, zetu Skene-ovem, bivšem deželnem predsedniku kranjskem in zdaj ces. namestniku v Tirolih, je počil glas, da utegne v Brno priti, al — „Reform" pravo pove, rekoč, da sedanje ministerstvo ne more misliti na tacega možd, ki je večini prebivalcev moravskih tako malo priljubljen bil, kakor je bil na Kranjskem, in da klic po vitezu Bohuslavu Widmannu je po takem le „pium de-siderium" nemške ustavoverne stranke.
—   {Naznanilo.) N&rodna društva ljubljanska pripravljajo v nedeljo 1. dne avgusta izredno veselico na vrtu čitalniške restavracije v korist ubogim po toči  poškodovanim rojakom.    Opozorujemo uže
zdaj častito občinstvo, da se takrat blagovoljno udeleži v mnogobrojnem številu te dobrodelne veselice. Program, obstoječ iz produkcij pevskega zbora, telovadbe, loterije in godbe bode se kmalu razglasil.
—   Po prof. Heinrichu osnovano pevsko^ društvo „liedertafel" je imelo v nedeljo izlet na Šmarno goro, katerega pa okrajnemu glavarstvu še naznanilo ni. Pri tem so se godile neke nerodnosti na Šmarni gori in v Medvodah, katere zdaj nemškutarji po svoji navadi porabljajo v grdenje Slovencev po nemških časnikih. Po Ljubljani je o tem toliko govorice, da ne vemo še pravega in moramo čakati, da bo po sodnijski preiskavi vse na dan prišlo. Kar se pa govori in je tudi brati že pov časnikih, je ob kratkem to. Ko so Ljubljančani na Šmarno goro prišli, so šli v cerkev na orgle, tam igrali med drugim tudi ^okrogle in nekateri so neki pred cerkvijo plesali. Ce je to res, razža-lili so pač zelo verski čut naroda slovenskega. Nekaj jih je neki tudi prepotene srajce sleklo in so jih po drevji obesili, da se posuše, med tem pa so hodili okoli brez srajc, le s suknjami ogrnjeni. Sploh so se, kakor se pripoveduje, na gori obnašali tako, da so izbu-dili nevoljo pri slučajno navzočih kmetih. Z gore proti Medvodam zopet niso šli vsi zmiraj po navadnih potih , kajti bili so otroci in ženske med njimi, in da kmetje kaj tacega ne gledajo radi, to ve vsak, posebno če se škoda dela. V Medvodah je bila družba veča, a so se zopet neki tako vedli, da kmetom ni bilo všeč; neka govorica celo trdi, da so se uže pri obedu med seboj razbesedili in skavsali. Ko jih na večer prepodi dež, so vreli vsi na železniško postajo, in tu — pravijo sami — so bili nekateri napadeni od kmečkih fantov, da jih je bilo petero — pravijo — nekoliko ranjenih. Mogoče je oboje , če je vse to res, kar se do zdaj v Ljubljani ve o tem, ker naš kmet je zel6 občutljiv posebno v verskih zadevah in se ak potem zapeljati do prestopa postav, česar — se ve da — noben rodoljub ne odobruje in odobravati ne sme, ampak vsak ljudo-ljub mora kaj tacega le obžalovati. Nič manj, kakor take surovosti, je pa nasproti graje vredno tako obnašanje „omikanih" meščanov, ki vse to provocira. Kaj je na vsem resničnega, to bo že preiskava pokazala. Odločno se pa mi moramo vstavljati očitanju, kije bilo v pondeljek v „Laibacherci", a v torek že preklicano, kakor da bi bili kmetje k temu našuntani po narodnjakih! ! Včerajšnji „Tagblatt" je celo tako predrzen, da vzrokov te neprijetne dogodbe išče celo v deželnem zboru in zato posebno nesramno napada gosp. Svetca, češ, daje to sad njegovih govorov v zbornici. Čudno, da „Tagblattovski" ljudje vzrokov ne iščejo nikdar tam, kjer so, namreč v sebi, ampak vselej valijo vso krivdo na narodnjake. Tako je bilo ona leta o dogodbah na Jezici in na Janjčem, tako je tudi zdaj, le da se v obče naš narod sramoti in obrekuje po domačih in vnanjih časnikih. To se skoro vidi, kakor da bi naši nemškutarji hodili ljudi na kmete nalašč dražit, ker vselej, kedar kam gredo, se zgodi kaka nerodnost, zavoljo katere trpe potem kmetje in ime dežele.
—  Oni gimnazijalec, ki je bil pretekli teden v gozdu „pod Turnom" od nekih potepuhov na smrt ranjen, še živi, al, če tudi živ ostane, brez hudih posledic mu ne bo udarec na možgane. Ne moremo si kaj, da ne bi dali našim dijakom pri tej priliki prijazen opomin, da jim sicer iz srca privoščimo, ako, kedar so storili svojo dolžnost o študijah, veseli zapojo: „Gaudeamus igitur, juvenes dum sumus!", al — nikoli naj se njihovo razveseljevanje ne izgubi v to, da bi se ponašali s ponočnico: „Der Mond ist unsere Sonne!"
238