KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBEN!LIS
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96' celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
2.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. januarja 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
5. Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi nekaterih krajev iz občine Metlika-okolica in priključitvi k občini Semič.
6. Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi nekaterih krajev iz občine Križe in ustanovitvi nove občine Golnik.
7. Odločba kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine Breg v »občina Hajdina«.
8. Uredba veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu.
9. Ratifikacija konvencije o postopku z vojnimi ujetniki, s prilogo, po Estoniji.
10. Ratifikacija ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, po Estoniji.
11. Ratifikacija ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, po Madžarski.
Zakoni in kraljevske uredbe.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § C. zakona o občinah
odločili:*
da se kraji Cerovec, Črešnjevec, Gradnik, Hrib, Krvavčji vrli, Praproče in Sodji vrli (bivša občina Črešnjevec) izločijo iz občine Metlika-okolica, sreza črnomeljskega Dravske banovine, in priključijo občini Semič istega sreza iste banovine.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 9. decembra 1936; IV. br. 5679/30.
1L Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
— . m	—
6.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralji Jugoslavije,
kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle na podstavi tjtj 8. in 6. zakona o občinah
odločili:*
1.
da se iz občine Križe v kranjskem srezu Izloči kraj Golnik, iz občine Preddvor istega sreza pa se izločijo kraji Trstenik, Povlje, Babni vrt, Zabije, Cadovlje, Pan-geršica, /g. Teneliše, Sp. Tenetiše, Goriče, Letence, Kamnjek, Srednja vas in Svarje-Zalog.
2_
Da se iz izločenih delov ustanovi nova občina Golnik s sedežem v Goričah.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 9. decembra 19:16: IV. br. 5678/36,
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
• mm
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31. decembra 1936, št. 303/LXXVll/764.	3}.	decembra 1936, št. 303/LXXV11/763.
p*
4.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah
odločili:*
da se občina Breg v ptujskem srezu preimenuje v občina Hajdina« in da se njen sedež prenese z Brega v Zg. Hajdino.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
.V Beogradu, dno 9. decembra 1936; IV. br. 5680/36.
It. Stankovič s. r. Ur. Perovič s. r.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
■	m	»	—-
Uredbe osrednje vlade.
8.
Na podstavi § 41. zakona o univerzah in § 45. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisujem tole
uredbo
veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu.**
I.	Naloga fakultete.
Člen 1.
Naloga veterinarske fakultete je:
1. da goji veterinarsko znanost;
2. da strokovno pripravlja in vzgaja bodoče veterinarje;
3. da preučuje probleme iz veterinarstva vobče.
Veterinarska fakulteta dosega to nalogo:
1. z rednimi in izrednimi predavanji, vajami, razkazovanji in drugimi načini nazornega pouka;
2. z organiziranjem dela v svojih zavodih, klinikah, laboratorijih, seminarjih itd.;
3. z organiziranjem in izvajanjem znanstvenih raz-iskavanj v svojih napravah;
4. z organiziranjem ekskurzij po državi, zbiranjem in študiranjem gradiva, ki se nanaša na zdravje živali, razmere, v katerih se drže in hranijo, proizvodnjo in ukoriščanje živali in higieno živil za življenje živalskega izvora.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. decembra 1936, št. 303/LXX V11 /765.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. avgusta 1936, št. 186/XLV;487.
II.	Stolice in predmeti.
A.	Stolice.
Clen 2.
Na veterinarski fakulteti so stolice, določene s členom 100. občne univerzitetne uredbe, in obsegajo tčle predmete:
1. Stolica za osnovne prirodoslovne nauke:
a) zoologijo (biologijo) za veterinarsko medicino;
b) fiziko za veterinarsko medicino; 1
c) kemijo za veterinarsko thedicino; č) botaniko za veterinarsko medicino.
2. Stolica za enciklopedijo kmetijstva z živinorejo:
a) občno in posebno živinorejo;
b) živinsko higieno, hranjenje živine in planinsko gospodarstvo;
c) enciklopedijo kmetijstva z zadružništvom in živinskim zavarovanjem.
3. Stolica za anatomijo s patologijo:
a) sistematično in topografsko anatomijo;
b) patološko anatomijo in patološko histologijo;
c) patološko fiziologijo.
4. Stolica za histologijo s patologijo in embriologijo:
a) histologijo;
b) embriologijo;
c) hematologijo.
5. Stolica za fiziologijo s patologijo:
fiziologijo s patologijo.
6. S l o 1 i c a za p a r a z i t o 1 o g i j o :
a) helmintologijo;
b) entomologijo.
7. S' t o 1 i c a za farmakologijo:
a)'farmakologijo;
b) toksikologijo;
c) nauk o receptiranju.
8. Stolica z a'mikrobiologijo in higieno:
a) mikrobiologijo;
b) serologijo z imunologijo (občno in posebno);
c) nauk o razkuževanju (občnem in posebnem).
9. Stolica za rentgenologijo in fizikalno terapijo:
rentgenologijo in fizikalno terapijo.
10. £? t o 1 i c a za interno klinično pr o p e-d e v t i k o :
interno klinično propedevtiko.
11. Stolica za patologijo in terapijo notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev:
patologijo in terapijo notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev.
12. Stolica za nauk o nalezljivih boleznih:
klinično patologijo, terapijo in posebno pro-filakso nalezljivih bolezni.
13. Stolica za kirurgijo z oftalmologijo in o n i h o1 o g i j o :
a) kirurgično propedevtiko;
b) občno in posebno kifurgijo in oftalmologijo;
c) onihologijo;
č) nauk o operacijah in obvezah.
11 -i___________
14. Stolica za veterinarsko porodništvo in specialno patologijo in terapijo porodnic in dojencev:
a) veterinarsko porodništvo in specialno patologijo in terapijo porodnic in dojencev;
b) klinično patologijo in terapijo notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev.
13. Stolica za biologijo in patologijo čebel in s v i 1 o p r e j k :
a) biologijo in patologijo čebel in sviloprejk;
b) biologijo in patologijo rib, rakov in školjk.
16. S t o 1 i c a z a • h i g i e n o živalskih proizvodov za človeško hrano:
a) higieno mesa in mesnih izdelkov;
b) pregled perutnine, divjačine, rib, rakov in školjk;
c) higieno mleka in mlečnih izdelkov;
č) tržni nadzor živil rastlinskega in drugega izvora;
d) kemijo živil.
17. S t o 1 i c a za veterinarsko higieno (eksterno) z veterinarsko policijo in veterinarskim sodstvom-
a) upravno veterinarstvo;
b) sodno veterinarstvo.
Člen 3.
Na veterinarski fakulteti so g 1 a v n i i n o b v e z n i predmeti za slušatelje veterinarske medicine tile.
1. zoologija (biologija) za veterinarsko medicino;
2. fizika za veterinarsko medicino;
3. kemija (fizikalna, anorganska, organska, biokemija) za veterinarsko medicino;
4. botanika za veterinarsko medicino;
5. anatomija (sistematična in topografska);
6. histologija;
7. embriologija;
8. fiziologija;
9. občna živinoreja in živinska higiena (hlevska in dr.);
10. hranjenje živine in higiena prehrane;
11. specialna živinoreja;
12. živinorejsko zadružništvo in živinsko zavarovanje;
13. občna in specialna patološka anatomija;
14. patološka fiziologija;
13. farmakologija, toksikologija in ordinacija zdravil;
16. parazitologija;
17. mikrobiologija;
18. higiena (profilaksa živinskih nalezljivih bolezni);
19. kemija živil;
20. higiena mleka in mlečnih izdelkov;
21. tržni nadzor živil rastlinskega in drugega izvora;
22. higiena mesa in mesnih izdelkov;
23. pregled perutnine, divjačine, rib, rakov in Školjk;
24. interna klinična propedevtika;
25. rentgenologija in fizikalna terapija;
26. klinična patologija in terapija notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev (medicinska klinika);
27. kirurška propedevtika;
28. kirurgija in oftalmologija;
29. onihologija;
30. nauk o operacijah in obvezah;
31. klinična patologija in terapija notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev (buia-trična klinika);
02.	porodništvo in klinična patologija in terapija porodnic in dojencev s propedevtiko;
33. nauk o nalezljivih boleznih (klinična patologija, terapija in specialna profilaksa nalezljivih bolezni) ;
34. biologija in patologija rib, rakov in školjk;
35. biologija in patologija čebel in sviloprejk;
30. enciklopedija kmetijstva (agrarna proizvodnja s posebnim ozirom na proizvodnjo krmskih rastlin in gospodarsko zadružništvo);
37. sodno veterinarstvo;
38. veterinarska policija.
Postranski predmeti:
1.	uvod v veterinarsko medicino;
.2. zgodovina veterinarstva;
3. vojaško veterinarstvo;
4. psihologija živali;
3. živalske surovine v obrtu in industriji in obrtna higiena;
6. postopek z domačimi živalmi in njih zaščita, vpreganje in osedlovanje, konjiški šport;
7. poljudno poučevanje iz veterinarstva in živinoreje;
8. osnovni pojmi grajanskega prava;
9. osnovni pojmi politične ekonomije;
It), trgovina z živino;
11.	živali kot predmeti v umetnosti.
B.	Znanstveni zavodi.
Clen 4.
Na veterinarski fakulteti so tile znanstveni in učni zavodi (inštituti, klinike, seminarji i. dr):
1. inštitut za osnovne in prirodoslovne nauke;
2. inštitut za živinorejo s kabinetom in muzejem za enciklopedijo kmetijska in zavodskim posestvom; inštitut za sistematično in topografsko anatomijo;
4. inštitut za patološko anatomijo, patološko histologijo in patološko fiziologijo;
5. inštitut za histologijo in embriologijo;
6. inštitut za fiziologijo;
7. inštitut za parazitologijo;
8. inštitut za farmakologijo in toksikologijo s fakultetno lekarno;
9. inštitut za mikrobiologijo in higieno;
10. inštitut za higieno živalskih proizvodov za Človeško hrano;
11. inštitut za biologijo in patologijo čebel, sviloprejk, rib, rakov, školjk in drugih mehkužcev;
12. inštitut za rentgenologijo in fizikalno terapijo;
13. inštitut za interno klinično propedevtiko;
11 institut iti klinika za nauk o nalezljivih boleznih;
15. klinika za notranje bolezni kopitarjev in mesojedcev (medicinska klinika);
16. klinika za notranje bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev (buiatrična klinika);
17. klinika za porodništvo in porodne bolezni in bolezni dojencev;
18. klinika za kirurgijo, kirurgično propedevtiko, oftalmologijo, onihologijo in nauk o operacijah in obvezah;
19. seminar za sodno veterinarstvo in veterinarsko policijo.
Clen 5.
Razen teh učnih in znanstvenih zavodov so na veterinarski fakulteti še:
a) seminar in muzej za zgodovino veterinarstva;
b) seminar za strokovno terminologijo;
c) Fakultetna knjižnica; č) fakultetno posestvo;
d) prevzemni oddelek;
e) podkovalniea;
f) pomožna klavnica z občinsko mesnico;
g) oddelek za mlekarstvo;
h) krematorij in naprave za ukoriščanje živalskih mrhovin in odpadkov.
lir. Pouk.
Člen 0.
Na veterinarski fakulteti traja pouk 5 let (10 semestrov).
Člen 7.
Na veterinarski fakulteti se vrše predavanja in praktične vaje iz predmetov, ki se takole razporejajo po semestrih:
T. semester:
fizika za veterinarsko medicino; zoologija (biologija) za veterinarsko medicino; kemija za veterinarsko medicino; botanika;
anatomija (sistematična).
II. semester:
fizika za veterinarsko medicino;
zoologija (biologija) za veterinarsko medicino;
kemija za veterinarsko medicino;
botanika za veterinarsko medicino;
anatomija (sistematična);
histologija.
III. semester:
anatomija (sistematična); histologija; embriologija; fiziologija.
IV. semester: anatomija (topografska); fiziologija;
parazilologija (helmiiitologija in entomologija); interna klinična propedevtika.
V. semester: parazilologija (helmiiitologija in entomologija); interna klinična propedevtika; mikrobiologija;
farmakologija, toksikologija in ordinacija zdravil; občna patološka anatomija in patološka histologija; patološka fiziologija.
VI. semester: farmakologija, toksikologija in ordinacija zdravil; občna in specialna patološka anatomija; patološka fiziologija;
rentgenologija in fizikalna terapija; klinična patologija in terapija notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev;
kirurgična propedevtika; kemija živil.
VII. semester:
klinična patologija in terapija notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev;
kirurgija, oftalmologija in nauk o operacijah in obvezah;
občna živinoreja in živinska higiena; hranjenje živine in higiena prehrane; higiena mleka in mlečnih izdelkov; biologija in patologija rib, rakov, školjk in drugih mehkužcev;
enciklopedija kmetijstva.
Vlit. semester:
klinična patologija in terapija notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev;
kirurgija in oftalmologija;
onihologija;
specialna živinoreja;
živinsko zadružništvo in živinsko zavarovanje; klinična patologija in terapija notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev.
IX. semester:
kirurgija in oftalmologija; specialna živinoreja;
tržni nadzor živil rastlinskega in drugega izvora; biologija in patologija čebel in sviloprejk; porodništvo in klinična patologija in terapija porodnic in dojencev s propedevtiko;
higiena mesa in mesnih izdelkov; klinična patologija in terapija notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev; nauk o nalezljivih boleznih.
X. semester:
kirurgija;
porodništvo in klinična patologija in terapija porodnic in dojencev;
higiena mesa in mesnih izdelkov; pregled perutnine, divjačine, rakov, rib, školjk in drugih mehkužcev;
nauk o nalezljivih boleznih;
higiena (profilaksa živinskih nalezljivih bolezni);
sodno veterinarstvo;
veterinarska policija.
Število obveznih ur za predavanja in vaje določi fakultetni svet; vendar mora slušatelj vpisati in pohajati najmanj 20 ur obveznih predavanj na leden.
i	Člen	8.
Slušatelji veterinarske medicine pohajajo tudi še tele znanstvene predmete in veščine:
1. uvod v veterinarsko medicino;
2. zgodovina veterinarske medicine;
3. vojaško veterinarstvo;
4. psihologija živali;
3.	živalske surovine v obrtu in industriji in obrtna higiena;
6. postopek z domačimi živalmi in njih zaščita, vpreganje, osedlavanje in konjiški šport;
7. poljudna predavanja iz veterinarstva in živinoreje;
8. osnovni pojmi civilnega prava;
0.	osnovni pojmi politično ekonomije;
10. trgovina z živino;
11. živali kot predmeti v umetnosti.
J
Člen 9.
Vse naštele predmete so slušatelji dolžni vpisovati po objavljenem razporedu. Vselej morajo slušatelji, preden pristopijo k izpitu, dokazati, da so pohajali predpisano število predavanj in vaj iz izpitnega predmeta. Izpiti se opravljajo iz vseli predmetov, naštetih v členu 21. te uredbe.
Člen 10.
Diplomirani veterinarji, ki želijo opravljati doktorski izpit, morajo najmanj 2 semestra po diplomiranju delati teoretično in praktično na kakem zavodu tiste znanstvene panoge, iz katere hočejo opravljati doktorski izpit.
IV.	Slušatelji.
Člen 11.
Vpis slušateljev, ki vstopajo prvič na veterinarsko fakulteto, se vrši v fakultetnem dekanatu od dne 25. septembra do dne 5. oktobra in od dne 1. do dne 5. marca. Kandidati morajo predložiti ob vpisu Čitljivo izpolnjeni vpisni list v dvojniku, rojstno izpričevalo, izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, fotografijo v štirih primerkih in izpolnjene obrazce vpisnice (indeksa) in študentovskega (dijaškega) lisla (legitimacije). En primerek vpisnega lista, rojstno izpričevalo in izpričevalo o zrelostnem izpitu ostanejo v arhivu dekanata, drugi primerek vpisnega lista se pošlje rektoratu radi vpisa v imatrikulacijsko knjigo; vpisnica in študentovski (dijaški) list pa se izročita po overitvi slušatelju.
O podaljšavi navedenih vpisnih rokov odloča univer-zilotna uprava.
Poslednji dan vpisa ob 0. uri zvečer se sklene glavna knjiga s podpisoma dekana in tajnika fakultete in fakultetnim pečatom.
Naknadne vpise sme univerzitetna uprava dovoliti slušateljem, ki se prijavijo do vštetega dne 20. novembra ali do vštetega dne 20 aprila. Poleg imena naknadno vpisanih slušateljev je posta\iti v pripombi glavne knjige vselej tudi številko univerzitetno uprave, s katero je bil naknadni vpis dovoljen (člen 103. občne univerzitetne uredbe).
C len 12.
Za rodne slušatelje veterinarske fakultete se sprejemajo tisti učenci, ki imajo izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu gimnazij, na katerih se uči latinski jezik. Učenci realnih gimnazij in listih gimnazij, kjer se latinski jezik ne poučuje, morajo opraviti iz latinskega jezika dopolnilni izpit. Dokler ne opravijo tega dopolnilnega izpita, ne morejo opravljati nobenega izpita na fakulteti. Če ga ne opravijo v dveh semestrih, se jim vpisani semestri ne štejejo.
Ali se naj opravlja dopolnilni izpit na univerzi ali pa na gimnaziji, odloči fakultetni svet najkasneje do konca meseca oktobra ali marca.
Člen 13.
Pri prestopu z ene veterinarske fakultete domače univerze na drugo se prijavi slušatelj dekanatu s prošnjo. Prošnji mora poleg listin iz člena 11. priložiti tudi še: 1. vpisnico in študentovski (dijaški) list, na katerih mu je potrdil prestop dekanat fakultete, s katere prestopa; 2. potrdilo z dekanovim podpisom o kolokvijih, seminarskih delih in opravljenih izpitih. Ko dekanat takega slušatelja sprejme, obvesti o tem rektorat in mu pošlje podatke, ki so potrebni za osebni list (člen 200. občne univerzitetne uredbe).
Člen 14.
0 vpisu slušateljev, ki predlože izpričevalo o oprav-' ljenem zrelostnem izpitu na gimnaziji, realni gimnaziji ali realki zunaj kraljevine, se odloča po členu 193. občne univerzitetne uredbe.
Člen 15.
Za slušatelje, ki so prej študirali na inozemskih veterinarskih fakultetah ali veterinarskih visokih šolah na stopnji fakultete, odloči fakultetni svet, ali se jim prii znajo tamkaj prebiti semestri in opravljeni izpiti. Ni-kakor pa se jim ne sme priznati več ko šest semestrov (člen 201. občne univerzitetne uredbe).
Člen 16.
Slušateljem, ki prestopijo na veterinarsko fakulteto z drugih fakultet in visokih šol na stopnji fakultete, sme priznati semestre z odločbo fakultetni svet.
Člen 17.
Osebe, ki nimajo pogojev za rednega slušatelja, se smejo sprejeti po predpisih člena 192. občne univerzitetne uredbe za izredne slušatelje, če so dovršili kakšno strokovno šolo ali najmanj šest razredov srednjih šol.
Izredni slušatelji nimajo pravice opravljati izpite, določene s to uredbo, in ne morejo dobivati štipendije niti izdelovati naloge. 0 njih delu na univerzi jim smejo izdati posamezni učitelji potrdilo na podstavi predhodnega izpraševanja.
Tistim izrednim slušateljem, ki izpolnijo pozneje pogoje za redne slušatelje, se nikakor ne smejo priznali semestri izrednega študija.
Člen 18.
Vsak slušatelj veterinarske fakultete mora ob začetku vsakega semestra, in sicer od dne 1. do dne
10.	oktobra in od dne 1. do dne 10. marca izpolniti v dvojniku prijavni in semestralni list in ju predložiti obenem z indeksom (vpisnico) in študentovskim (dijaškim) listom dekanatu veterinarske fakultete. Dekanat vpiše, če glede vpisa ni zadržka, prijavni list v vložni zapisnik, dvojnik prijavnega lista pa pošlje pod isto številko vložnega zapisnika rektoratu univerze.
Izjemoma in na posebno prošnjo sme dovoliti fakultetni svet naknadno prijavo, toda tudi to najdalj 10 dni' po začetku predavanj. Semestralne prijave po tem roku se ne upoštevajo.
Po opravljeni prijavi mora vpisati vsak slušatelj v vpisnico predavanja, ki jih mora v tem semestru poslušati, kakor tudi vaje, ki se jih bo udeleževal. Število obveznih tedenskih ur in vaj ne sme bili manjšo od števila, ki ga določi po členu 7. te uredbe fakultetni svet.
Nato overi slušatelj na način, predpisan v členu 195. občne univerzitetno uredbe, pri svojih učiteljih prijavo in redno pohajanje predavanj in vaj.
Ko overi konec semestra vpisnico pri učiteljih, prepiše vsak dijak iz vpisnice natančno in čitljivo vsa overjena predavanja in vaje v semestralni list v dvojniku in odnese to z vpisnico vred osebno na dekanat; dekan overi, ko preveri, da se natančno ujema z vpisnico, semester na vpisnici in na semestralnih listih s svojim podpisom in pečatom; overjena vpisnica se vrne slušatelju, en primerek semestralnega lista ostane na dekanatu, drugi se pa pošlje rektoratu.
14
2.	kos.
Clen 19.
Ce ugotovi dekan ob overavljanju semestra, da ni overil slušatelj pri učiteljih najmanjšega števila ur, predpisanega s sklepom fakultetnega sveta, mu tega semestra ne overi. Ce je slušatelj overil pohajanje ur in vaj, potrebnih za la minimum, mu prečrta dekanat pri overitvi semestra predmete, za katere nima nobenega učiteljskega podpisa.
V.	Izpiti.
Clen 20.
Izpiti so na veterinarski fakulteti diplomski in doktorski.
Vsi izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo, ki jo odredi fakultetni svet. Predsedniki izpitnih komisij sinejo biti redni in izredni profesorji. Izpraševalci so učitelji tega predmeta (redni in izredni profesorji, univerzitetni docenti, po potrebi pa tudi honorarni profesorji in učitelji).
Vsi izpiti so teoretični in praktični. Praktični del izpita mora pokazati, da je kandidat praktično izurjen v raziskovalnih metodah in sposoben, razložiti dosežene uspehe ali ugotovljene pojave. Kandidat, ki ne pokaže uspeha pri praktičnem delu izpita, se ne more pripustiti k teoretičnemu delu izpita. Pri teoretičnem delu izpita mora pokazati kandidat poznavanje znanstvene osnove dotičnega predmeta. Zato je treba bolj imeti za važno splošne vidike, manj pa poznavanje posameznosti. Teoretični del izpita je usten: sme se pa izjemoma in z odobritvijo fakultetnega sveta opravljati tudi pismeno.
Vsi ustni izpiti so javni; vendar sme predsednik komisije osebe, ki bi kakor koli molile izpit, ali pa iz drugih opravičenih razlogov pozvati, naj odidejo.
Dekan odredi sporazumno z izpraševalci čas in kraj za posamezne izpite in obvesti o tem člane izpitne komisije in kandidate. Število kandidatov za izpite iz po-edinih predmetov določi dekan sporazumno z izpraševalci.
Ce je kandidat zadržan po bolezni ali drugem važnem razlogu, opravljati izpit na določeni dan, mora obvestiti pismeno vsaj en dan pred izpitom dekana, ki odloči sporazumno z izpraševalcem po važnosti in opravičenosti navedenih razlogov, ali je dovoliti prosilcu opravljanje tega izpita kak drug dan v istem izpitnem roku. Ce ne pride kandidat določeni dan k izpitu in tudi ne postopa po gorenjem, sme opravljati izpit šele v naslednjem izpitnem roku.
Kandidat se prijavi dekanu za izpit ob času, ki ga dekan v ta namen določi; v prijavi pa naj navede, kdaj bi želel opravljati poedine izpite.
Clen 21.
Diplomski izpit sestoji iz petih izpitnih skupin in se opravlja posamez, in sicer lakote:
l.	izpitna skupina. — Ta izpitna skupina obsega izpite iz fizike, zoologije (biologije), kemije in botanike in se opravlja samo v junijskem roku. Kdor pade v tem roku iz treh ali iz vseh štirih predmetov, sme ponavljati te izpite šele v junijskem roku prihodnjega leta. Ce ne opravi enega ali dveh predmetov, sme ponavljati izpit v oktobrskem roku. Ce pade pri ponovnem izpitu v tem roku, najsi tudi samo iz enega predmeta, mora opravljati vse štiri predmete, toda šele v junijskem roku. Kdor ni opravil prve izpitne skupine, sc ne more vpisati v
111.	sem9BU?r,
II. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina obsega izpile iz anatomije, histologije z embriologijo in fiziologijo in se opravlja po končanem IV. semestru. Redni izpitni roki so junijski in oktobrski. Kdor niti v oktobrskem roku ne opravi vseh treh predmetov, se ne more vpisati v V. semester.
III. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina obsega izpite iz parazitologije, mikrobiologije, farmakologije s toksikologijo in ordinacijo zdravil, interne klinične pro-pedevtike in patološke anatomije in se opravlja po končanem VI. semestru. Rok za izpite te skupine je od dne 1. junija do dne 1. julija in od dne 1. oktobra do dne
1.	novembra. Kdor ne opravi izpitov te skupine do konca oktobrskega roka ali kdor pade iz več ko dveh predmetov, se ne more vpisati v VII. semester. Kdor pade iz enega ali dveh predmetov, se sme vpisati v VII. semester, ki se mu prizna, če opravi oba izpita konec
VII.	semestra.
H', izpitna skupina. — Ta izpitna skupina obsega izpite iz patološke fiziologije, patologije in terapije notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev in higiene mleka s tržnim nadzorom živil in se sme opravljati po končanem Vlil. semestru.
V.	izpitna skupina. — Ta skupina obsega predmete iz patologije in terapije notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev, iz kirurgije in oftalmologije, porodništva, nauka o nalezljivih boleznih, higiene (profilakse živinskih kužnih bolezni), higiene mesa in mesnih izdelkov, živinoreje, sodnega in upravnega veterinarstva in se opravlja po končanem X. semestru in po opravljenih izpitih iz IV. skupine. Predmeti iz IV. in V. izpitne skupine se opravljajo posamez vse šolsko leto. Rok za prijave izpita je junijski, oktobrski in februarski. Kdor ne opravi izpita iz predmetov ene izpitne skupine, sme ponavljali ta izpit najzgodneje v mesecu dni; če pade iz dveh predmetov, ju sme opravljati šele po dveh mesecih, ko je opravil poslednji predmet te skupine; če pa pade iz treh ali več predmetov, se mu dovoli opravljanje šele v naslednjem izpitnem roku.
Higiena prehrane, živinsko zadružništvo in živinsko zavarovanje kakor tudi enciklopedija kmetijstva se ne opravljajo kot posebni predmeti, marveč se izprašujejo pri izpitu iz živinoreje; prav tako se opravlja tudi izpit iz kemije živil v okviru higiene mleka s tržnim nadzorom živil; kirurgična propedevtika in onihologija se izprašujeta v okviru kirurgije, biologija in patologija čebel in sviloprejk v okviru nalezljivih bolezni, biologija in patologija rib, rakov in školjk kakor tudi pregled perutnine, divjačine, rib, rakov in školjk pa se opravljajo v okviru higiene nlesa in mesnih izdelkov.
Clen 22.
Izpiti se smejo opravljati na veterinarski fakulteti, če je bil vpisan kandidat na tej fakulteti kot redni slušatelj vsaj dva semestra in če sicer izpolnjuje pogoje fakultetne uredbe o izpitih.
Pri izpitih se vrši ocena z 1 do 10. Oceni 6 in 7 sta dobri, 8 in 9 prav dobri, 10 je odlična. Najnižja ocena, s katero more kandidat izpit opraviti, je 6.
Izpitna komisija mora vpisati v izpitni zapisnik in v indeks vsakega kandidata oceno, ki jo je dobil pri izpitu, ne glede na to, ali je zadostna ali nezadostna. Izpitni uspeh razglasi predsednik izpitne komisije takoj po opravljenem izpitu. Na prošnjo dobi lahko kandidat ob lastnih stroških izpričevalo o opravljenih poedinih izpitih ali izpitnih skupinah.
Člen 23.
Diplomski izpit za slušatelje veterinarske medicine se sme ponavljati trikrat, tretjič pa samo z odobritvijo fakultetnega sveta na pismeno kandidatovo prošnjo in izpraševalcev predlog.
Člen 24.
Kandidatu, ki je opravil vse izpite, označene v členu
21.	te uredbe (1., II., III., IV. in V. izpitno skupino), se izda na njegovo prošnjo in po plačilu predpisanih taks in ostalih stroškov posebna diploma, ki jo podpišeta rektor univerze in dekan veterinarske fakultete.
Diploma se izda v državnem jeziku in ima tole obliko in vsebino:
(Grb)
Kraljevina Jugoslavija Rektor univerze v.............
in
dekan veterinarske fakultete iste univerze potrjujeta s svojim podpisom in univerzitetnim pečatom, da je dovršil g	  rojen	dne.
v ............!...,	predpisne	univerzitetne	nauke,	opravil
predpisne izpite in da je s tem pridobil fakultetno izobrazbo, ki mu daje pravico in naziv veterinarja.
Na podstavi tega mu izdaje univerza v ..................
tole diplomo.
V..................  dne.....................19. Št.............................
Dekan	Rektor
Člen 25.
Preden prevzame kandidat diplomo, poda in podpiše vpričo dekana ali njegovega namestnika tole izjavo:
»Dajem častno besedo, da bom v izvrševanju svojega poklica Vesten, da bom čuval nad svojim stanom, pospeševal po svojih sposobnostih veterinarsko znanost in vestno vršil vse dolžnosti svojega zvanja.«
Člen 26.
Z doktorskim izpitom se pridobita čast in naslov »doctor medicinae veterinariae«.
Doktorski izpit sestoji iz dveh delov: a) *iz ustnega izpita in b) iz pismenega izpita (izdelava in obramba disertacije).
Za doktorski izpit se prijavi kandidat ne glede na izpitne roke dekanu s pismeno prošnjo, ki ji priloži izvirno veterinarsko diplomo in potrdilo, da je prebil najmanj dva semestra pri teoretičnem in praktičnem delu v kakem zavodu (člen 10. te uredbe).
Dekan predloži prošnjo fakultetnemu svetu v rešitev. Če ji fakultetni svet ugodi, odredi komisijo najmanj treh članov fakultetnega sveta, izmed katerih je eden učitelj stroke, iz katere opravlja kandidat izpit; predsednik te komisije pa je dekan. Če vobče ni učitelja iz tiste stroke, iz katere hoče kandidat opravljati izpit, odredi fakultetni svet učitelja najbližje stroke.
Ustni del doktorskega izpita se sme opravljati naj-zgodneie leto dni po pridobljeni veterinarski diplomi. Kandidat ga opravlja iz občnega in nz posebnega dela ene znanstvene panoge (stolice), označene v členu 2. te uredbe, kakor tudi iz tistih sorodnih panog, ki jih določi fakultetni svet.
Člen 27.
Predmet disertaciji izbere kandidat vselej sporazumno z učiteljem stroke, iz katere želi opravljati doktorski izpit. Kandidat sme izbrati predmet disertacije takoj po
pridobljeni veterinarski diplomi; disertacijo pa mora izročiti najkasneje v letu dni po opravljenem ustnem doktorskem izpitu.
Disertacija se mora izročiti v petih primerkih, natipkanih na pisalnem stroju.
Dekan predloži disertacijo fakultetnemu svetu, ki odredi dva referenta, katerih eden mora biti profesor dotične stroke, drugi pa sme biti tudi univerzitetni docent, izjemoma pa tudi profesor druge fakultete. O disertaciji odloči komisija, sestavljena iz dekana in referentov. Število članov komisije sme fakultetni svet za vsak posamezni primer zvišati.
Če komisija disertacijo sprejme in je kandidat ustni doktorski izpit opravil, se pozove, naj na določeni dan disertacijo brani, dekan pa mu izda dovolitev za natisk.
Kandidat brani disertacijo pred komisijo, ki jo sestavljajo referenta in dekan. Ob tej priložnosti se smejo zastavljati kandidatu vprašanja v zvezi z disertacijo. Če kandidat disertacijo uspešno brani, je opravil ves doktorski izpit, kar mu komisija takoj priobči. Obramba disertacije je javna.
Člen 28.
Če kandidat ustnega izpita ne opravi, ga sme ponavljati najzgodneje po šestih mesecih; če ga tudi drugič'’ ne opravi, sme ponavljati izpit po nadaljnjih šestih mesecih.
Če se predložena disertacija ne sprejme, sme predložiti' kandidat najzgodneje v šestih mesecih novo delo z isto temo ali s kako drugo iz iste znanstvene panoge. Če se mu tudi sedaj disertacija zavrne, sme predložiti kandidat najzgodneje v letu dni novo disertacijo z drugo temo iz iste ali druge znanstvene panoge.
Če je nova disertacija iz druge znanstvene panoge, ne velja več opravljeni ustni del izpita in se ves postopek obnovi.
Če kandidat disertacije ni obranil, sme ponavljati obrambo po šestih mesecih. Po neuspeli drugi obrambi se smatra, da disertacija ni sprejeta; novo disertacijo pa sme predložiti šele po letu dni.
Če kandidat tudi pri drugi ponovitvi v katerem koli delu izpita ne zadovolji, izgubi pravico, nadalje opravljali doktorski izpit.
Člen 29.
Kandidatu, ki opravi doktorski izpit, se izda na njegovo prošnjo in cb njegovih stroških diploma doktorja veterinarske medicine. Diploma doktorja veterinarske medicine je pisana v latinskem jeziku in se glasi:
Sub auspiciis
Universitatis Litterarum ..................................................................................
Nos
h. t. Itoetor
b. a. Dečanus fačultatis medicae veterinariae
in medicum veterinarium dominum ..............................................................
.................... ex	  oriundum	postquam
ot dissertatione cpiae inscribitur ...........................-
et examinibus legitimis laudabile doctrinam probavit Doctoris medicinae veterinariae Nomen et honorem, iura et privilegia contulimus in. eiusque rei fidem hasce lilteras Universitatis sigillo sau-ciendas curavimus.
Datum die..... meusis...............................MCM
h. a. Deeauus	li.	t.	Rector
Člen 30.
Promocija in izročitev diplome se vršita po običajih za promocijo na univerzi. Kot promotorji poslujejo redni profesorji veterinarske fakultete (per turnum).
Promocija in izročitev diplome se ne smeta opraviti, dokler ne izroči kandidat dekanatu 100 izvodov natisnjene disertacije.
Imena oseb, ki so prejele doktorsko diplomo, se vpišejo v posebno knjigo, ki se hrani v univerzitetni pisarni in v katero se lastnoročno podpiše za doktorja veterinarske medicine proglašena oseba.
VI.	Prehodne določbe.
Člen 31.
Določbe o pouku, trajanju študij, vpisu, izpitih in diplomah, ki so obsežene v tej uredbi, veljajo za tiste slušatelje veterinarske fakultete univerze v Zagrebu, ki se vpišejo na to fakulteto po uveljavitvi te uredbe.
Slušatelji veterinarske fakultete univerze v Zagrebu, ki so se vpisali pred tem časom na to fakulteto, smejo dokončati do vštetega šolskega leta 1940./41. svoje študije, opravljati diplomske in doktorske izpite po predpisih, ki so veljali do uveljavitve te uredbe.
Slušatelji veterinarske fakultete univerze v Zagrebu, vpisani po prejšnji uredbi, se ne morejo vpisati v VI. semester brez opravljenega I. diplomskega izpita, predpisanega s staro fakultetno uredbo.
Člen 32.
Veterinarska fakulteta univerze v Beogradu začne delovati z začetkom šolskega leta 1936./37. Pouk in vse delo na tej fakulteti se začne s prvim semestrom in ,se opravlja nadalje postopoma po semestrih povsem po določbah zakona o univerzah, občne univerzitetne uredbe in te uredbe.
Člen 33.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«.
Z dnem uveljavitve te uredbe prestanejo veljati: uredba Njegovega kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika z dne 31. avgusta 1919, uredba pokrajinske uprave za Ilrvatsko in Slavonijo, oddelka za prosveto in vere, z dne 1. septembra 1922, št. 27.022, in vsi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. julija 193G; P. št. 30.281.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
■ ■    ..............
9.
Ratifikacija konvencije o postopku z vojnimi ujetniki, s prilogo h konvenciji, po Estoniji.*
Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno z dopisom švicarskega poslaništva v Beogradu P-8-3 z dne
22.	junija 1936, da je položila republika Estonija dne
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	julija 1936, št. 156/XXXVIII/438.
11.	junija 1936 ratifikacijski instrument glede konvencije o postopku z vojnimi ujetniki, s prilogo, h konvenciji, podpisane dne 27. julija 1929 v Ženevi.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 20. maja 1931; razglašena je v »Službenih novinah« št. 132/XLI z dne 15. junija 1931.1
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
26.	junija 1936; pov. št. 15.614/1.
-	♦ —
10.
Ratifikacija ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, po Estoniji.2
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom P-8-3 z dne 22. junija 1936 ministrstvo za zunanje posle, da je položila republika Estonija dne 11. junija 1936 ratifikacijski instrument glede ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 20. maja 1931; razglašena je v »Službenih novinah« št. 124/XXXVil z dne 5. junija 1931.3
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 26. junija 1936; pov. št. 15.614/1.
11.
Ratifikacija ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929, po Madžarski.4
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom P-8-3 z dne 21. septembra 1936 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Madžarska dne 10. septembra 1936 ženevsko konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, podpisano dne
27.	julija 1929.
Po členu 33. omenjene konvencije stopi ta ratifikacija v veljavo v šestili mesecih po dnevu notilikacije, t. j. dne 10. marca 1937.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 20. maja 1931; razglašena je v »Službenih novinah« št. 124/XXXV11 z dne 5. junija 1931.“
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 24. septembra 1936; pov. št. 23.038/1.
* Prim. »Službeni lisi: št. 575/73 iz I. 1936.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	julija 1936, št. 15G/XXX V111/439.
3 Prim. »Službeni list« št. 574/73 iz 1. 1936.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	oktobra 1936, št. 227/LV/575.
6 »Službeni lisk št. 10/2 iz 1. 1937.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Itobert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 2. kosu VIII. letnika z dne 6. januarja 1937.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec januar 1937
Minister za finance ie tzdal naslednjo odločbo z dne 28. dec. 1936, št. 62.700/V11T.: Od 1. do 81. jan 1937 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah In določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavali na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . .	.	•	•	din	303—
j zlata turška lira	•	•	•	4«	344—
1 angleški funt .	•	•	•		239—
1 ameriški dolar .	»	•	•		43-20
1 kanadski dolar .	•	•	•		42-90
1 nemška marka	>	•	.		14-60
1 zlot 						8-15
1 avstrijski šiling	•		•	**	S-30
1 bela ....				M	7-30
				P*	8-80
J braziljski milreis	.	•	t	M	2-43
1 egiptovski funt	•	•	•	M	217—
1 urugvajski pezos	•	•	•		22" —
1 argentinski pezos	.	,	»	M	13—
1 turška papirnata lira			t	W	34-26
100 albanskih frankov		•	•	«•	1890—
100 francoskih frankov		•	t	M	202-30
100 švicarskih frankov		P	•	m	1000-
100 Italijanskih lir .	•	•	•		227*60
100 nizozemskih gotdinariev				M	2366"—
100 bolgarskih levov		•	•	M	46-50
100 romunskih lejev	•	•	•	«4	32-30
100 danskih bron .	•	•	•	M	947-50
100 švedskih kron .	•	•	P	*	1091—
100 norveških kron	P	•	•	M	1086-50
100 pezet ....	•		»	14	260"—
100 drahem . . .	a	•	•	M	40"—
100 češkoslovaških kron		•	•		152-50
					93-65
100 letonskib lat . .	*	♦	•	km	780-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — napo-
leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalnt tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1936./37. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, In
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no In 89Sno Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newvorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
St, 62.700/VIII, — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstvu za finance, 28. dec. 1936. ( Služb, nov.« z dne 30. dec. 1936, št. 302.)
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 33.821/1.	8
Odločba.
Na osnovi §§ 10. in 11. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili ter čl. 2. do 6. pravilnika za izvrševanje omenjenega zakona otvarjam predhodno postopanje zaradi ugotovitve pogojev za otvoritev prvo po vrsti javne lekarne na Vranskem.
Okoliš te lekarne bi tvoril ves kraj Vransko.
Prizadete stranke naj podajo v roku 15 dni po objavi te odločbe svoje eventualne ugovore pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Pravica pritožbe se priznava vsem onim lekarnarjem, ki smatrajo, da bi se z otvoritvijo te nove lekarne njih interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil sam njih obstanek ogrožen.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. decembra 1936.
Za bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
VIII.	No. 8519/1.	3026-2-2
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne so zaprosile za uvedbo razlastilncga postopanja zoper posestnika zemljišč pare. štev. 486/1, -187/1 in 4SS/5 kat. občine Zalog, last Josipa in Antonije Skaze iz Podloga št. 44 pri Celju, s predlogom, da se na teh zemljiščih ustanovi služnostna pravica radi postavitve 2 navadnih in 1 A-drogov ter gradnje in vzdrževanja prostovoda v korist KDI5. Zgraditev elektrovoda je bila deloma že odobrena s sočasno odločbo, deloma pa se odobritveni postopek s tem uvaja.
Na to prošnjo se na podstavi § 58. obrtnega zakona ozir. § 45. fin. zakona iz 1. 1933./34., § 365. obč. drž. zakonika z uporabo določil 111. oddelka zakona z dne 18. februarja 1S78, drž. zak. 30, razpisuje
razpoložitev razlastilncga predloga z načrti in seznami v času
od 7. do vštetega 21. januarja 1937 pri sreskem načelstvu v Celju s pristavkom, da smeta prizadeta razpoložene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razlastitev ustno ali pismeno pri omenjenem načelstvu ugovarjati.
Komisijski ogled na kraju samem, kolikor bi bil še potreben, in obravnava pa se razpisujeta na
sredo 3. februarja 1937 s sestankom komisije ob 10. uri na sreskem načelstvu v Celju.
Interesenta se obveščata o tem s po-
zivom, da morebitne ugovore, ki jih nista mogla uveljavljati že v razpolo-žitvenem roku, vložita do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije.
Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih za d ržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. decembra 1936.
Po pooblastilu bana, načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r.
*
V.	No. 245/1—1937.	35-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo mostu v Dorici vasi v km 37.698 in mostu v Dolenji vasi v km 10.259 drž. ceste št. 52 L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. februarja 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 telur, razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 73.705'01.
Podrobnosti razpisa so razvidne i/. razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. januarja 1937.
-j.
VT. No. 35.018/1. "	18
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Kac Janko, zdravnik v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 23. decembra 1936.
*
3934
Uradni razpust društev.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je na podstavi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpustila naslednja društva in je njih razpust postal pravnomočen:
1. z odločbo IL No. 1009/1 z dne
7.	maja 1936: Društvo kmetskih fantov in deklet v Škocjanu pri Turjaku;
2. z odločbo II. No. 11.926/1 z dne
7.	maja 1935: Podružnica švabsko-nein-škega prosvetnega saveza v Marenber-gu, srez dravograjski;
3. z odločbo II. No. 2704/9 z dne 30. junija 1936: Krajevna skupina Švabsko-neniške prosvetne zveze v Kočevju in Stari cerkvi;
4. z	odločbo	II.	No. 2371/6	z	dne
30.	maja 1936: Krajevna skupina Švab-sko-nemške prosvetne zveze v Ljubljani;
5. z	odločbo	II.	No. 2701/15	z	dne
26.	septembra 1936: Krajevna skupina Švabsko - nemške prosvetne zveze v Nemški Imki, srez kočevski;
6. z	odločbo	II.	No. 2701/19	z	dne
13.	novembra 1936: Krajevna skupina Švabsko-nemške prosvetne zveze v. Topli rebri, srez kočevski;
7. z	odločbo	II.	No. 5561/6	z	dne
24. decembra 1936: Krajevna skupina Švabsko - nemške prosvetne zveze v Celju;
8. z	odločbo	II.	No. 4892/13	z	dne
24.	decembra 1936: Krajevna skupina Švabsko-nemške prosvetne zveze v Mariboru.
*
3935
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odločbami kraljevske banske uprave Dravske banovine so bila razpuščena naslednja društva, ki že več let ne delujejo, nimajo ne članov ne imovine in torej ne morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja:
1. II. No. 32.079/1 z dne 14. decembra 1935: I. društvo za zaščito vlagateljev v Ljubljani;
2. II. No. 31.348/1 z dne 20. decembra 1935: Društvo kmetskih fantov in deklet za Celje in okolico;
3. II. No. 25.144/2 z dne 15. januarja 1936: Društvo kmetskih fantov in deklet v Rožnem dolu;
4. 11. No. 3044/1 z dne 8. februarja 1936: Šahovski klub Ljubljana — Bežigrad;
5. II. No. 13.800/1 z dne 8. maja 1936: Narodna čitalnica v Metliki;
6. II. No. 15.092/2 z dne 4. julija 1936: Savezna streljačka družina pri Sv. Janžu na Dravskem polju, srez ptujski;
7. II. No. 20.191/1 z dne 23. julija 1936: Krajevni odbor Jadranske straže v Višnji gori;
8. II. No. 21.407/1 z dne 7. avgusta 1936: Slovenski akademski oktet v Ljubljani;
9. II. No. 21.243/1 z dne 11. avgusta 1936: Tamburaško društvo »Zrinjski« v Ljubljani;
10. II. No. 21.239/1 z dne 11. avgusta 1936: Jugosloveuska akademska čitalnica v Ljubljani;
11. II. No. 21.242/1 z dne 11. avgusta 1936: Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v področju Slovenije v Ljubljani;
12. II. No. 21.254/1 z dne 11. avgusta 1936: Klub Triglav v Ljubljani;
13. II. No. 21.240/1 z dne 11. avgusta 1936: Akademsko društvo A. 0. v Ljubljani;
14. II. No. 21.408/1 z dne 5. septembra 1936: Sredniešolska organizacija »Kres« na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani;
15. II. No. 28.308/1 z dne 11. novembra 1936: Podružnica narodno-strokovne zveze v Konjicah;
16. II. No. 29.593/1 z dne 30. novembra 1936: Godbeno društvo »Dravinja« v Konjicah.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IVa P 1301/36—1.	34
Oklic.
Turku Antonu, brivskemu mojstru v Ljubljani, je vročiti v civ. pravni stvari tožeče stranke: Franchetti Vili, brivski mojster v Ljubljani, ki ga zastopa dr. Kandare Fran, odvetnik v Ljubljani ca Turk Anton, brivski mojster iz Ljubljane, radi 3303 din s pp. sklep z dne
23.	dec. 1936 opr. št. IVa P 1301/36—1, s katerim vtožuje din 3303 s prip., in predlog na zastavni popis.
Ker bivališče Turka Antona, brivskega mojstra v Ljubljani, ni znano, se postavlja za skrbnika Czerny Igo, sodni pripravnik v Ljubljani, sresko sodišče soba 34, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. IVa., dne 31. decembra 1936.
&
Og 38/36-2.	17
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Kramperšek Franc, rojen 17. oktobra 1875 v Drobinskem št. 10, pristojen v občino Slivnica (srez šmarski), r. k., oženjen, sin Jurija in Jere, roj. Antlej, nazadnje posestnik v Drobinskem št. 12, je 24. aprila 1910 odpotoval v Ameriko ter od I. 1912. ni o njem nobene vesti.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1 o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Kramperšek Terezije, posestnice v Drobinskem št. 12, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Josipu Bogoviču, vodji zemljiške knjige v p. v Celju.
Kramperšek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. februarju 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,
dne 15. decembra 1936.
$
Og 35/36-3.	19
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Stiplovsek Franc, rojen 30. marca 1885 v Kostrivnici, sin Antona in Marije, roj. Imrger, nazadnje posestnik v Mestinju št. 26, občina Šmarje pri Jelšah (srez isti), je v I. 1914. odšel k 87. p. p. ter od 1. 1916. ni več nobene vesti o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2 o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Stiplovsek Terezije, posestnice v Mestinju št. 26, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje [mziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Josipu Bogoviču, vodji zemljiške knjige v p. v Celju.
Stiplovšek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. januarju 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. decembra 1936.
I 95/36-13.	3841
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 128.
Cenilna vrednost: din 173.166T0.
Vrednost pritekline: din 6010'—.
Najmanjši ponudek: din 119.450'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 3. decembra 1936.
I 1923/36—14.	3847
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1937 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Goričica vi. št. 228.
Cenilna vrednost: din 38.125'50.
Vrednost pritekline: din 25'—.
Najmanjši ponudek: din 25.433'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 3. decembra 1936.
*
I 630/36-6	3927
Dražbeni oklic.
Dne 16. f e b r u a rja 1937 d o p. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. Sp. Ivajnci polovica vi. št. 88, 2. Kirnova polovica vi. št. 63,
3.	Kunova vi. št. 84.
Cenilna vrednost: ad 1. din 1.7R9T0, ad 2. din 1.101 "12, ad 3. din 1.093'35.
Najmanjši ponudek: ad 1. din 1.193, ad 2. din 735'—, ad 3. din 729'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Dražba se bo vršila po zgoraj označenih skupinah.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gor. Radgoni, odd. II.,
dne 21. decembra 1936.
&
1 1445/36—6.	3918
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarj a 1937 o 1> osmih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Domžale vi. št. 666.
Cenilna vrednost: din 24.551'—.
Najmanjši ponudek: din 12.751'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se rie mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 16. decembra 1936.
.j.
I 1241/36.	3919
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1937 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. I. Mengeš vi. št. 820, in zemlj. knjiga k. o. II. Rašica vi. št. 57.
Cenilna vrednost: 1. din 1.665'20, 11. din 20.532'—.
Vrednost priteklin: II. din 1.200'—.
Najmanjši ponudek: I. din 1.111'—,
II.	din 13.690'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je origlasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 22. decembra 1936.
jj*
Va I 3566/36—S	3930
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podgorica vi. št. 337 (hiša v Podgorici št. 64 s stavbiščem in
vi lom).
Cenilna vrednost: din 8.424'—.
Najmanjši ponudek: din 6.000'—.
Vadij: din 843'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 22. decembra 1936.
I 4804/34-66.	3928
Dražbeni oklic.
D n e 8. t’ e b r u a r j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
1. zemljiška knjiga Dobrenje vi. št. 21,
2. zemlj. knjiga Gradiška vi. št. 41.
Cenilna vrednost ad 1.: din 288.970' ,
cenilna vrednost ad 2.: din 190.836*60.
Vrednost priteklin: din 7.315'— in
din 2.120'—, kar je že upoštevano zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek ad 1. in ad 2.: din 201.274'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se rm mogle več nveliavlinti glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desk' tega sodišča
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 4. decembra 1936,
H*
IV 1 3295/36-9	1
Dražbeni oklic.
Dne 12. f e b r u a r j a 1937 d o p. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1. Loka vi. št. 38 in 42, in 2. Morje vi. št. 82.
Cenilna vrednost: ad 1. in 2. din 81 tisoč 96rit).
Vrednost priteklin: din 4875'—, že všteto v cenilno vrednost zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 54.640'72.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru.
dne 15. decembra 1936.
I 1433/36—7	3889
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (gozd, ki leži ob cesti Pogance—Stranska vas) zemljiška knjiga Stranska vas vi. št. 331.
Cenilna vrednost: din 870' 10.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 580'06.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 87 01 v gotovini kot vadij. Hranilne knjižice ali vrednostni papirji se ne sprejmejo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču nainozneie pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 6. decembra 1936.
1 1042/36—15	3890
Dražbeni oklic.
D ne 15. f e b r u a r j a 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Gor. Kartaljevem št 7) zemljiška knjiga Zagorica vložek štev. 95.
Cenilna vrednost: din 73.69285.
Vrednost pritekline: din 2660'—.
Najmanjši ponudek: din 49.128'56.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 7369'28 v gotovini kot vadij.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 6. decembra 1936.
j;
I 2507/36—10.	5
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Jurovci vi. St. 248.
Cenilna vrednost: din 25.748'—.
Najmanjši ponudek: din 17.165'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražheni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ptuju, odd. II'..
dne 28. decembra 1936.
I 2478/36—10.	21
Dražbeni oklic.
D n e 11. februarja 1937 ob desetih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Paradiž vi. št. 118,
Cenilna vrednost: din 6790'55.
Vrednost priteklin: din 350'—.
Najmanjši ponudek: din 4531'—.
Piavice. ki bi rie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hj se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuin, odd. IV.,
dne 29. decembra 1936.
I 535/86—9.	7
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1937 ob desetih bo pn podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin (sestoje-čili iz 2 liiš, vrta, njiv, travnikov, pašnikov in gozda) zemljiška knjiga k. o. Šmiklavž vi. št. 1.
Cenilna vrednost: din 43.313'05.
Najmanjši ponudek: din 28.875'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž. benem naroku pred začetkom dražbe, sii-er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Slovenj Gradec, dne 5. decembra 1936.
Konkurzni razglasi
4.	13 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Ilirske rudarske družbe, z o. z. v likvidaciji v Prevaljah, registrovane pod firmo »Ilirska rudarska družba z omejeno zavezo v likvidaciji v Prevaljah.
Konkurzni komisar: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Zdenko Senko-vič, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Prevaljah dne 15. januarja 1937 ob 16. uri.
Oglasitveni rok do 20. februarja 1937 pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Prevaljah dne 5. marca 1937 o poli devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. ITT.,
dne 31. decembra 1936.
St 10/36—1
*
5.	<	4
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini .Ton-l.eja Franca, posestnika in industrialca v Slov. Konjicah.
Konkurzni komisar: Levstek Andrej, slarešina sreskega sodišča v Slov. Konjicah.
Upravnik mase: dr. Sbrizaj Teodor, odvetnik v Slov. Konjicah.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 14. jan. 1937 ob desetih.
Oglasitveni rok do 15. februarja 1937.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. marca 1937 ob desetih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. decembra 1936.
St 2/36—2
6.	31
Odprava konkurza.
Prezadolženec tvrdka Gorup & Co. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 10/35—3 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, po § 16. k. z., ker se je sklenila prisilna poravnava, ki je postala pravnomočna 26. 9. 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. decembra 1936.
St 10/85-162.
*
7.	33
Odprava konkurza.
Prezadolženec Pevalek Josip, trgovec v Ljubljani.	,
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 35/32—2 o iinovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIT., dne 30. decembra 1936.
S’ 35/32—69.
*
S.	32
Odprava konkurza.
Prezadolženec: ing. Zemanek Gustav & Co. družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 15/33—4 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. za k.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 30. decembra 1936.
St 15/33-127.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Vil. št. 75.964/36.	23
Objava.
V smislu § 5. in čl. 5. uredbe o pobiranju prirastkarine v okolišu mestne občine ljubljanske (Sl. 1. št. 938/98 ex 1934) se določa mnogokratnik za izračun te davščine za mesece oktober, november in prvo polovico meseca decembra na 10.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 22. decembra 1936.
*
Št. 78.364/36-II1/2.	36-3-1
Razpis.
Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje v skrajšanem roku dobavo moke za dobo od 1. januarja 1937 do 31. marca 1937 za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št. 2.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 16. januarja 1937 do 11. ure dop. v mestnem socialno-političnem uradu
soba 42, Mestni dom, II. nadstropje, kjer se dobe tudi dobavni pogoji.
Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom »Dobava moke za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici 2«.
V smislu čl. 24. pravilnika in čl. 88. zakona o državnem računovodstvu mora pred licitacijo vsak ponudnik položiti do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni začasno kavcijo v znesku 5% skupne proračunske vsote.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 4. januarja 1937.
•k
Štev. 1836/36.	22
Objava.
G. Mejač Anton, advokat v Ljubljani, se je odpovedal izvrševanju advokature z 31. decembrom 1936. Z istim dnem je bil na lastno željo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemniku pisarne je bil imenovan g. dr. Krapež Josip, advokat v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani
predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
26
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa, reg. št. 68.412, ki jo proglašam za neveljavno.
Gantar Pavel s. r.,
Malenški vrh 6.
*
9
Objava.
Izgubil sem duplikat odpustnice osnovne šole v Hočah, izdan 12. septembra 1925 pod ur. št. 295 na ime: Gselipan Adolf ter ga proglašam za neveljavnega.
Gselman Adolf s. r.
*
10
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje avtomatske pištole, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Kranju dne 17. jan. 1929 pod št. 399 in na ime: Ernest Schall-gruber. Proglašam ga za neveljavnega.
Ernest Schallgruber s. r., Tržič.
*
25
Objava.
Izgubila sem izpričevalo I. razreda dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani iz leta 1935./36. na ime: Štirn Cecilija iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Štirn Cecilija s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njou predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.