Ob nagradnem žrebanju Predvsem se lastništvo »Domoljuba« vsem naročnikom na naš slovenski najbolj razširjeni tednik »Domoljub« za njihovo zanimanje najlepše zahvaljuje. Lastništvo lista je prepričano, da je zanimanje naročnikov izraz njihove ljubezni do idej, ki jih list zastopa, idej, ki so izraz volje našega slovenskega naroda in da je vsako zanimanje v tem oziru najlepša manifestacija medsebojnega razumevanja in ljubezni do teh idej. Nagrade pa, ki jih je sreča v četrtek razdelila med naročnike, so le skromen izraz hvaležnosti lastništva lista za zvesto tovarištvo naročnikov do našega najboljšega tednika »Domoljuba«. Zanimanje za časopis in nagradno žrebanje je bilo zares velrlco med vsemi Slovenci. Piijavilo se je dosti nad 7000 novih naročili-(kov. Družina naših bralcev se je močno povečala. »Domoljub« bo skušal vse čimbolj zadovoljiti. Po svoji vsebini — po namenu, ki ga 'Domoljub vedno zasleduje — mora biti vsem in vsakemu zvest kažipot katoliške in slovensko misli, pa bo »Domoljub« sam zase najboljša, najvrednejša nagrada. Sreča je Nagradno žrebanje »Domoljuba« je bilo v četrtek 23. februarja. V četrtek je bil za vse »Domoljubove« naročnike, ki so plačali naročnino za 1. 1939, dan pričakovanja, dan sreče za nagrajence. Ze pred pol 2 popoldne se je pred upravo »Domoljuba« v Kopitarjevi ulici 0 kar trlo ljudi, ki so hoteli videti, kako bo žrebanje ; poteklo. Iz obrazov je vsakdo mogel razbrati, da pričakujejo nekaj velikega, da pričakujejo tudi zase najboljše nagrade. Točno ob pol dveh je prišel tudi g. notar Hafner Mate iz Ljubljane. Od naročnikov, ki so bili povabljeni v komisijo za žrebanje, sta se javila le dva, in 8|t'er g. Kastelic Anton iz Vel. Loke in pa g. jOfenlavšek Avgust iz Vtajniika. Ostali trije člani komisije so se opravičili. Zato pa se je Pojavilo toliko število drugih naročnikov »Domoljuba«, da niso šli vsi v prostor uprave časopisov. Vsi ti prostovoljni člani komisije so budno in najstrožje pazili ua potek žrebanja. Najprej je bilo izžrebanih vseh 10 skupin "agrad. Prva je bila na vrsti za žrebanje skupin« »ijorskih naročnikov. Ker je že iz »Sloven- Mala nosilka sreče, Marija Trtnikova čevih« nagradnih žrebanj znano, da je sreča Štajercem posebno naklonjena, so stari očka, ki so bili prav blizu komisije, kar zmajali z glavo in kljub pojasnilu, da je le ena skupina nagrad določena za Štajersko, rekli: »Pa ja ne boste vsega dali Štajercem!« No, ko je mala gdčna. Trtnikova srečno izvlekla vseh 29 nagrad prve skupine iz vreče, se je pozornost navzočnih posebno povečala, kajti na vrsto so prišli ostali naročniki. Hitro je segala mala nosilka sreče v vrečo in vlekla številke. Pridne uradnice naših časopisov pa so prav tako hitro poiskale iz številne kartoteke vedno pravega naročnika s številko, ki je odgovarjala številki na listku, ki ga je izvlekla iz vreče gdčna. Trtnikova. Bf?(Krl|iih najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. V vrečo za vrečo je pobrskala sreča, ia vsake si je izbrala 29 izvoljencev, ko je biia deseta vreča na vrsti, se je nestrpnost med navzočniimi večala, kajti muhasta usoda s« ni hotela nasmehniti nikomur od prisotnih. Tudi pri deseti vreči ni nikogar obiskala. Ko je prišlo na vrsto zadnjih 12 glavnih nagrad, so nekateri prisotni kar globoko za« jeli sapo ali najbrže le globoko zavzdihnil^ kakor bi v zadnjih minutah hoteli še prisiliti srečo, da se jih usmili, da pohiti med te, ki so se na žrebanje potrudili in žrtvovali ceio popoldne, da skratka na vsak način med njimi izbere svojega izvoljenca. Toda sreča ni hotela slišati globokih vzdi* hov, trmasto je šla mimo vseh, izbirala po drugih krajih naše domovine in zašla tudi čez mejo, celo v samostan. Upajmo, da se bo od tam drugo leto zopet vrnila v našo do movino, kjer bo delila zopet koristne in številne nagrade. Dragi naročniki Ne samo uprava »Domoljuba«, še nekdo drugi je v veliki meri pripomogel, da je bilo tako veliko nagrad pri žrebanju, namreč razne tvrdke, zato se jim uprava »Domoljuba« za njihovo velikodušnost lepo zahvaljuje, vsem naročnikom pa priporoča, da se na sledeče tvrdke, pri katerih l>odo vedno najbolje postrežem, vedno obračajo. — Te tvrdke 90: F. 1. G0RICAR, manufakfura, Sv. Petra c. 29, Ljubljana. SPLOŠNA TRGOVSKA DRUŽBA, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji, Tyrševa 33, Ljubljana. J. VILHAR, urar, Sv. Petra c, 36, Ljubljana« CIRIL PODRŽAJ, brzoparilniki, gnojnične čin palke itd., Ig pri Ljubljani št. 147. FR. STUPICA, trgovina z želeinino, kuhinjsko posodo itd,, Gosposvetska e. 1, Ljubljana. A. GOREČ, trgovina s kolesi, motorji idt.p Tvrševa cesta 1, Ljubljana. F. K. KOLLMAN, trgovina porcelanaste in steklene posode, Mestni trg 16, Ljub« ljana. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, Preil šk»-fijo, Ljubljana. IGN. VOK, trgovina šivalnih strojev in koles,, Tavčarjeva uSica 7, Ljubljana, V CiiiM/anl, 1. marca 1939 Izid nagradnega žrebanja »Domoljuba" dne 23. Sehmmia 1939 ob pol dveh popoldne 290 nagrad je bilo razdeljenih v 10 skupin — Za vsako skupino je žrebala ena desetina naročnikov „Domoljuba" Sv. 1. »agruda (dvokolo): Doba j Valentin, pos Krii - Šober 10, p. Gor. Sv. Kungota. t.n»sr»iia (gnojna črpalka); Glušič Anton, poseet., St, llj - Podkraf 6, p. Velenje. S. aagrada (brroparilnik); Asenberger Joic, Bežigrad, p. Teharje pri Celju. 4. nagrada (dvokolo): Jurkovič Josipina, p. Radenci. Štajersko, Sk nagrada (dvokolo): Reiter Janez, pos. sin, Be- nediški vrh 4. p. Sv. Benedikt v Slov. gor. & nagrada (iepno ali zapestuo uro): škrube Vinko, Zavotlnja 50, p. Šoštanj, 7. aagrada (obleka - blago); Turnšek Anton, Zgor. Hudina 5, p. Celje 8. nagradit (reporeznica): Cuzej ivan. Repno t, p. Sv, Jurij ob jui. iel. 9. nagrada (garnitura kuhinjske posode): Hozjan Ignac. miz. pom_ Mala Polana 67, p. Crenčovci. 18, aagrari* (garnitura kuhinjske posode): Žgank Ivan. /g Roje 12, p. Sv. Peter v Sav. dol. 11. nagrada (garnitura kuhinjske posode): Lešnik AvguJtin. Zg. Korena 15, p. Sv. Barbara pri Mariboru. 12. nagrada (garnitura kubini. posode): Martinček Jožef, Suhadol 4, p. Zidani most. 13. nagrada (garnitura namiz posode): Magd* Marica. šivilja, Kamcnžfak 25. p. Ljutomer. 14. nagrada (garnitura namizne posode): Traven Ivanka. Skalce tio, p. Konice. 15. nagrade (garnitura rame pore. poeode): Rup-reht Mihael, št, Jani S, p, Velenje. 18. nagrada (garnit; razne pore. posode): Kumer Terezija. Sv. Martin, p. Vurberg. 1". nagrada (gnruit. rajne jx>re. posode): Vogrinčič Josip, k roja f, "ertoča '.'7, p. Rogaševci. IS. nagrada (garnit. razne pore. jKvo.lt1): Korber Marija. O rov a vas 9. p. Polzela. 19. aagrada (garnit razne pore. posode): Moravee Barika. Lunovee 4, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 26. nagrad« (2 srajci - blago): Cinierman Jožko, žice 32, p. Leče pri Poličanah. 21. »»gruda (2 srajci - blago): Terai Alojzij. Brezovo ltv. p. Bianca pri Sevnici. 22. aagrada (kos dobrega platna V. Jeraj Anica. VarpoSje IS, p. Rečica t Sav dol. SI aagrada kos Jobrega platna): Cemevšek Ferd.. Iirosek 27 - Nova Štifta, p. Gomii gra I -t- nagrada (kos dobrega platna): Bel šlefanija Kuttcvo 2S, p. lvanici. 25. nagrada (kos Jobreja platna): Basti Filip. Žla- bor M - Mari a Nararje. p Morirje i«, »»grada (zbirko knjig): R:Jertnan Jernej. Okro- gliee - Razbor. p. Loka pri Zid. mostu. 2., aagrada (zbirko knj:g): Kapfer Marija. Stane- tinci 19. p. Sv. Anton v S!ov. zor. 2S. aagrada (kosat: Orehovoc Lovrenc, po« Meri nca 23, p. Vransko 29. nagrad (kosa*- Vertačnik Genovefa. Kova štif-ta, p. Gornji grad. II. skupina Alojzi , Loke 19. Bre- 1. »Sugrjda (drokok)): Breznik p. Šmartno t Tuhinin. 2. aagrada (gnoj. črpalka): Novak Frane. Sp •»o. p. \išnja gora. 8. (braspariinik): Skufvk Matija Jeperek p. Triišče, 4. nagrad* (dvvkelo): Podlogar Ivan. Mokrice pri Gotem, p. SSulene^-fg. V aagraA* o! 4, p. Škofja Loka. 25 nagrada (kos dobr. platna); Proden Alojzija, Dečja vas, p. Trebnje. 26. nagrada (zbirko knjig): Marija Radovan, Toplice 21, p Smarjeta pri Kov. mesfu. 27. nagrada (zbirko knjig): Bokal Anton, posest.. Liniovce. p. Trojane. 23. nagrada (ko: Lrfniak Jože. Goren;a vas 2a. p. Mirna. ». a«rida (samit, kuh posode): Bru-lar Terezi bruna vas. p Mokroac« 10. nagrad* innA kah. posode): Kovač* 1 rel«:e fK p •©i*?«' n Traven ^ 12. aagridajgarniL kuh. posode); Ravnikar Lojze "levr - reče. p. Moravče li »strada .carr.it namiz. posode); Starina Loi-te. lejor.r p S^Ječe pri Zid. mostu. * 14. aaerada (earr:t -aniir Sara ras ^ p. Žiri. ufStl^^ posode): I« ..'Z.,, , fV,i>r,io ^ P- Moravče. —M: 1». aagrada i! Jakonin Ms!«,i. Zavrh* 1 fUkeku. posode); LaMr Lll}is p. Žirovnitj porcelan, posute): p. Npra vas pri Vtramsn.evittf, z 3. labktem* j Ta za»oX»k imore odslej »ialido. fro»l,ii r.apravltr poizku« tn prepričali M t>tntr 4 najtun učinku pri glavobolu, robottolu |n tKileCInah zantU ran. J VERAMON Cevke I 10 in tO Ubleiami. Ovliek a t tabletama Beg. P® min. #oe. pol. iu aar. idr. S. t>r. 3. V. C. 20. nagrada (2 sra/i - blago): Piantarii Fraif, Mokronog 40. 21. nagrada (2 srajci - blago): lirastar Ignac, Poljane, p. Mirna peč. 22. nagrada (1 kos dobrega plaina): Pvlnikir D, s Babna gora 19. p. Polhov gradeč. i 23. nagrada (1 kos dobrega platna): Završali j ro, Polhovgradcc. 24. nagrada (1 kos dobrega platna): Slai.oni), Josip, Nova vas 33, p. Ziri 25. nagrada (1 kos dohrega platna): Arh Katarina, Tupakče 35, p. Preddvor pri Kranju. 26. nagrada (1 zbirko knjig): Jurkovec Jerem Martin, Sv. Križ p. Moravče. 27. nagrada (! zbirko knjig): Ajdššek Alojzij, 0»" reljce 7, p. Radeče. 2«. nagrada (f kosa): Janež* Jakob. Mengeš 5fi. 23. nagrada (1 kosa): Gorenje Jož-. Svibno. P-Radeče pri Zid. mostu. IV. skupina 1. »aerada (dvokolo): Jan Vinko, kovač, Mevkui 12, p. Gorje pri Bledu. 2. nagrada (gnoj. črpalka): Štefan Bevc. Dolcoi« vas. p. Zagorje ob Savi. . 5- nagrada (brzoparilnik): Strab Ivanka, \t*U 74, p. D. M. v Polju. , 4. nagrad* (dvokolo): Kocjančič Jožef. G rab« i p. Gorje pri Bledu. w 5. nagrada (dvokolo): Gečelj Jožefa. Zapudje s, p. Diagaluž. . , 6. nagrada (žepna aii zapesina ura): Zaletel Janez. Rašiej 4. p. št. Vid nad Ljubljano. 7. nagrad* (obleka - blago): Jančar Anton. Javor 18, p. Dobrunje. . 8. nagrada (reporeznica); Suborepec Ki!«1' Otovec 16, p. Črnomelj. 9. nagrad* (garnitura kuh. posode): VerderM' Josip. Jelševnik 18. p. Črnomelj. . tO. nagrada (garnitura kuh. posode): Pinic w p>o!d. p. Domžale. ,, j, 11. nagrada (garnitura kuh. posode): Jaku« ™ ' zij. Dol. Kot 10. p. Dvor. , . t.. 12. nagrada (garnitura kuh posode): Jesen ko nn. Št. Jošt 10. p. Vrhnika. m 1». nagrada (garnitura namizne posode). Franca, p. Vodice nad Ljubljano 114. 14. naarrada (garnitura namizne pojedel: rr žič Lovno. Glasu ta. p. Dolenja ras pri trn' ,, 15. nagrad* (garnitura rame poeelan. I**"" Kastelic Ignac, Gor. Selca, P- l>obriii<"e. (Nadaljevanje na prihodnji strani), 16 nagrada (garnitura razne pocelan. posode); Milek Miko, p. Črnomelj 8t. l'i nagrada (garnitura razne porcelan, posode): Stupar Frauc, Vel. Lipovec 1, Dvor pri Žužemberku. 38. nagrada (garnitura razne porcelan, posode): (iregorič Anton, Sp. Hnišica 8, p. Dobrunje. 19, nagrada (garnitura razne porcelan, posode); Neža Kos, Sneberje 28, p. I). M. v Polju. 20 nagrada (2 srajci — blago); Holosan Ivan, Vevče 90, p. D. M. v Polju. 21. nagrada (2 srajci - blago); Mezek Janez, De-lienij 2, p. Gorenja vas. 22. nagrada (kos dobrega platna); Kosirnik Jožko, Taborska cesta 26, p. Domžale, 23. nagrada (kos dobrega platna); Kozina Anton, Brezje 20, Dobrova pri Ljubljani. 21. nagrad« (kos dobrega platna); Svetek Uršula, Slape 16, p. D. M. v Polju. 25. nagrada (kos dobrega platna); Kunstelj Než-lia, Gorje 43. 26. nagrado (zbirka knjig); Jeretina Jernej, p. Domžale. 27. nagrado (zbirka knjig); Pintar Milka, D. M. v Polju 26. 28. nagrado (kosa); Pižem Terezija, Mala Lok« 11. p. Domžale, Ihan. 29. nagrada (kosa); Hudovernik Valentin) posestnik, Laze 17, p. Gorje. V. skupina 1, nagrada (1 dvokolo): Ambroiič Franc, Goriča vas 12, p. Ribnica na Dol. 2. nagrada (1 gnoj. črpalka); Novak Jernej, Vel. Poljane, p. Ortnek. 8. nagrada (brzoparilnik); Odlazek Franc, Vesela uora, p. St. Rupert na Dolenjskem. i. nagrada (1 dvokolo); Aljančič Franc, Bistrica 2, p. Podbrezje na Gor. 5. nagrada (1 dvokolo); Prijatelj Ivan, Rakovnik 13, p. St. Rupert na Dol. 6 nagrada (1 žepno ali zapestno uro); Slevc Jakob, Preserje 31, p. Radomlje. 7. nagrada (1 obleka - blago); Slevc Damjan, Preserje 24, p. Radomlje. S. nagrada (1 reporeznica): Mavc Matija, Rob 8, Dolenjsko. 9. nagrada (1 garnitura kuh. posode); Paček Janez, llrovafa 13, p. Ribnica na Dol 10. nagrada (1 garnitura kuh. posode): Blažič Martin, Zdinja vas, p. St. Peter pri Novem nieslu. (sk) 11. nagrada (1 garnitura kuh. posode); Ore£nik Veneelj, Homec 48, p. Radomlje, (sk) 13. nagrada (1 garnitura kuh. posode); Oblak Anion, Dolenfice 16, p. Poljane nad Sk. L. (sk) 13. nagrada (garnitura namizne posode); Veter- liik H laž, Mavčiče 19, p. Smlednik, (sk) M. nagrada (1 garnitura namizne posode): Okorn Franc, Dolenja vas 10, p. Podbrezje. (ek) IJ. nagrada (1 garnitura razne porceian. posode); Kant Valentin, Zg. Luša, p. Selca nad Skofjo Loko. (nov) 1»- nagrada (i garnitura razne porcelan, posode); Dolenc Jože, Cetenarovan 5, p. Poljane nad Skoljo Loko. (sk) nagrada (1 garnitura razno porcelan, posode); Jelovčan Franca, Javorje 5, p. Poljane nad Skofjo Loko. (sk) nagrada (1 garnitura razne porcelan, posode); Mohorič Jakob, Golica 11, p. Selca. • n»gr»'la (1 garnitura razne porcelan, posode); Andoljšek Anton, Lipovec 3, p. Ribnica na „n Dol. („ov) ^ ""»grad« (2 srajca - blago): Tonejc Rudolf, >SP- Olok 25, Mošnje, p. Radovljica, (sk) ik. tskl 1" lunradt (f»r»it«rs mine pomla*. posode}: KruJ.Č Fr*w. Viiatar* U\ p- S«. Vid sad Lj. IS. nagrada (far»::»ra raia>" panreta«. posnel: No>.vi Jtaee, Rrc-V pri Tem. 11, p. S«. Vid pr. i1;..V.L Ml aajtrada ($a rtv ••_•:•* rttae jvvvftiaa. pase*;«): Kri Aaorii Kokra Si S«. aa*r*4* liirv :.."t r«K jvww4a». pos*>3e): -Ari \ rtv* $C p Lukovi«. SI. imt^* ii sr»>i - W«gr»): H;«tvar Jernej, jft p. K nI*. 11 »»črtic «t*ks - b'jjfc); imjami av^t >\v.kv-.i J*. f. Vide:.; tVbrepo!*. SS. aagrad« .vivr^a pla: .st. Zupacf Isrtiac. lupmk. Stevlaslje. jv Kranj. S4 attrtd* (k« jei>r*£a platna); Mrak Anton. $Urcl p. Si Vid nad LjaMjan©. Si s*tr»«Jo tkvv .V-nMta platna): Orsr Kata-rina, Sv ras. p. Kamnik. Si nagrad« (V.vs ikvbreca plati al: Rud Gregor. Ko ■ -c p V Dobrepoi rf ST. »tgrad* kr. jt. Levičar Aioii, Ce*ta j lii 1\ Kriio. 2S. nagrad« (»b rka in .i); I"rani' Aadrvj. Klu( ST. p Komenda (si) S? ett,» nagrad« fkoa dobrega platna): Pretaar An-ioa. Zstrnik, p. Gorje {sk! 86. aagrada (tbirka kr,;:?!: Kue Joiet. Bevke 67. p. Vrhnika, (skl ST. lapaj« (tbirka knjic): $Hnkow Jaoes. Bre-tovios 6. p St Jernej r.a Dol. (sk) Si. aagra4« (kosa). M.ilaviii lgr.se. Vel. Dole. p lididN. i si) 55. »ajtraMio (kosa): Logar Jakob. Zaklane: 4. p. HorhiL 1 4 1 & & 1 n 11. it it 14 IV ML IT n m. &L St (.ivpioioj; Kuseij Ivsa. Gaberje. p. SIL Ji'-i r.j IVI (KPV) «twrf»j» ^»oj. jfpaiia); ftl^ek aatoo. se->*'iar. Mcwte TI. p \»ii>»' f f. TJ ••ts ;.. JN-.VCJ. i, - St jo- rrra -S- S-i;ki .n-r-t. ls»«Ki & .J:ri u si- ~l i,t C! ■ ..-t Tir? t TVj - AavtkUte •<»?!• IV, Murr«.« -,;...: rvv„.J: rvW." •vovt!-- A1-.--VV $f. T. <( C t* rt:r> j,:f-f .t r. -oet. .it 11»»; ; j j. n.-«r««f « »otrt«* ct-i,..-t , rsn« r ' - iV.tr.ru,. R-ftsfc* iVo,-iIt ^ -S, -t TW.-.-f..i,T. JVKVV - rr-TO Mtr.it. \>i a y. tjtTiia ^ * Mtfa. - t. .-V. . J^v. «U « - blti-fv &fpr. na i^s. 1 »1M 2k 71 i, ,vf > i-.v- ftBh*« r>»r/ii Aaajffif Anlnr. i.i..vwt 5K 7, . r>K 1f. t. ; ^afc- , K--««.-! , r... VINAJ^SS? Bivnu aaaiiivclnu —■■■m ......liana—a 'at.ihi«,: L aa^rada (1 dvokok>>: Deiman Jaoea. .ae. p ?r,;t: pri Sovem roec-tu. («k) Ž. aajtrada ti ro. frjvatko'.: A:£ovar Jar.et. S:. Vid prj «;iin: TI (nov) i Biirnis (l br«opar:taik.i: Kaae Ijparij, Bij 14. p St Vid pri StiČTi!. i. Bttrrada dvoie-ki): FraaBSta, StraL- Sče 212 S. nagrad* 1 dv-oievto): Jaatec Rosa. Godeči, p Skot a i-oia. («*) ft. »ajrodt (1 iepno aH rat^se aro'): Psv' 5 Jaoea. Potok p Smurtao v TubiB a. (*kV 7. aamadla il obleka - Maso): Vrtov t JcAe. Me-ki»e 1 jv. & Mara4a (1 w»«ika): Bo--.;tfet Br,io JB. p Vjč t iutmu cars;t»ra kch. Podjfsl To- rti p Se?>far rr. Krar-u Ift. aaertit (ctrr.-r.r* kak pasove): \"eodr».aia Lv-..i. V -maW. p. Lota. 1L aagrada ti carr-.rura f.vfc ): fWrto=»i V,rit. Goc-i.f SS p. Sto&fa Lokt si i 11 M$r*ia : c* t rt rt fw->if j: Ltrr.i s-.rft", Hroferrv-, r, f-tk 11 Mfnu : rtrr. tm r.tr, .ene F-itv. V - j i p. S-»>p«če. m 14. a^ra4t : carr. ara r.anv irr^ imsoit, ; •' -'tuf. ua p.. Stan u« kefcs Kv ur«i ! a-:.-:i rane »rw.tr. pmeii t* 1' ^"»-i. »tsrata ". rt— :-j :«K-f .tt . • t Ta ¥,.i ••;>-■ . . t ^ .: i1^. : -1" •-"» r«---rr. paoco, -r« t-iK, " r. «-■ .-» .rt*-iar ■ 1 SL z St «, 1-tI'I.ti Cf- >;,. . tl Vltr * «-'••• -'f-rt itt- p. I.UZT-" T.S M pri >4 rr. Ti. F-tr r-rt- >• rr :rnar . H- 1 iktčr iim 1 PiaJiit LtiTiiii t- ?>ii-iHr Mt- Sk MT,« J srt,- . > 'i . r if n,-, :> j, ^ \ S. Mfra ; A »ms. V.r h i. s-:--1 A VT*^ - .M: -rt nitrnt m. « T1 SKO-U -fta & »it-«. -: riJinu * X nae^et - f-., ^ ni.^T ur« - ,ti ■ ^ V,Vita r it7 fi itiri, ® *WC-»Č» " (7V31. TV, , • _ v . . T t- T. ~ r:-«®!-.'V r- i t« M r«. sP nagrada (dvokolo): Mlakar Kare! R.-a •, Ljubljana. ' Hljdnil' H nagrada (gnojna črpalka); Soklič Blaf n , ot 15. Boiimjska »Strica. ^ N nagrada (brzoparilnik): Novak Mariia f> Ijana. Pot ua Rakovo Jelki 9. ' lutl- nagrada (dvokolo): Popek Anton, Beiuli,v « p. Begunje pri Cerknici, (nov) 1 aaerada (dvokolo): Zupančič Mariio 7. diiČ!Č Franc. Peiata. Dol pri l;u: i.ini. i,k) •aerada igsraitura razne pc-reisn. pooodej; Hibe Marija. učiC Brusnice, isk) aaerada (rsrn tara raroe perfeiits. pasole); Zdravje Terezija, Bororain 55. aarrada (garnitura raziv porc*'.ti posoie): Jv-ver Jote. Črnuče. J rt.I tki aacr&da ijjareiL razne posod-?): Perae Blaž, Lotn št 1. p. Triii. aa*ra4» i garnitura razne port*iar.. pcnolf); Močnik Franc, Bepuaje pr Leocan. Poljče l aacraAa C- nrajci - blaga*: Kcrolec A lojni Begunje pri Cerkaici. EcCjek 15. >afra4a ('.' trtjti - blago): Lap F rase, Dcin-Ta. p. Jeiira, tik) «agr»dii (kos dvbrvjji plstaai: Ce-iilr.ik Jofc, Polgorica. p. Doi pri Ljubifaai. isti : ■airada is«» (Sobre^a pCtlna.. Ktvr.j .".sto-B .a. Grak S4. Bied I. •aarada (kos (Jo^refa f4atr.a>: Sc.jcr iM, Breiovica. Sot.raujske por t» i sajrrada {kos dobrega pjtsa : E- piraik Fr, Cerklje pri Kranju Le. Bernik 4.V aagraAa :n.l-.rkt, kape): Pen&e KUteri Btf* cje pn Lesob. Sv. Lan« 3. ■tmlt (zbirka kc;sfi Karoisi Alojzij. M. Rt-5«4je. p. Bočta. t-kl Btgrnia (kosai: Siakar Asa, St Vid »»J L.\.bi)*Ba iui Baarada kis kkspaj: 1 aaerada •>rt!ti stroj PfafT1: Ker-i J»W p.. PeiSoiTnKj« IS. t ttrr&da -š.ražat PS'"' K .'Sar Manj«, Zjteo-.*rt p. VtAev- T^Srt-fi'-' j£rW-Tit - : S«>ko » p C«-Hiam M. 4 BS«tTMt» %uaNa!iiWtr»(ie't<: Fetr-p Antoa, Sf S.;»x»na. p. GroBsif..*. k aaerada -ra - V.'tiar : Pototetk Wt;»M, Ervf«n-fs». Jtfdrod*. ' f urnti in - Vilharv- P.5et* Fn^. .. i«r»ii izseka - A-z i vir- »O"" r V K p. LMiicitiK jn Stft«r. . j ..__. , . . v i -um. --v »jkjrracu - v»f-r .*-•: v—*» - "'.-..-.i p Soat rta* ?«-" . . «. aafTMta - Gmni-tr Kar-.« Vrtfwvrf* Kv p, GtaiK « KtVir-Hi. Btcrjašt >r>la - Ca je a težkim delom postalo naše, si ne damo vzeti. Tudi v ministrstvu prosvete je bilo dosti govora. Za prosveto gre velika vsota 1.118,572.400 di-""ff- Samo za ljudske šole v Sloveniji gre čez »UUOO.OOO dinarjev. Kaže se pa, da je tudi ta proračun premajhen. Pri tem je bilo govora o "elu učiteljstva izven šole. Naši zastopniki so morali povedati, da dostikrat delo učiteljev izven nt v soglasju z večino naroda. Dostikrat so judi šolski uspehi ogroženi, ker se učitelji vsi-mara° V "r8anizaciie, ki jih naše ljudstvo ne . 1'ravtako so pri ministrstvu za socialno po-1110 morali naši poslanci povedati, da se za naše bolnišnice premalo stori v primeri s tem, kar mi plačamo. Drugače vlada v vladnih krogih veselo razpoloženje. Vlada ima veliko večino za seboj in kar ni nič manj vredno, tudi javno mnenje. Novi miniatri hite z delom in skušajo, da bi se v nove razmere hitro uživeli. Dela iinajo seveda tudi s poslanci, ki so vedno nad njimi. Bil je dan, ko je v predsobah ministra za pravosodje dr. Ružiča stalo in čakala trideset poslancev, da pridejo na vrsto. Marsikak korak poslancev bi bil prihranjen, če bi oblasti delale kot bi morale. Toda red v upravi je mnogokrat strašen. Mesece In mesece •leže razne stvari nerešene po uradih. Poslanec pa hodi in pritiska kljuke, da bi uradniki izdali potrebno odločbo. Treba je pomagati marsikomu nerodnežu, ki je padel v nesrečo, olajšati usodo lahkomiselne?«, ki je sara zakrivil kazen, naših ljudi, ki so po nedolžnem preganjani. Poslanec posreduje, intervenira, kjer in kolikor zakon dopušča. Marsikdaj ae ne da napraviti ničesar. Preko zakona tudi poslanec ne moro in ne sme. Tam bi se začela korupcija, o kateri tako radi govorimo. Poslanec poskuša pomagati v okviru zakona. Žalibog mnogokrat zastonj. Kolikokrat se tudi obrne nanj, ki je že vse zamujeno! Zamere se nujno vrste pri vseh, ki niso dosegli, kar bi radi. Toda pri najboljši volji poslanca ne more vsemu kaj. Tako ne zmanjka dela z intervencijami, četudi bi moralo biti glavno poslančevo delo, napraviti dobre postave. Drugi teden začne narodna skupščina reševati preračun. Tudi tu bo šlo hitro. Toda v tem boste itak brali kinalu v listih. Hrvatsko vprašanje ie enostavno? m vendar težko Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« je priobčil 24. februarja daljši članek, iz katerega svobodno povzemamo nekatere zanimive misli. »Hr. dnevnik« piše: Hrvatski narod je brezpogojno posebno narodnostno bitje. Imel je več kot tisoč let državno oblast na ozemlju, kamor se je bil naselil. Tudii v zadnji dobi, ko je hrvatski narod izgubil zadnji ostanek državne moči, je v njem vendarle ostal čut lastne državnosti, ki še traja. Kakor vsako narodnostno bitje, ima tudi hrvatski narod svojo voljo. On hoče, da živi na svoji zemlji po svoji volji, da se sam upravlja, da dela za sebe. Kratko povedano: hoče, da živi svobodno. V tem je težišče hrvatskega vprašanja. V današnji zajednici srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda je predpogoj rešitve hrvatskega vprašanja to, da se vsestransko prizna troje narodnih samobitnosti, od katerih iina vsaka svojo voljo. Treba je nadalje ugotoviti, kdo je resnično pooblaščen, da predstavlja poedini narod. Po tej ugotovitvi morajo zastopniki vseh treh narodov razpravljati in sklepati saino kot trije popolnoma enakopravni činitelji. Vsi zaključki morajo biti soglasni, zakaj samo to bo resnično — sporazum. Po takem sporazumu mora biti organizirana državna oblast in sicer tako, da za goU-v del poslov odloča samo volja enega naroda, pri drugih poslih pa skupno vse tri volje. Pri tej razdelitvi delokroga je glavno to, da v poslih, ki bodo na ozemlju vsakega naroda posebni, ne sme odločati volja drugega naroda, Razume se, da se s tem ne izključuje vsaka druga volja. Zakaj danes ni države, ki bi na svojem ozemlju vršila svojo voljo neomejeno iu brez ozira na voljo drugih držav. Še manj je lahko izključena druga volja v državni zajednici, kadar gre za državne meje proti inozemstvu, pa še tudi v nekaterih drugih za državo važnih primerih. Vendar tudi v tem slučaju druga volja ne sme odločevati samovoljno. Kakor izgleda je temeljna zahteva hrvatskega naroda, da je samostojno, narodnostno . bitje — priznana. Tudi priznavajo skoraj vsi, da je treba rešiti hrvatsko vprašanje s sporazumom. To so pravilna načela, na katerih se lahko uspešno enkrat za vselej reši hrvatsko vprašanje. Rešitev hrvatskega vprašanja mora biti torej izvedena po gorenjih vidikih najprej načelno, vse drugo bo lahko kmalu urejeno z dobro voljo in bratsko ljubeznijo na vseh straneh. Za enakopravnost pri telesni vzgoji Te dni se je po poročilu mmisifcra za ljudsko telesno vzgojo Djura Pejoviča priglasil k besedi edini govornik;, poslanec Franc Gabrovšek, ki je uvodoma rekel, da se je iz dveh razlogov priglasil k besedi. Slovenija je delala na polju telesne vzgoje vedno v prvih vrstah in uspešno. 44% jugoslovanskih olimpijskih uspehov je dala Slovenija, vse druge banovine pa 56%. Zaradi tega poslanec Gabrovšek opozarja na dejstvo, da so telovadni in gasilski domovi, plavalni bazeni, športna vežbališča in planinske koče delo posameznih prijateljev in pripadnikov posameznih organizacij. Država ni k temu prav nič prispevala. G. minister je pravilno naglasil, da so organizacije Zveze fantovskio odsekov z lastnimi sredstvi zgradile zaenkrat najlepši in največji stadion v državi, za katerega ni država nič dala. In to je drugi razlog, da se je poslanec Gabrovšek oglasil k besedi. Slovenija zahteva eno: enakopravnost vseh državljanov tudi v državnem proračunu. Govore naj dejstva. So-kolstvo ima 2204 enote in dobi 7,472.000 din podpore. Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških odsekov imata 690 enot in ne dobita nič. Prva potreba v državi je enakopravnost v državnem proračunu. Govornik poudarja, da mu je znano, da je proračun majhen. Razen sokolski zvezi daje proračun organizacijam obvezne telesne vzgoje 2,250.000 din. Za vzdrževanje višje šole za telesno vzgojo gre 1 milijon dinarjev. Govornik pravi, da ne predlaga, da bi se te dajatve črtale. Naproša pa ministra, naj stori vse, da bo že prihodnje proračunsko leto mogoče reči, da pri nas ni državljanov prve in druge vrste. Nazadnje je poslanec Gabrovšek stavil še nekaj malih pri-- tnb. Navajal je, da je v partiji 1069 določe- iX>0.000 din za tečaje obvezne telesne vzgoje. Govornik želi samo opozoriti ministra, da je razloček, ki se tiče telesne vzgoje med posameznimi banovinami, silno velik in da je zato nemogoče, da bi se vsi tečaji vršili v Belgradu. Na izvajanja poslanca Gabrovška je minister takoj odgovoril ter izjavil, da je že poskrbel za dodatek in bo ZOF v prihodnjem proračunskem letu dobila 500.000 din. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o Še en minister brez listnice. S kraljevim ukazom je imenovan za ministra brez >portfelja< Vojko Cvrkič, minister na razpoloženju in poslanec. DOMAČE NOVICE d »Slovenski teden« pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena bo od 7. do 12. marca v Novem mestu, d Desetletnico svojega obstoja in delovanja bo praznovala v sredo, 1. marca 1939 Vincencijeva konferenca sv. Dauiela v Celju. Okrog pol milijona dinarjev je bilo v tem času razdeljenih med celjske reveže. In koliko še drugega velikega dela je opravila ta konferenca za lajšanje bede in gorja. tast. komur čast! d Odlične uspehe sta dosegla te dni v Tatranski Lomnici na Češkoslovaškem naša smučarja Praček in Heim, zlasti v slalomu. d Predvojna državna in deželna posojila. Kmalu bo poteklo 20 let. odkar je bila ustavljena knponska služba predvojnih papirjev na našem ozemlju. To velja ne samo za državne. ampak tudi za pokrajinske papirje, j ki so postali skoraj brez vrednosti. Vendar J pa je ureditev tega vprašanja velike važnosti za vse naše gospodarstvo. Vse naše ustanove so že večkrat opozarjale na potrebo te ureditve. ki bo našim krajem prinesla dokončno odločitev, kaj je s temi papirji. To je posebno možno sedaj, ko smo ur.?di)i ns prizadevanje nsših ministrov vprašanje lerjalev rio dunajske Poštne hranilnice. Pri te i ureditvi se je pokazalo, da se mnojo upnikov sploh ni ve? oglasilo, ker so ali izgubili listine, ali jih pa zavrgli, saj niso mogli več v polni meri računati, da bodo dočakali ureditev lesa vprašanja: od leta 1918 do 1937 je le predolga doba. Tudi pri nas je mnogo predvojnih pa- pirjev, ki so izpostavljeni vedni nevarnosti, da se izgube ali zavržejo in bilo bi nujno potrebno. da se to vprašanje vendar enkrat po tolikih letih spravi s sveta. d Ker ni skupnega aastepa preti .skupnim sovražnikom. Skrunilci cerkva se pogostokrat pojavljajo v Dalmaciji, Črni gori, pa tudi drugod. Sedaj pa poročajo iz Bi>ra, da je bila oskrunjena na barbarski način pravoslavna cerkev v Koludareu. Zločinci so razbili vhodna vrata, razbili okna, razrezati slike na platnu in po mazali stenske slike. Vse, kar se je dalo premakniti. %o razbili, nato pa odšli. Ze naslednjega dne so zločince izsledili in jih zaprli. Bili so trije pokvarjeni mladeniči. d Starejši >»o za nuprrdek nedostopni. Do prebivalcev moravske banovine, katere sedež je Niš, je še vedno nepismenih. To porazno številko so slišali banski svetniki mo-ravske banovine na svojem zasedanju iz ust prosvetnega šela, ki je med drugim tudi povedal, da je v banovini vse premalo gimnazij in meščanskih šol. Banovina je že nekaj let posvečala pobijanju nepismenosti veliko pozornost. saj je organizirala večje število tečajev za pismenost in odprla veiiko novih ljudskih šol. Pokazalo pa se je, da so starejši ljudje večji del nedostopni za vsa vabila na tako tečaje in da je mogoče kulturno vzgajati le mladino. Zato ni pričakovati, da bi se odstotek nepismenih mogel občutno znižati v nekaj letih. d Na Kitajsko $>ojde m rojnera pilota novosadski šofer Miloš Tomtč. Že pred dvema ieloma je pustolovska žilica pognala Tcniiča, da se je javil za prostovoljca v Španiji Tam so ga laknj pridelili leiafcem, kjer se je izpopolnil in naiedtl izpit za pilota. Tam bi br/kon e ostai. če mu ne bi naše obUisti zadržale žene in otroka, ki sta hotela obadva za njim v Španijo. Tomič se je vrni! zaradi tega domov, vendar pa ni mogel doma tudi Kočevska dežela naf ima slovensko podobo »Kočevski Slovenec« priobčuje pod naslovom »Slovenska misek zanimiv uvodnik, kjer čitamo tudi to le: Na Kočevskem je vprav to czjbolj ža loetno. da se je doslej vseli dvajset let vedno jemalo v obzir »posebne razmere«. Kratko in malo ne priznamo nobenih »posebnih razmer«! Kot javno glasilo kočevskih Slovencev si bo naš list utiral pot do src svojega ljudstva vprav s svojo odločnostjo in borbenostjo, da brezobzirno odpravi vse »posebne razmere« in ustvari enotno podobo cele Slovenije tudi na tem koščku našega narodnega organizma To stališče je ugotovil tudi »Slovenski dan« v Kočevju, ko je Kočevsko dokončno vključil v slovensko in jugoslovansko skupnost proti vsem »posebnim razmeram«, ki so *e relih 20 let umetno vzdrževale zaradi nekaj sio glasov ponemčevcev pri volitvah. Zato moramo spraviti tudi Kočevsko v euoten utrip slovensko Ljubljano. Iz slovenskih src na kočevskem mora izginiti piahost in maioduš- nost. Izkoreniniti moramo tisto suženjsko du-ševnost. kakor bi naš človek še vedno trepe-taje pričakoval, kedaj se bo na vogalu prikazala »pikelhavba« avstrijskega orožnika ali pa avstronemški priganjač za »Sudmarknec šole ki so bile suženjske tržnice, kjer »o se pro-djale duše in značaji slovenskih ljudi. Jasna beseda veljaj vsem poštenim in cestitim Nemcem, ki jim njihovo govoric in njihovo narodnost v ničemer ne bomo preprečeval. !n ovirali, tem manj ker niti ne taje in utajiti ne morejo, da so se po milosti nam sovražnih mogotcev semkaj priselili kot tujci iz daijoih dežel in so taki ostali. Ce nam je usoda namenila "skupno življenje. SKušajmo, da bomo uravnali sožitje v tokove medsebojnega priznanja temeljnih pra-S skupnim naporom bomo očistili Kočevsko tudi od plevela odpadništva in rfvoživkar-*! ed!no otežkoča dobre od noša je in ki Jeztss se spremeni rta gori Jezus je rede!, da se bliža njegova ko bo t svojo smrtjo »a lesu kri:a zadott , svojemu nebeškemu Očetu za grehe"ilottu zalo je hotel svoje apostole še poslednjiti trditi v veri, da bi se ne pohujševali ob« gocem ponižanju. Vzel je seboj ma goro Tabor tri naj!juhi, učence Petra, Janeza in Jakoba in te je »ei njimi spremenil. Njegova božja narav a u i, za par irenoikov zasvetila v nebeški slad tako da je človeško naravo kar zasentila 0i njegovi strani sta se prikazala Mozes. postat*, dajalec stare zaveze in prerok Elija, kar M; pomeni, da je Jezus Usti, ki je bil obljubij« v poHati in napovedan po prerokih. Pač je morala biti radost apostolov brej. mejna, ko so gledali svojega Utenika t lake* poveličanju. Peter od prevelike erete kar kako zmedeno govori in kofe za redno najaj ostati. Kakšna tolažba m nas, ki verujemo it upamo, da bodo tudi naša teleta eni'trst pj. veličana vstala. Zemeljski križi in leiare mi. nejo. Mine trpljenje, težko delo. pomanjkanji, beda, bridkosti v družini, nesreče pri imtlji, vse mine. Pride pa ura. ko se bodo tudi saij telesa zasvetita v nebeški tiari, ko bo Btf izbrisal solze iz naših oči, ko bodo pozabljeni vsi zemeljski trudi in boji in nam bo>io et prte duri v večno slavo, katere bomo prestopali brez bojazni, da se naie tetelje kdij konča. <»tali. Pred kratkim jo je poUignil .-.pet pro ko meje v Solun in od tem na KiiajskoJjvil se je bil namreč za letalca-prostovoljca v vojski maršala Cangkajška, kjer bo prejemal a svojo službo zelo lepo vsoto UKKJ dolarjev tu mesec. d Posebno odlikovanje za najbolj dramskega ali opernega igralca so vpeljali < Belgradu. Je to velik zlat prstan, na Jiaterea sta vdelana lika dveh največjih srtokih ieral-cev, enega iz prvih dol) sr!>skega gledali^ ter sedanjega najboljšega igralca Dobrice Vi-lutinoviča. Kot prvi je bil s tem prstanu« odlikovan Milutinovič sam. Po njegovi smrti ga bo nosi! tisti igralec, ki ga l>o Milutinovif sam določil za najboljšega igralca, ali pa t« ki ga bodo posebej za to določeni kulturni delavci izvolili. d Izplačevanje pokojnin iel. upokoji eem. Po odredbi ministrstva za finance t dne 1. febr. 1939, od 1. aprila 1939 d«lj| osebnih pokojnin železničarjev in rodbinskit pokojnin njih svojcev, ki gredo v breme dri proračuna, ne bodo več izplačevale, financ« direkcije, ampak direkcije državnik ieleinfr Finančne direkcije bodo obdržale le izp^f vanje rodbinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada, torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok p<> tistih ze-lez.oiški.h uslužbencih, ki so umrli po 5- ?j!' 19«!. ko je stopil v veljavo zakon o uradn^ iz leta 1931. Vloge in dopise, ki se nanarfP na prvo skupino žel. upokojencev iz dra" banovine, bo treba od 1. aprila 1930 nasloviti na direkcijo drž. železnic v Lju J ni, vloge in dopise glede pokojninskih P jemkov žel. vdov in otrok iz dravske ^ vine. katerim se izplačajo pokojuinsiki P^ jemki iz uradniškega pokojninskega Stev. ^_>UOM0UUBc, dne 1. marca 1939. Sedanji mestni, svet dobm gospodari Straa 1. Mestni svet ljubljanski je imel 24. febr, redno sejo. Zupan dr. Adlešič se je v lepih ^esedah spomnil pokojnega papeža Pija XI. in skopljanskega škofa dr. Gnidovca. Omenil e proslavo 60 letnico rojstva pok. pisatelja [vana Cankarja in 90 letnico smrti pesnika prešerna ter imenovanje dr. Rajka Nahtigala ;a prvega predsednika Akademije znanosti n umetnosti v Ljubljani. Načelnik finančnega odbora prof. Derrna-itja je ob računskem zaključku za leto 1937-38 iovedal, da je prav ta računski zaključek prvi, i ga je podaja sedanja občinska uprava, da i v njem niti ene postavke, ki bi bila v na-iprotju s proračunom prekoračena. Zaključek aže, da je bilo vse točno tako izvedeno, kakor 3 bilo v proračunu določeno in sklenjeno, oprej so samovoljno delali in je bila samo-■oljnost vsakdanja stvar. Proračun, kar je pomembno, je bil za leto 1936-37 popolnoma realen in v nobeni postavki fiktiven. Proračunsko leto 1936-37 je bilo za mestno gospodarstvo prav ugodno in zaznamujejo dohodki prebitek 4,44(5.000 dinarjev Mestna občina pa je dalje za razne materialne izdatke iu druge stroške prihranila nad 5 in pol milijona dinarjev. Obnovljeno je bilo v tem letu občinsko gospodarstvo. Občina je med drugim dosegla popolno sanacijo Mestne hranilnice ljubljanske. Občina je redno gospodarila in vse račune točno plačevala ter redno izpoinjevala vse tekoče in druge finančne obveznostL Sprejet je bil predlog za najetje trimilt-jonskega posojila za zgradbo delavskih hiS za Bežigradom in dnevno zavetišče za delavske otroke. Končno so sklenili, da prevzame mestna občina ljubljanska poslopje Trgovske akademije z vsem inventarjem. na dravsko finančno direkci jo v Ljubljani. Naj plača, kdor hoče, da bi le kaj dodali! d Pred ustanovitvijo gostilniške nakupo-alne zadruge. Ljubljanski gostilničarji že od tistoja računskih .'istov dalje stalno zalite-ajo odpravo teh listkov, odnosno davščine a potrošnjo. Ker njihova pri zadevanja niso ncla uspeha, so se sedaj odločili ustanoviti jno nakupovalno zadrugo za odjem spe-rijskega in kolonialnega blaga, za zadružno bavo \ina, kruha, mesa, žganja, sodavode, d n i h sokov, konzerv itd, S tem bodo zelo lizadeti interesi trgovstva in obrtništva, ker paf. ta akcija mnogo njih izločila od dobav n ljubljanskim gostilničarjem in hotelirjem, tem hočejo gostilničarji in hotelirji nado-■ititi obremenitev po mestnih davščinah, v ikor jim ne bi uspelo doseči znižanje svo-dajatev mestni občini ljubljanski. Zato to zaradi namer ljubljanskih gostilničarjev hotelirjev prizadeti tudi drugi stanovi, d Elektromonterji in elektrotehniki so borovali pred kratkem v Celju. Posebno za~ imiva je ugotovitev, za katero naj javnost !> da plača Slovenija, ki je najbolj eiektni-siran del v državi, od 40 milijonov dinarjev ■žavne trošarine 18 milijonov, torej skoraj olovico. To zelo ovira napredek elefcfcrifika-ijo našega podeželja, na drugi strani pa po epotrebnem dviga cene električnega toka, rira napredek industrije ln tudi obrti. Tako • pr. bi lahko dale Kranjske deželne elek-[ame tok po 3.25 din, pa ga morajo zaradi Isoke državne trošarine, ki znaša 70 pair in banov inske 20 par, dvigniti na 4.50 din. d Žrtev divjih lovcev. Oni četrtek zvečer v Ijublj. bolniSnico pripeljali 50-ietnega ranča Škapina, lovskega čuvaja pri lesnem 'govcu Ivancu v Sodražich Ivane je dobil podpisano pismo, da so v njegovem iov-«m okrožju divji iovcl. Skapin je Sel po-e«at in v gozdu ga je nekdo s štirimi 3treli v glavo. Skapin je imel Se toliko »ci, da se je vrni! domov. Prepeljali so ga ljubljansko bolnišnico, kjer so izvršili pre-Ps «rvi. Škapin pa je bil že tako slab, da je pomoč zdravnikov brezuspešna, o Cesto skozi Kranj bodo tlakovali. Grad-en' nunistr dr. Krek je podpisal odlok za ' 'a!° sodobne ceste z drobnimi kockami državni cesti St. 2 od km 020 do 745 in skozi mesto Kranj. Predračunski znesek ila kmetje po svojem poklicu in se niso nikjer urili v slikarski veščini. Zanimanje hrvaških kmetov za umetnost je svojevrsten znak o kulturnih stremljenjih najnižjih slojev. Razstavo so organizirali belgrajski akademiki, k otvoritvi pa je prišel tudi rektor belgrajske univerze. Poleg veselja do slikarstva so hrvaški kmetje pokazali ponovno tudi svoje zanimanje za književnost. Nedavno so imeli sestanek kraetje-pisatelji, ki jih je vodil poslanec Miškina. Kritika pravi, da so se kmetje pokazali v pisanju večji mojstri kakor v slikanju. Vsekakor pa je oboje zanimiv pojav tauimanja kmetov za kulturne panoge. d Boljše mezde so si priborili pristaniški delavci, ki so natovarjali na ladje cement tovarne »Salonit« v Splitu. Zaradi mizernih mezd so stopili v stavko najprej delavci v tovarni, za njimi pa Se pristaniški delavci. Stavka se je začela ob najboij ugodnem času, ko je imela tovarna obilo naročil in so par-niki že čakali v pristanišču na tovor. Tovarna se je porala pogajati in privoliti, da bo plačevala nakladalcem po 75% večje mezde, obenem pa jim dovolila mnoge olajšave pri delu. Zdi se, da si bo podobne ugodnosti priborili tudi tovarniški delavci, ki jih je okrog tisoč. d 200-Ietnico obstoja, pršutu jo te dni frančiškanski samostan v Zemunu. Obenem bodo proslavljali tudi 850-letnioo delovanja frančiškanov v Belgradu in Zemunu. Prvo pade 418.000 din. V breme cestnemu odboiu v Kranju pa 147.000 din. fadL fiotrc&no neprestano opozarjati na »Bayer« je« križ na A s p i r i n"il a b I o I a h n Pač, kajti vedno tnova^se pojavljajcs paivorbe i nakano,"okoristiti se s t>vej tovnim slovesom.AspirinJabletl aspirin TABLETE ©9I«! itg. fmShelk. Sadjarji v drugih deželah so namreč prišli na to, da so najuspešnejše sredstvo proti številnim sadnim škodljivcem in zajedalcem razne oljnate emulzije, pomešane z učinkovitimi kemičnimi sredstvi, ki porazno vplivajo na vse mr-čezne škodljivce sadoaosnikov. d Zastoj na našem žitnem tržišča. Cene so se znižale najprej na svetovnih trgih, nato pa seveda tudi pri nas. Privilegirana izvozna družba, ki pri nas narekuje cene, je morala odkupne cene kajpak znižati. Posledica pa je bila, da je začelo prihajati na trg mnogo manj pšenice. Večidel je lanski pridelek v eokah bogatih trgovcev in veleposestnikov, ki ne potrebujejo trenutno gotovine in drže blago zato doma. Čakajo, da se bodo cene spet dvignile, nakar bi vrgli na trg pšenico. Zdi se, da bo kupčija ua spomlad mnogo bolj zna kakor pa je bila v zimi. Vendar pa tudi letošnja prihodnja žetev obeta dober pridelek. Ozimina dobro uspeva, ker ji toplo zimsko sonce do sedaj še ni nič škodovalo. — Pri Ijsdti trSie uzrmii, ki trpe aa aeredae« mccaja, oikB pogosto naravna »rrasz-joscfem« gruraka >«da, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce -»aždjeao odprtje K i tras trajno pclajišanje. Zahtevajte povsod »Fruz-jcsefev«« roda 3. te. S.*B -Hi 4. KtMtl 38- d Tat. »rteki kak« p« 9ri Bogate zapuščine rijsko blago, koruza, cement, po najnižjih dnevnih cenah. IZ DOMAČE POUTIKE p V Belgradu je nmrl veljak bivše srb» ske narodne radikalne stranke Kadko Tri-funovič. Zadnji čas je pripadal mali skupit' Ace Stanojeviča. p Sestanek stalnega sveta držav Bata-ske zveze je bil te dni v Romuniji. Rosi® ski zunanji minister je ob tej priliki izjavil: »Lahko potrdimo, da konferenca Balkanske zveze nadaljuje z delom v najprisrčnejJem ozračju, štirje zunanji ministri držav Balkanske zveze lahko znova in najodločneje potr. dijo, da jo ohranitev in poglobitev te tveta nujno potrebna za ohranitev vseh koristi teh držav ter dragocen prispevek za ohranite* evropskega miru. Balkanska zveza je izšla i« vznemirljivih dogodkov lanskega leta okrep< ljena. Vsak od štirih zastopnikov držav Balkanske zveze je v svojam izčrpnem poročilu najnaaorneje prikazal napore za ohranite« tesnih medsebojnih vezi. Ta poročila »o dokazala, da vlada glede splošne politične smeri na Balkanu najpopolnejše soglasje in enotno naziranje glede vseh vprašanj med Grčijo, Romunijo, Turčijo in Jugoslavijo. p »Državna iborniea« ali »Narodna skupščina«? V glasilu kočevskih Slovencev čitamo tudi sledeče: So, ki nam zamerijo, ker rabim« dosledno sa označbo narodne skupščine slovenski iaraz državna zbornica. Predvsem nam gre za to, da v skbsju enakopravnosti p*"18 povsod in ua vseh področjih do veljave n« slovenskem oženil ju imensko imenoslovja »Rako pa tudi na vse satanove državne skuP" noeti. Izraz narodna skupščina pa »e tudi n« krije s slovenskim pojmovanjem. Kar je Sr narod, to je Hrvatu puk iu Slovencu Ijud«^ Dobesedni prevod bi torej bil: ljudska tajnica. Ker pa bomo v dogledni dobi do"' ti>di banovinsko ali pokrajinsko zbornico, _ bo tudi ljudska, je torej edino pravilno, d* ie zdaj uveljavi za razliko od baJiovu zbornic Izraz državna zbornica. Štev, g. __ RAZGLED katoliška cerkev s Pred volitvij® novega papeša. Posmrtne cerkvene slovesnosti za pokojnim sv. očetom Pijem XI. so se končale z zadnjo od devetih posebnih zadušnic, tako imenovanih novemtiales. Daroval jo je v baziliki sv. Petra milanski kardinal Schuster. Udeležil se je je ves diplomatski zbor in ogromna mno- Ižica ljudstva. Kardinali, katerih je do zdaj dopotovalo v Rim 54, so sklenili, da se bo 7.1>or za volitve novega poglavarja katoliške Cerkve začel 1. marca, ker bodo po dosedanjih obvestilih lahko do tedaj vsi kardinali dospeli. Razen enega — italijanskega — kardinala, ki je bolan, se bodo volitve udeležili vsi kardinali katoliške Cerkve, 61 po številu. »Oaservatore Romano« poroča, da bo uprava .Vatikanskega mesta dala za volitve novega papeža razmestiti na pročelju bazilike sv. Petra in po stebriščih okrog trga večje število močnih zvočnikov, ki bodo obveščali vernike, zbrane na trgu sv. Petra o volitvi in bodo takoj sporočili ime novega papeža. — Poleg obširnih poročil o smrti pokojnega papeža Pija XI. so Časopisi objavili tudi nešteto zanimivih stvari iz življenja velikega poglavarja rimsko katoliške Cerkve. Poleg drugih posebnosti, ki so v zvezi s pravkar umrlim papežem Pijem XI. je zanimivo gotovo tudi to, da je bil Pij XI. tisti papež, katerega lik je upodobljen tudi na posebnih vatikanskih poštnih znamkah. Dozdaj so bile v Vatikanu v. veljavi le znamke, ki so prestavljale zemljevid vatikanske države. Pij pa je prvi »rimski papež, katerega slika je tudi na vatikanskih znamkah. — Na dan sv. Matije so odprli oporoko blagopok. papeža Pija XI. •Sv. oče P" XI. je vse ono, kar je dobil kot razna da i sv. stoliei, zapustil svojemu nasledniku. od zasebne imovine so nekaj dobili člani njegove rodbine, ostanek pa je namenjen v dobrodelne namene. s Razno. V Clevelandu je izšel nov slovenski tednik »Glas slovenske dobrodelne zveze«. — Mrtvaški zapiski pokažejo, da je zapustilo slovensko naselbino v Clevelandu v letu 1038 316 rojakov in rojakinj, katere je pobrala kruta smr.t. Med temi je bilo 157 moških starih nad 21 let, žensk starih nad 21 let pa 122, 20 otrok moškega in 17 ženskega spola, Med umrlimi je bilo 258 naseljencev iz raznih krajev stare domovine, ostalih 58 pa je bjlo rojenih v Ameriki. — V-Clevelandu je kap zadela v cerkvi med sv. mašo rojakinjo Mary Fir, rojeno Lesar, ki je bila na mestu mrtva. Stara je bila 65 let in je Ma doma iz vaai Kot pri Ribnici na Dolenjskem. — prav tako je za kapjo umrla komaj dO letna Mariy Gerl iz Clevelanda. — V Clevelandu je smrt v kratkem času pokosila dve Slovenki, in sicer: Ivano Ferjanfič ter Marijo Glavič. — V Clevelandu. O., je umrl v mestni ubožnici Leopold Peček v starosti 44 Doma je bil iz fare Rob pri Velikih Laščah. - v Clintonu, Ind, je umrl John Str-v starosti 62 let. Doma je bil, zy Grma Pri Novem mestu. — V Clevelandu je bil na PO SVETU uli i oropan za vsoto 42 dolarjev rojak šofer Lovro Bandi. Bandit je skočil k njemu in mu pobral denar. — V Frontenacu, Kans., se je rojaku Antonu Potočniku v avtomobilu vnel gasolin, kar mu je prizadelo precej hude opekline, da je moral v bolnišnico. — V Chieagu je umrl rojak Martin Humlan, doma iz vasi Radovice v Beli krajini. — V Moda-goru je umrla rojakinja Marijana Zupec, stara 77 let. Doma je bila iz Podpeči pri Pre-serju. — V Willardu je umrl John Zalar, star 61 let. Doma je bil iz Iga pri Ljubljani. — V Braddocku je umrla rojakinja Katarina Ne-manič v visoki starosti 74 let. Doma je bila blizu Metlike v Beli krajini. — V Newyorku je umrl Wil!iam Cagran, star šele 26 let. Eden njegovih bratov je rev. Joseph Cagran, župnik v La Salle, 111. Češkoslovaška s Na pravi poti. Češkoslovaški prosvetni minister dr. Kasp&r je to dni v daljši izjavi obrazloža smernice svojega delovanja. Med drugim je dejal: >Mi se bomo vneto trudila, da bo narodno mišljenje in krščanska nravnost prekvasila vso vzgojo. Najtrdnejši stebri naših narodnih šol v najhujših časih so bili češki učitelji in češki duhovniki. Mi bomo s tem nadaljevali; v vseh šolskih sobah bosta odslej visela le dva znaka: državni grb in sveto razpelo.« Minister je napovedal tudi temeljito predelavo vseh šolskih učbenikov. Dr. , 31 potnikov je našlo smrt, ko je oni dar* treščilo na tla na Novi Guineji neko avstrali sko letalo. Profesor dr* Tischler odpuščen V pon Ijek 20. februarja je dr. Tischler Josip, prc j,>r na gimnaziji v Beljaku, prejel sporočilo od drž, šolskega sveta, naj takoj zapusti zavod. Ker se je odpust izvedel pod nenavadnimi okolnostmi, ie verjetno, da ta zadeva še ni dokončna. Profesor Tischler je zadnja tri leta kot predsednik slov. »srednje kulturne organizacije na Koroškem pod najtežjimi okolnostmi vodil kulturno in narodno-polrtično delo med koroškimi Slovenci. Osnovni načeli vsega njegovega narodno-politiftnega udejstvovanja sta bili: zvestoba državi in zvestoba svojemu narodu. V pretežni iperi je ravno njegova zasluga, da so se koroški 'Slovenci po priključitvi Avstrije znašli v novih razmerah in da so z edinim pridržkom, da bo t« država ščitila in spoštovala njihovo slovensko narodnost, kafl je itak osnovno načelo narodnega snoiaHjana« Zato tembolj preseneča gornji ukrep koso« škega deželnega šolskega sveta, ki ne prizadene samo dr. Tischlerja osebno, temveč vsoj narodno skupino koroških Slovencev, ki "Hi vzorni vdanosti do države nikakor niso zasiti« žili, da se z njihovim voditeljem tako postopa« — Kot že rečeno, stvar šes mi dokončna in jci bo treba zasledovati z vso pozornostjo. i K temu neverjetnemu dogodku vprašam^ samo to: »Kaj bi.reklo svetovno nemštvo zlasti tisto, *ki prisega aa Hitlerjeva načeli <* narodnostih — ako bi se nekfjj podobnega} pripetalp . kakšnemu vodilnemu jugoslovanskemu Nemru? »SLOVENEC sa 10 straneh ie največji, naiboliSi in naiboli razširjeni slovenski dnevniki Dne 1. marca se prične volitev novega poglavarja sv. katoliške cerkve. Volili bodo s posebnimi glasovnicami in sicer toliko časa, dokler ne bo dobil eden izined navzočih kardinalov tri četrtine oddanih glasov. Slika nam kaže peč, v kateri bodo sežigali po oddanem glasovanju glasovnice. Iz nje bo črni dim naznanjal Rimu in svetli, da je Cerkev še brez vrhovnega poglavarja, beli dira bo pa oznanil veselo novico, da je izvoljen novi papež. Rdeča Španija je premagana. V nekaj dneh se bodo morali rdeči poda« Franku aa milost in nemilost, Slika kaže, kako rdeči miličniki odlagajo orožje. Družina mladih levčkov, ki so skraja silno krotke in zabavne živalce. Velik napredek so pokazala letala v zadnjih 30 letih. Slika nam kaže letalo, s kakršnim so se vozili pred 30 leti. L mem^Pra^ivlIkilT.lf^^T,' bc°,-?a*el «eneral Frnnc° * vseli strani pritiskati na mesto. Prebivalstvo prebiva po kleteh Slika nam kaže, kako so a vrečami pesL zavarovali vhode v razna poslopja. T mal' pobček, ki je star komaj 23 mesecev, »e spremlja svojega očeta na njegovih poletih. m sllk' ga vidimo, kako moško sedi poleg svojega očeta. Grad Clares pri Rouenu ob reki Seine, kjer je biiu zaprta francoska narodna junakinja in svetnica Ivana Orleanska. Pred tedni je nastal v tem gradu požar in uničil mnogo zgodovinskih dragocenosti. Štorklji, ki si je zlomila nogo, so napravili umetno nogo v nekem živalskem vrtu in pravijo, da je žival za to pomoč kar hvaležna. velik anske množice ljudi prisostvujejo smužkiin skokom v Zakopanem na Slovaškem. Franc Smolej, naš nnjodličnejši tekač, ki je « Zakopanem na Slovaškem dosegel med najbolj« Sjjm smučarji sveta v teku m 50 km deveta mesto in postal prvak Srednje Evrope. io» Zorko Prelovec, pevovodju in skladatelj, je dne ŽS. februarja umrl v Ljubljani. Zložil' je tudi znano pesem >Oj Doberdob, slovenskih fantov grobe. Zlaioporočenca Miko Simoni* in Bara roj. Kostelec iz Drajič, o katerih poročamo obSimeje na sir. ? PO DOMOVINI Obfinl zbor Kmečke zveze V timMjo, dri« ft rrmrr.M t. I., f«) /.borova! jmiluiiimit »iDvitimku«« kmiički^tt IJiimIvii. To-Uit ilw» luni unmrnč Kmečka *vw.s, Htntiovsk« failKi^fcn utgliill/lirijfl, uviij rwltll letni občni /I/ki. (Ilnviii odbor lm {loliignl rakune o diilu v |irii|nltl«iii l«lu, (tunini <> rn/.vojt; ln uspe-tiii) ori{t)f*ir.. Pokofttl j* hil ple-ii>wiill»^a mtafai* S«? j« (»kromu hublf «vu|n domovin«. l'il*»l i» dvakrat ti« ohbk i. lit i. t'»j/ (»(»i! vat. loti |« mttel v Amerika kot iaučtm tunjaC m kot tek iMI več M »«pn!|»i>nt\ Kt«llitt>« v I.#moitlii In »nd»|« l«U p« v (°l*v»Undil, k|«r 1» l»d»li>v«l ohloke tipal U, Imi Imcii ilv||unja gtrvilvel v rodnem krni« P!»el!o pri Bogu « *\njimi *l*tII, ca kmlft* al vedn« »krHel, Tvoj duh *»ti»| * »ilsvsh plava, i« Ssllf« nam n« ev.denje, nit vofno r«|«k« •AKlonj*. Kahs pri Riilkem i\> tteSml .ku-vttemi tiolel»v\|li Se v vfčn,wl ,t,k«»i Siliti« Ia Kisrilnlc« Naj v Ittlitt (H«')*«! '/Matu «b»;>!vtwi!ov kuirtijJtih loj » j« « »vojlm pozivom n« slovensko javno«! glede bolniškega /avjiova/ija kmečkega življa, zavzela za stvar, ki prav vpije no ureditvi. Saj «» največkrat sloj, ki m z žuljavlmi rokami bije «ko/i življenje, v ie tako kričečih primerih ne mor« privoSčiii zdravnika. Seveda l>l •« pa moralo (>rl ureditvi te zadeve gledati na to, da se položi namesto ibolj^a, le Ue ne po«!ab*a. — Nuk nal liitdomuteej! je vpričo novih taks na kolesa dejal, da /.hirajo ta fond nato, da nameravajo podariti baje koUsnrjttn z* njih ne malo požrtvovalnost pri mtl&njii kam«)j* po naiiih ceitah, po nekaj »plaSčev«. h eaijsihaita okrafa. ?.« drugo leto zboruje Kmečka zvez« v nrcdtSču Slovenije — v Celju. Prav bi bilo, da bi ie člani iz bližnje okolice, kakor tudi oddaljenejši v čira večjem Številu udeležili občnega zbora Kmečke zveze v nedidio, S. marca v dvorani Ljudske poiojilniec v Celju, da bo U občni zbor čira večja manifeetacija kmečke misli. — Kot sadjereje« nas zanima kak* bo letotoja »dna letina l.gtru&o leto smo imeli «laho oziroma prav <1abo sadno letino, Jablane In Kritike »o obrodile slabo, ostala sadna plemena pa tiiav alabn. — Okrajni cestni odbor v Celju je za Itrltjs Izdatkov sklenil pobirati v prihodnjem proračunskem letu 20 odstotno doklado na vse neposredne davke. žsiim|e. Na pepelnlco smr pokopali Janeza Skr-innca, iiramtiiika m cerkvenega ključarja na Gradilču Hi. 2 1'rojhiji ponedeljvk j« peljal 'n Vel. l.aič s sejma « tovornim avtom. Pri domači vasi bi ime! avto imlavitl, » nt ustavil. Skrjanec je t drvečega avtomobila skočil dol, pa tako neorečno, da ie z glavo z v«o silo udaril ob ila Takoj jc bil v nezavesti, glava pa v»» v krvi. Peljali so Ja takf.j v boinilnico, a vsaka piimoč je bila zastonj, ker je imel lobanjo v«o cdrob-Ijuna. Zvečer ga je pripeljal rclevakii avto domov in dve uri na to je umri Bil je v nailepii moški dobi 36 let, prod 12 trii prav na isti dan , 20. februarja, je bil poročen. Pogreb je bil zelo lep, od vseh strani so prllli v velikem Številu »orodniki, znanci i« prijatelji Ker je liil cerkven ključar, se je od njega poslovil y cerkvi tudi domači I upnik a primernimi bese-diKP.Il Vf« i« ;sočustvovalo £ (,np!!j£M)0 vdpvo, ki je tako neprif»Kov*to zgubila dobrega in skrbnega moia. ?.i«i ki sorodnikom staie iskrnuo aožaljel , St. Andraž lul Velenju. P« smo le srečno prijadrati preko predpustnih dni. I.etolnji predpust je bi! dokaj miren; poteka! je brez vnakrlnega hrupa in vevelih zabav. Se tisti mladi ljudje, ki so včasih tak0 radi bili dobre vol;e, katerih petje se je razJe;ja'o v*epovaod. so se nekam ujjuaii m utihnili. _ Sjjj! se bodo menda le uresničil« naSe želje; namreč, dj bo nai bmelj končno pričel pod savinjsko znamko. Savinisko znamko bo dobila tudi sosednja občina St. llj. Predzadnjo nedeljo »e je vršil v Št. Ilju sesti-nek hmeljarjev iz oaJe in šentiijske občine, na kale. rem je bilo bmeljarjeai obliubljeao, da »e bo vsa za-deva v najkrajšem času ugodno rešila. S tem bi bi]0 naiim hmeljarjem precej pmag&no in bi bila poprav. Ijena krivica, iti jim ie biia prizadejati« z nepravičnim zfiamkovanjem hmelja. Da pa je nai hmelj prvovrshn, lo ni Ireba ie posebe poudarjali; saj ae o tem strinjajo skoraj vsi hmeljarski strokovnjaki. Sploh pa so se naši hmeljarji čutili precej zapostavljeni, ko se j« pred nekaj leti uvedlo znaaukovanje in so našo občino uvrstili med šaleške hmeljske okoliše. Zato prizadevanja odločujočih čraiteljev, ki gredo v tej smeri, vsi iskreno pozdravljamo. Lipsen} pri CerkalcL Po plačilo k Bogu je odšel dne 23. februarja najstarejši mož iz naše soseske, Valemim Kotnik, p. d. Tckavee iz Šteberka, Dočakal je izredofl etarost 9! let. Bil je kremenit mož, dober katoličan in zaveden naš pristaš, čez 60 let je bi! cerkveni ključar cerkve sv. Štefani in čez 59 let nepretrgoma naročnik »Domoljuba«. Pri pogrebu «o ga poleg številnih pogrebcev spremili tudi njegovi 4 sinovi, eden v starosti 72 let, drugi v starosti 68 let, tretji 65 let in četrti 56 let in ena hči, stara 61 let. Bog bodi plačnik pleme* nitemu možu. Sv. Primož n« Pohorju. Naša fara ima samo katoliške ča»apise. Naše geslo je: Icalotiška hiša, katoliški časopis. Naša mladina se je združila v katoliškem društvu. Letos smo priredili dve igri', Rožmarin in Zanikama trojica. Vsakokrat je bila polna dvorana gledalcev. Galicifa pri Celju. Fantovski odsek je vprizoril dne 19 februarja pri šupergerju dve šaloigri: »Zupanova Micka« in burko iz vojaškega življenju »Kakršen gospod, lak sluga«. Igralci eo se dobro odrezali. Velika rana je za naša društva, ker nimamo najpotrebnejšega — nimamo namreč društve nega doma. Res je skrajni ins, da začnemo s pri* pravami. Zrn dp zrna pogača, kamen do kamni palača. V nedeljo, dne 26. februari«. )« P9.rani sv. maši v župaišču redni občni zbor Krajevne kmečke zveze. Vreme imamo kar spomladansko, skoraj pretoplo je. Pa vinogradih «o že začeli re- rdaj luiai! Pa se ).ene5 jO hih'1«! Ct> jih i h* liHiroi o € S € Cl € Ppl«*t N. VulIVonj*. tUmtrtrat skavt »likat I- ftuSnu-lJ Slik« U UvitiM^n* kronike o nR^iti kicjih, »txe no ti, pa tvoj »I«) f »araJli tislih jjutlih voh Prav Utrpoti, »i jth j>a tiaroMU »P* *«» aaduAitu'« >CV »i I a ko p<\ivošon'< »Vi utoni lahko d« »»»s« pojLr«>čton, da bi ti pa Js» roko! prtsuh>io« K> tš pa ni jo r.t pustim'« jo plan« naprej Rujvir >Tetra »i kratU» niakv ho pu*',im m kdo (vsihipsa. Tš\ta do iu(vaua jo i o ,t*U\X1 si: Aa fo višjo vto tvojo *!fo!vo! To v««, kor s>em iiij\»:i ž* bi!, ti jm m?'« ?.ds*j jo »Stmot Vidm»r vsttj *.....r, i,,, i. , j-ia«, ]:■ V>opUio»v» viktikn«!« pri ognji^u Mam Soist »tak johti msmjjh, Nitu\> «i imeni S Kujvas- j,« vr^vJ Aii si slišalje napovedal Brusu. preden so prišli ljudje do besede, se je Rupar oJb-rtil čes Vid mar je vo dv^riSče aiinvo hleva. Od razbtir-Jenj* in ni paril na Čuvaja. Pes se mu je kakor blisk »agna! pod oosje, Rupar se je okrenil, pobral debelo jvImki ter »»vihtel po iivaJi: »Na, mrriiia!< Cttvai je lamolkk« tsa«;rfal ter se zvil v ienvo. »O'« « je Peško Sovi! na pragu. >Nekdo je psa ubil! Kar nuv te} ne laja! Le poslušaj. Vidmar!« SagnaS je r.a sapnice tn pijan omahnil. X?. M t lil* »s 1« k t ® « i! i in kje je »sta! Benk®. Mrtv-rtt« «« fvic^iži na pare, skienili RAZNO Železnice U|iajafo, Na Holandskem, piše neki dunajski list, bodo železnice v dogl«dnem času izginile. Nekatere prog« že ne obratujejo več, Tem važnejši postaja promet z avtobusi. V severnem delu Hoiandskc j* postat avtobus že najvažnejši prometni pripomoček z» široke plasti. 0 razššrjcvanju železniškega omrežja * tej državi ni seveda nobenega go-Tora več. Bodočnost bo-taodskega prometa je ne-dvocnno v taotorizaciji. Najtalagša iupasia. Gdč. Conetance Citncyjeva velja s svojimi 19 leti za najmlajšo županjo v Avstraliji, če ne na »vetu sploh. Podnevi deluje kot «iroiep»s5ss v nekem paa-ietia. »večer p* opravlja «vo> po«le kot župan]s P»ddit»gtoffla. predm«'!* Svdo«*a. V sna v Hanovru hramja plag, ki i« menda naita-rssišs a« sveto- Našli «« g« med staro Uro p«.11 leti t Aarichu. Plaž I* i:dcl»n ia «seg» s1*4 bra*toreea naj bi se bil ognil. Samo iskal je prilike!« je rekla Barba, ki je bila nanj huda, ker je vpil nad njo, ko je svoje dni prinesla na županstvo s pošte pismo. V pismu je stalo, da so klateža Svetliča ubili in bo družina zdaj prišla na občino. »AH sem bila jaz kriva?« Rezka jo sicer vedela, da Je oče jezen prišel domov in Bel brez večerje spat, toda ni si ga upala vprašati, zakaj. Zato tudi ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. Šele Siegel, ki je prišel mimo, ji je v lomljeni besedi povo- da!, da je oče »konja hotela preč odvozit in kričala, psa pa mrtvega poudarila!« Ko je doumela, kaj se je zgodilo, so ji padle roke kakor mrtve. Kakor bi se bilo vse zaklelo. In še to jo je jezilo, da ji je povedal Siegl. Zakaj ni Franceta blizu? Če je zameril očetu zaradi konj? Pravi Morda pa zaradi Polonce. Moj Bog! Ali ni videl, da ne misli resno in da ga s tistim trkanjem in trnjem pri Polonci samo draži? Če bi imela koga, ki bi ga poslala do njega. Kakor da ni nič več gozdarja pred njo, se je zasu* kala na peti in zaprla za seboj vrata. »Kje je France?« ji je šlo po glavi. »Morda se stvan Se kako popravil! Če se je zgodilo vse tako prenaglo!« Ko so je prepričala, da ni več gozdarja pred hižo, je poiskala ruto in sklenila, da gre kropit. Kaj njo briga, kaj dela oče! In morda najde Franceta, da se zgovorita, Že je prehodila nekaj sto korakov, ko je za njo prisopihal Lende. »Ali si videl Franceta?« je vprašala. »Tudi jaz ga iščem!« je povedal. »Imam nekaj zanjt »Polonca mu je dalai« Rezko je zbodlo, da bi bila aavpila. »Pokaži!« je rekla navidez mirno. »Ne smem,« se jo branil pastir. »Pokaži vendar! Sira dobiš jutri!« »Če res?« »Ree!« »Samo, da mi ne vzaraoft, da ne bo Polonca hudal« »Ne vzamem!« Lende je izročil zavojčak. ki je bil preveaan % rdečim trakom. (Nadaljevanja prihodnji&S V ... • • ... ; >-.' v l t ... v ; -t *«4. Mit ■S -'' -' t» • V.1* '1 i' v ?. '-4. ^ -V . ... i i v »ajiflu S r * •■ .-s.- v Aif^«. -I^ t .v* e T*;v s'—Ji. -v^--*', t *V t > v'-X,V» c. — ivvari •n"*!«!, "" ...i « •*"•> '»(r-',.' T ; \ --...''t i ,..... t- y.. - "v " •.>•••»»•• ' : •t >rv s : i >* - r> - • -'* t, t t >4- •* r . . , ., - Nl-lc ..'. v",. i -v > ... .- v' .« t w ^ , -1- : < ■ ,'s;.,'t W t\- ^ it „ v' Ti ( - ' ": '-. '--.J-A v. f— * ... ' y .. ..j, i.- t >1». t ' ... ** tv . ' 1* — ;r-, . sir* • . . , .r \'x t,.. \ v,-.-. s t (■ ',4.1 -c 1 '^.i . : ' " >.' T^,-...' . -S. * v.-^- I.V. JI ■*>» »v v ; VJ , » *4 -• ~ ■A«;: - *>*- -.,*'. ; - > -S . J. -J. . i - - ; « - • - A".;- ""T 4 » "vi, ".i1- .rv - * ■i . '.-.•, ' . ; f f - "(.i * . ... . r . , . -- -' "t - h * fr ^ -. t>;v r . -(. ». . v ^ »«.1... Vjl. SM- r- i .. - . u^'. .. 3 ... •:. Q "iit T*. > -i,^ k . - t f . ..fia X...(h . K rt n, k i,Tb . -. *■ '' ti" HM s v - : ---H- -—J. r. *'». , i: f • < v: » •■ > ■-■ -K v ■. ■ v; . 1 r. — - 1.' ■ ... " f.- ■ r. ■ • te- - . ' k. i ■ . . —r*.*,- f w/ft t: -.< -5AV-"!» T «■ »r- » -J^jt i-.il '-'rl. i .»a. « ■»■•• ~r~s_ 1 i. t...rr..... -i. _ar 3ic '..'t s 1M -v— t-" '' "C -e* • ..es —■ TH" . • t -. - ^ i, . j„ - r " ti ik - . n 'j. ---s r . rr* u n ? t ■ 10 _ ' *r ^ •.-<1 r - - ..tb " ' i 5' - » ~ s v -t*- ■ - - ■-r' 'in— V-ia.» .---.-i —-- . - g« ..-..<, ft ^H* " W - nt,» ----- i.7-V —g lt C •• ' * T«--, • ;;-—'..„.•*>; v 'i« -».-t —.ra * c » r -.«et — ~:T . .... — ■*—. ■ ■ ~ . >sr Ttrr. — 1 .«}<)• a J» rrmcn-*:*m. — -.» ■ .-f.! j** f -Utnmi! i.< > v. m i^ft.mii jrtt.it«. , V fant. X«« purana >,o-» • ,, ".■1 ki »rs t !>i?» u aftltJji , .»»-a, _ »i racuti. , ■ — j 1 ' t.»r po . - '.-.•j i*r*'.t JMiii$man.i'-: J >n* »ič m> irti 1.-t »i nrti jaraiKt ■ a jr utiu s i.tr - .1.-4:1. > ta j« »» una-anesi - z-tui. «31 vlbnr 1* mstii, t* >.-«srni*. >.cn" :«tur». -o j n-■»-..« -asr. . e wta. .ia ,«s. ■. 1 J«v 1. p,j. atae* m »g - u ae . r—-tu !0T- -.' "'o -aaca iiot ; t J i^ ea. « :■!'»!'a 3r-: % 1 a^ji ?' ...tr. ' "i - t«. --r- «•;. ■ -t V<--4 ir-. Wtt r-.>- ■ .. t t "i*t '» •—•'a. -fR-IMioU-ft "T. . JE- f 3. sr« -T—« *»• * •• r-:s»is»o» -ssa«f«ja. tvr. * '.n r— - -■- a T .iižj. .j ^ « » ,-T J- —c XX* ran a. 1 i. . »» ■J.-.. > t-., - t M. • M« T-jjv T -J; j-*. — "* -■»:■»». a«.. ,rwik as- ■i;«, rti-, 11 "- . ■«1» — mH »-s.)-«- « »«' nt At -»«»* sp ia»4. 3S. 4MMAT if . y t ' « x .—rsm a« I -* ■ - --TOK- 1! . ' -t -KO- • ■ ^tt I vroč " ^--■•'at . . -sav .-f ar r "ur -J, * A f^-.si ■ - ... HMMB .»«. ts. w.i Varan Sft. . 1»kiw jtcicnme -fcsfc "M*."- 531;:., » .»Ti * to tt V .-'iT • J, W f ' - -".;•»!-!:>.-. 3 '-it ''..'.a si.. ^ i . .i ;r T"-> m..i. - .....: "1 c f;.. -t t V ~ - —t: 'r.;' vrw . c-70' t a - . ■.. :* ^ .I.--M* Tiisu. »i;. . 'tiss n 1 - 'l at 'sste- minnnrni^. "last -J .« 3 « a. iu. ae '■ " -'vv. 11 ar - * i. t Mii-.i t —1 im sna wi t: ta. a. * -b» — • Jt:«~~ m—, a. -t arr!'* j Hn ">l»»«l 9. te t .-. —f., ;a«iiiinii cwrmfii * * tfa^rr«. kiktv. i »Ut UM., p,-:, . ^ J» T €BKm-. St TKTrmit: ti -1T.--.1;'1, ••."»n h Tfl* SiVl' ZC'. at: * n*. a»r?wc. "v aist-a- » - ! «■»-.. •«««• m • w " «vasBt t -i -i. * t; a <» .* TaMr,.!, m » .JHisi* -rc-ra. ■ > ■ - 'te« - ... - .. »W .s - »..If.. r-.'. :•;., Trnr .—.- : — »ifu:««. - -s- i^.. - — .s: .'; -tsiifc. ,a. * Hn rut .ac - ■«,....» — ^ w - . i .1 .Jt.*5,'.:« " " >r -i J- i1 .....1» J «. s ."--''i«. aer ^ . * -r—. • ■^nifT,. a ' • I rr.a ' -'"Us J.H. . j| » ... I -. ■ tt * — .Ti * - '^••»•Mi. • jj. * » -n«,.- a J«- ^-J. ^—-.r- l- nftnnr 1 4 al Ttia*. ■tn«, v.»- « * ••»•»«••«:». i. r. - tž sicr» i. wi?»iioi anfess. -----* ». 3jJ'.t» /1 ♦ * * T -s Vi t.'- -I » -ct "3K&«iai 1. i-ilK:«*. .-T».ir j«r * a^ J£',t>*. . t; Tte« ■ . iiT'.i it -* -iiJ. » '"- •o T -s- rt. š - 1«, TBRan,':U. VTjmMif -jf. + « ■'R.-.s. ^uv j. • -c 7ui.su>. jonot—' ■ > i. <« 1. tvinf—' a."*5- a • »i ..sm. i- V- si '*-c * * ■ V ^.»l-«.. ... "v..- v t '5»t-:' T':r'1' I 1402 vedno nn Zgor. štajerskem, tako du je ' I fe nemško, ko je prišel v našo domovno L-.jnu. Ni bil slab človek. Kazal je že več časa pojave duševne zmedenosti in je gotovo izvršil svoje dejanje zaradi omračenja uma. Obesil se je na nov usnjat pas, ki si ga je šel kupit v Tržič. — Pretekli ponedeljek, dne februarja, smo pa pokopali Marijo Meglič Lužarico, skrbno gospodinjo, mater deveterih otrok. N. v m. p.l Velika Loka pri Višnji gori. Nova cerkev Sv Antona Pad. je že pod streho. Precej so zanjo darovali razni častilci sv. Antona, seveda največ prebivalci Velike Loke. Sedaj pa je zmanjkalo sredstev. Zato se znova obračamo s prošnjo na vse častilce sv. Antona — saj je ta svetnik vernikom priljubljen priprošnjik v vseh potrebah, — da nam pomagajo dograditi cerkev. Ima pa cerkvica lepo lego. Kraljuje nn gričku nad vasjo Velika Loka, tako da se vidi iz vsake hiše cerkev. Je v sredini med postajama Višnja gora in Žalna. Pred cerkvijo že manjka lepa zidana lopa. Nima še oken, ne vrat. ne oltarja, tudi še ne stropa, ki bo ka-setiran. Načrt je naredila oziroma popravila baltska uprava po svojem strokovnjaku. Opozarjajo se darovalci, da ne dajo milodarov nikomur. ako ne pokaže nabiralne pole, potrjene z ;igom in podpisom župnega urada v Višnji gori Orni vrh nad Polhovim Gradcem. Novo življenje se je začelo v naši župniji z novo šolo, katero smo dogradili preteklo jesen. Otroci so veseli, ko imajo blizu v šolo. Fanti« in dekleta se prav pridno udeležujejo predavanj v šoli in upamo, nas šola zelo dvignila, da bomo znali še bolje gospodariti in lc|io urediti svoje domove. Pred pustom se je poročilo pot parov. Želimo obilo sreče. Veliko škodo nam dela divjačina na mladem drevju, poleti pa na njivah. Le kdaj bomo rešeni te nadloge. Slovenci t Zagrebu. Odkar smo se zadnjič oglasili v > Domoljubu«, je minilo že več kol tri mesece Pa zato ne sme nihče misliti, da ts čas nismo delali in da zato morda nismo imeli o čem pisali. Kaj še. dela je vedno in povsod dovolj, samo kdor hoče zanj prijeti. Tudi med zagrebškimi Slovenci delamo, kolikor največ moremo, in tudi sadov nam delo prinese. Slomškovo prometno društvo je v tem času pripravilo že tri lepe igre: v decembru »Desetega brata«, v Januarju »Mežnarjevo Liziko«, v februarju pa burko »Butalci«. Vse igre so bilo lepo obiskane in eo zadovoljile gledalce. Prihodnja igra pa bo 12. marca in Bicer »Prisega o polnoči«. — Imeli smo tudi več prosvetnih večerov, ki jih je bilo od jeseni že 13. Na prosvetnih večerih obravnavajo naši znani predavatelji koristne in poučne stvari, ludi predavanja so ljudem prav všeč in »o prostori društva vselej polni. Blei vrh-Poliea. — Umrla je 10. februarja 74 letna Skubic Marjeta, p. d. Skončnikova mama. Pred 63 leti se jo poročila a pok. možem .Tožetom, ki je umrl pred 9 leti. Živela sta oba v najlepšem, zglednem zakonskem življenju. Bog ju je blagoslovil z dvanajst otroki, od katerih jih živi Se deset. Najstarejši sin Jože- je sedaj stopil v pokoj, ki si ga je zaslužil pri državni železnici, ena hči in sin eta v Ameriki. vsi drugi so pa kmetski posestniki. Sin Anton je gos jxxlar na domu. Vsi so zgledni katoličani. Sama je hodila k sv. maši večinoma vsak dan iti pogoslo sv. obhajilo je bilo njeno največje veselje. Vedno je rekla: »Molimo ln delajmo, dokler živimo.« Na smrtni postelji nam je vsem dajala lep zgled potrpežljivosti. Lepo previdena s sv. zakramenti je v Gospodu zaspala. Kako je bila priljubljena pri ljudeh, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Bog ji daj večni mir, preostalim naše iskreno sožalje. Skocjan pri Mokronogu. Prosvetno društvo je na pustno nedeljo uprizorilo veseloigro »Narodni poslanec«. Igralci so svoje vloge prav častno rešili. Čiani fantovskega odseka prav pridno telovadijo. Imeli so tudi več poučnih predavanj. Na pustni ponedeljek je bilo gostilničarju Mariji Kra-šns ukradene lonec masti. Orožniki so kmalu dobili uzmoviča v svoje roke, ki je moral vrniti mast, a sam bo pa ime! opravka s eodnijo. Zadnje čsse se je v naSi fari pojavil tifus, ki je zahteval že več smrtnih žrtev. S strahom gledamo, kaj bo, če se bo bolezen širila dalje. Naprošamo oblasti, da preiščejo, kaj je vzrok bolezni, da vse potrebno ukrenejo da se bolezen omeji Prejšnji teden smo položili k večnemu počitku Kirarjevo mater Ia DobruSke vasi. Pokojna je bila dobra krščanska žena, ki je vedno vestno vršila svoje versko dolžnosti. Bila je tudi velika prijateljica katoliškega časopisja. Naj ji bo dobri Bog plačnik, preostalim naše sožalje. 8v. ftupert nad Laškim. Biserno poroko st« pri nas obhajala zakonca Bergovžek Mihael in njegova žena Ana. Pri podružnici Sv. Petra se je v nedeljo 19. februarja zbrala velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so bili priča ganljive slovesnosti. Biserni ženin je za svoja leta še dokaj čvrst, nevesto pa so leta trpljenja močno potlačila. Bila sta mala posestnika, a z nenavadno pridnostjo, vztrajnostjo, predvsem pa z božjim blagoslovom, ki sta si ga priklicala z lepim krščanskim življenjem, sta pripravila sebi in številni družini — imela sta 9 otrok — lepo premoženje; Rada sta podpirala vsako dobro delo, zlasti pri domači, pa tudi pri drugih cerkvah, radodarno delila ubožcem in pomoči potrebnim. Posebno pa se je sivolasi jubilant pokazal pri akciji novega Slomškovega prosvetnega doma pri Sv, Bupertu. Dne 5. lebruarja je znani mladinski organizator, g. Jan. Kolšek iz Laškega v lepem govoru navduševal vse številne farane za zgraditev prosvetnega doma, kateri pa je maloštevilnim, a silno krščanskim nasprotnikom kamen spodtike. Ko so z si* lovitim divjanjem in kričanjem hoteli — sami za* elepljenci tudi naže dobre ljudi preslepiti, je % mladeniško navdušenostjo nastopil naš sivolasi jubilant proti njim ter kot prvi položi) na mizo znatni svoj prispevek za dom farne proevete. Bog daj bisernima poročencema miru in srečen večer življenja, potem pa demantoo krono v nebesih! Si. Vid pri Stični. Dne 27. februarja je ob!ia-* Jnl 90. rojstni dan Janez Žurga, po domače Ovni-ček iz St. Pavla. Mož je še trden in zdrav ia opravlja še marsikatera vsakdanja dela. Svojec časno je bii ugleden čevljarski mojster, ki je vzgo* jil več vajencev, da so istotako postali dobri obrtniki. Marsikaj ve povedati iz svojega dolgega življenja, kako je velik gozd spremenil v rodovitno njivo, kako je bilo lepo, ko so hodili v NovO mesto na sejme. Mnogo ve povedati tudi, kako se je godilo ljudem, ko so hodili še na tlako v gra-Sčine. K njegovemu rojstnemu dnevu mu čestitamo in želimo, da bi dočakal 100 letnico svojega rojstva. — Ovničkov oče je najstarejši šentvidski faran. Radeče pri Zidanem mostu. Kmetijska knjižnica bo prirejala skozi 6 tednov vsako sredo zve* čer ob 8 prosvetne večere v dvorani Narodnega »Kakor hi jo bil kdo posekal!« ■»lahko noč, gospod!« je ponovil Volodijovski in urno stopil v svojo sobo. Gosjiod Zagloba, ki se je zanašal na vihravost malega viteza, se je vendar nekoliko uštel in Je »obče po-!o|>nl nespretno, ko mu jo pravil o KržUini spremembi. Gospoda Mihaela jo namreč to nenadoma tako razburilo, da ga je kar nekaj za grlo stisnilo. >A lako Ji plačujem za njeno naklonjenost, lo, da me jo kakor sestra v žalosti tolažila,« »I ie govoril. — »Dš. kaj pa sem ji vendar hudega naredil?« jc za trenutek razmišljal. — »Kaj sem naredil? Zapostavljal sem jo tri dni, kar tudi ni bilo vljudno! Zapostavljal sem sladko deklico, ljubljeno stvar! Zato, da mi je hotela vulnera" f''liti, sem jo nakrmil z nehvaležnostjo... Ko bi le znal«. je dalje govoril, »držati se mere tn za-V!;rati nevarm prijateljstvo, ne da bi je pri tem ^postavljal; toda vidi se, da imam za tako politiko pretopo glavo...€ 'n hud je bil gospod Mihael sam nase, obenem pa se mu je v prsih vzbudilo veliko usini-wnje. Nehote je načel gledati nn Kržišo kakor ™ Jjuhljeno bitje, ki mu je storil krivico, liaz- »razenost proti samemu sebi je rastla v njem s vsakim trenutkom. »Barbarus sem, barbaru«'*« je ponavljal. In Kržiša je docela izpodrinila Baše v njego-Vl1' mislih »Naj vzame to kozo, ta mlin. to ropotuljo, »nor hoče!« j; govoril sem sebi. »Novovicjski ali "Mič, briga me I« •Teza se je zbirala v njem na popolnoma ne-noižno Kašo, a n"i enkrat mu ni prišlo na inisel, »Ji morebiti s to jezo dela večjo krivico kakor J-ziši^ z navidezno ravuodušnostjo. " rane. " divjak sem, divjaki Kržiša je s prirojenim ženskim čutom takoj uganila, da se v gospodu Mihaelu vrši neka sprememba. Bilo ji je grenko in hkrati bridko, ker se je zdelo, da se ji mali vitez umika, obenem pa je tudi uvidela, da se mora med njima nekaj pre-okreniti in da si ne bosta več po starem pri jatelja, ampak da si bosta ali mnogo bolj kot dotlej ali pa sploh ne oeč. Zato se je je loteval nemir, ki se Je še povečal ob misli, da gospod Mihael kmalu odide. V Kržišnem srcu Se ni bilo ljubezni. Deklica se je Se ni zavedala. Zato pa je bila v njenem srcu In krvi velika pripravljenost za ljubezen. Tudi je morda čutila lahno omotico. Saj je Volodijovskega obdaiala slava, da je prvi vojak Ijudovlade. Vsa viteška usta so s častjo ponavljala njegovo ime. Sestra je do neba povzdigovala njegovo čestitost; obdajal ga Je čar, nesreča, in ker je poleg tega živela gospodična z njim pod isto streho, se je privadila njegovi lepoti, Kržiša je imela v svoji naravi, da je bila rada ljubljena. Ko jo torej zadnje dni začel gospod Mihael občevati s njo hladno, je samoljubje v njej silno trpelo. Ker pa je fmcla po naravi dobro srce, je gospodična sklenila, da mu ne pokaže ne jeznega obraza ne nestrpnosti in da si ga pridobi z dobroto. To ji je bilo seveda tem lažje, ker Je drugI dan kazal gospod Mihael skesan obraz in ne samo, da se ni umikal Kržišinemu pogledu, ampak ji je celo zrl v oči, kakor bi hotel reči: ,Včeraj sem to zapostavljal, danes pa te prosim odpuščanja.' In toliko Ji je govori! z očmi, da je pod vplivom teh pogledov silila Rospodični kri v obraz in se ji je nemir še povečal, kakor bi bila naprej čutila, da se prav v kratkem zgodi nekaj važnega, In res se Je zgodilo. Popoldne se je gospa stolni-kova odpeljala z Bašo k Bašini sorodnici, gospe podkomornici lvovski, ki se je mudila v Varšavi, Kržiša pa si je nalašč izmislila, da jo glava boli, ker jo ie grabila radovednost, kaj si bosta neki povedala z gospodom Mihaelom, ko ostaneta sama. Sicer se tudi gospod Zagloba ui peljal h gospo podkomornici, zato pa je imel navado, da jo po obedu spal, včasih tudi več ur, ker je trdiL da ga to varuje okornosti in mu daje zvečer vesel dovtip; zato je v resnici pokramljal še kako urico, potem pa se je začel odpravljati v svojo sobo. Kržiši je srce bilo vedno nemirneje. Toda kakšno razočaranje jo je čakalo! Gospod Mihael se je namreč dvignil in odšel obenem s njim. »Saj pride nemudoma nazaj,< Ie pomislila Kržiša. In vzela Je bobenček ln začela na njem šivati zlati gornji det čapke, ki jo Je hotela gospodu Mihaelu na pot podariti. Vendar pa so se ji oči vsak trenutek dvigate fn begale h gdanski uri, ki je stala v kotu Ket-lingove igralnice in resnobno tiktakala. Toda minila je ena ura, minila Je druga, gospoda Mihaela pa ni bilo na spregled. Gospodična je položila bobenček na kolena, dela čezenj l iki navzkriž in rekla poglasno: »Boji se, a preden se odloči, utegnejo priti, in nič si ne bova povedala. Ali pa se gospod Zagloba zbudi.. .< /.delo se ji je v lem trenutku, da se morata zares porazgovoritl o neki važni zadevi, ki se lahko po krivdi gospoda Volodijovskega zavleče« Slednjič je vendar zaslišala njegove korake V. sosednji sobi. »Hodi okoli,« je rekla gospodična in začela zopet marljivo šivati. Volodijovski je resnično hodil po sobi okoli in si ni upal vstopiti; medtem pa je sonce začelo rdeti in se bližati zapadu. »Gospod Mihael,« je naglo zaklicala Kržiša. ' Vstopil je in jo našel pri šivanju. »Ali si me klicala, gospodična?« »Hotela sem vedeti, ali ne hodi v sobi morda* kak tuj človek... Ze dve uri sem tui sama.. .< (WadaIJevan|e.» ^^CELJEB CENfK ZASTONJ .Soma. Ker bodo prosvetni večeri zanimivi, ste vljudno vabljeni. Vstopnina prosta. — Letošnji predpustni čas jo bilo v naši fari oklieanih 18 parov. Vsem obilo sreče. — V noči od sobote na nedeljo je po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti umrla gospa Antonija Simončič, posestnica in gosiilničarka z Broda, v starosti 49 let Bila je vzorna krščanska mati. Naj v miru pojiva I Domačim iskreno sožalje! Zagorje ob Savi. Na »Kraju« pri obče. spoštovani družini Bebrovi se je zopet oglasila nesreča. Domačo hči sta zadušili plini, ki so se razvijali, ko se je od dimnika vnel tlak. Njeno priljubljenost in sočutje z rodbino je pokazal velik pogreb, ki se ga je udeležila tudi celotna gospodinjska šola, katero je rajna z veseljem obiskovala. Na grobu se je od rajne posla vila v imenu gospodinjske šole ena od deklet, ki jo obiskujejo, prav tako so ji tudi ta dekleta zapela v slovo. Bog daj mlademu dekletu svoj mir, žalujoči dru-Eini Bebrovi pa izražamo sožalje. — V Potoški vasi vlada pravo preseljevanje narodov. Ljudje se aelijo in pospravljajo, kar se pospraviti da, ker ae bo kmalu zaradi kopanja premoga vse udrlo v tla. — Nasproti trgovine Suša namerava posest-»ik in gostilničar Drnovšek Martin postaviti novo stavbo, ker se bo dosedanja dobro znana in obi-akana gostilna porušila. Hotii pri Litiji. Brezposelnost se pri nas polagoma manjša. V kamnolomu v Zapodjah so z delom spet pričeli, ki je čez zimo nekaj časa počivalo. Tudi železnica je sprejela nekaj delavcev za regulacijo Save pri železniškem mostu v Po-gsniku. Potrebno bi biio. da bi se zaposlili še ostali naši delavci pri morebitnih cestnih delih. Cesto bi bilo potrebno razširiti in ovinke in klance preložiti. Brezposelni bi prišii na ta način do dela. l'pati je. da bo železnica še sprejemala delavce na progo v kamnolom v Strumolah. Železniški sezonski delavci so zelo slabo piačani, tako da se tisti delavci, ki imajo družine, komaj siromašno preživljajo. Potrebno bi bilo, da bi se merodajni krogi za sezonske delavce zavzeli in se jim vsaj nekoliko plače zvišale. Turnišie. Letošnji predpustni čas se je pri nas poročilo kar 37 parov; nekateri pa so bili poročeni še drugod. To je veliko število za župnijo s 5000 prebivalci kakor je naža. Lansko leto se jih je poročilo samo 29 parov. Vsem obilo sreč« na življenjski poti. — Te dni se ie vrnil v Ameriko s svojim sinom g. Raščan. Prišel je lansko iesen po dolgih letih bivanja v tujini spet pogledat svoj rojstni kraj — svoje starše in sorodnike ter uredit gospodarske zadeve. Želimo mu srečno pot in še kdaj na svidenje! — Prosvetno društvo je imelo zadnjo nedeljo predavanje o elektriki, kar je v zvezi z napeljavo elektrike v našem kraju. Mnogi čevljarji delajo po cele noči, posebno y ča«u sezone in to pri kadeči se petrolejki, kar pospešuje slab zrak v delavnicah. Ni čudo. če jih je potem toliko jetičnih, da je že groza. Pokretu, ki ga vodi naš neumorni g dekan, želimo obiio uspeha. Beltinci, V sredo 22. februarja zvečer ob 11 je nenadoma začelo goreti v grofovskem mlinu in •icer * prostorih, kjer se dela te dni bučno olje. Sreča, da je požar sosed Klepec še pravočasno opazil ter alarmiral okolico in gasilce, ki so po-lar v pol ure pogasili. Skoda ni velika. Dvor pri Žužemberku Koliko vodne moči gre pri nas vsak dan naprej prazne in koliko mrtvega premoženja leži pod zemljo — in ne • floboko — neizkoriščenega! Prosimo gospode mi- j nistre in poslance, da tudi v tem pravcu povzdig- j nejo naž kraj. Nadalje prosimo, da gredo na roko naši Kmečki zvezi, ker naši kraji so kamniti in prav pri nas je pravilen božji izrek: V potu svojega obraza t>oš jedel svoj kruh!« Stara Loka. Pred tednom smo pokopali mladega moli Lojzeta Porento is Trnja, ki je podlegel operaciji na želodcu. V mladeniških letih je bil nekaj časa cerkovnik pri Marijini cerkvi v Crngrobu, zadnje leto je bil zaposlen v občinski pisarni v Stari Loki. Bil je 19 let cerkveni pevec, prvi igralec in nesebičen delavec v Prosvetnem društvu, ki je z njim izgubilo največjo oporo. Krasen pogreb je pokazal, kako so ga občani ljubili. Zapušča nepreskrbljeno ženo in štiri majhne otroke. Ne pozabimo sirot, pomagajmo jim, « tem bomo pokazali najlepšo ljubezen do pokojnika. Trojan«. Mlekarska zadruga v Trojanah vedno bolj postaja dejstvo. Gregor Korešek, ki bo za 10 let brezplačno odstopil prostore ia jih tudi brezplačno preuredil v ta namen, hiti z d slom, da bo mogla nova mlekarna začeti i obratom že v prvih pomladnih mesecih. Kjen okoliš bo razmeroma zelo obsežen, saj ao se priglasili dobavitelji mleka iz Ločice, Žajasovnika, St. Ožbolta, Blagovice in drugod. Ker bo nova mlekarua stala pri državni cesti, bo dovoz mleka mogoč z avtobusom iz obeh strani. Člani in dajatelji mleka, oprimite se koristne ustanove! Sodelujte po znanem reku: Vsi za enega, eden za vse! Cemšenik. Oni četrtek je poteklo 20 let, odkar imamo v svoji sredi našega priljubljenega župnika g. Matevža Gagarina. Tega jubileja so 6e spomnile vse tukajšnje organizacije in se mu ob tej priliki poklonile. V vseb teh letih nam je vzoren dušni pastir in zna vedno s svojo modro besedo družiti farane v krščanski slogi. K jubileju iskreno čestitamo! Vače pri Litiji. Pri nas je bila letos živahna agitacija za naše časopise, ki je pokazala precej uspeha. — Fantovski odsek pridno prireja sestanke, r,a katerih zlasti obdeluje tvarino za tekme. Ponovno vabimo okoliške fante, da pristopijo v naie vrste. Sestanki se vršijo vsak četrtek ob 8 zvečer v društveni dvorani. Metlika. Zlato poroko sta obhajala v nedeljo v Drašičih št. S2, zakonca Miko Simonič in njegova žena Bara roj. Kostelec, sestra stiškega g. opata dr, Avguština Kostelea, ki se je tudi udeležil slovesnosti. Zgodovina vasi Drašiče še ne pomni takega dogodka. Zvečer so zagrrtreli toplči, vaška godba pa je zlatoporočencema zaigrala pod-okuico. V nedeljo ob 10 je bila v podnižni cerkvi sv. Petra v Drašičih sv. maša, ki jo je daroval nevestin bratranec župnik PečariS, cerkveni govor pa je iinel g. opat, ki je po govoru opravil obrede zlate poroke. Zlatoporočenca sta še čila in zdrava, čeprav ima on 75 let in žena 70 let; v zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od Seh jih živi šest. Naj dobri Bog ohrani zlatoporočenea še mnoga letat Sz naših društev bo ena i Preserje. Prosvetno društvo bo v nedeljo, 5. marca ob "i popoldne uprizorilo igro »Podrti križ«. Ker je igra primerna za postni čas in vzeta iz življenja, zato obisk vsem prav toplo priporočamo. i Preska. Prosvetno društvo v Preski priredi v nedeljo 5. marca ob 3 popoldne v društvenem domu v Preski igro »Pri kapelici«, ki jo je api3ai p. Kazimir Zakrajšek. Cisti dobiček je namenjen za brezposelne stavbinske delavce. Ker vstopnica zadela uro, bo po igri žrebanje, Vstoii! niče dobro shranite. Vabi odbor. ' t St, Jakob ob Sari. Dekliška Marijina družb« bo v nedeljo 5. marca ob 3 popoldne priredila v Društvenem domu materinski dan. Na sporedu govor, pesmi, deklartiacije in dve lepi igri >Kl!c božji« in »Sveta Ncžar. Vabljeni! i Stara Loka. Na kvaterno nedeljo, 5. marca ob 4 bo v slarološkem Domu narodna igra h petjem: »Domen«. — Za post se nam obeta še ena krasna drama: »Prisega o polnoči«. Tudi te ne smete zamuditi, ker bo gotovo najlepša v postu. 1 Fantovski odsek, St. Marjeta pri Rimskih Toplicah, priredi v nedeljo, dne 5. marca ob 3 popoldne igro »Črna žena«. Priditel i Preddvor. Dramatični odsek prosvetnega društva v Preddvoru priredi dne 5. marca (y nedeljo) krasno Ogrizovičevo dramo v treh dejanjih »Hasanaginica«, Vabimo vse prijatelje presvetel NAZNANILA Izplačevanje pokojni« leletaiškim upokojencem. Po odredbi ministrstva financ osebnih po-kojnin železničarjev in rodbinskih pokojnin iiiih svojcev, ki gredo v breme državnega proračuna, ne bodo več izplačevale finančne direkcije, ampak direkcije državnih železnic. Finančne direkcije bodo obdržale le izplačevanje rodbinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada, torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok po tistih železniških uslužbencih, ki so umrli po 1. april« 1991, ko je stopil v veljavo zakon o uradnikih it i. 1931. Vloge in dopise, ki se nanašajo na pno skupino železniških upokojencev iz dravske banovine, bo treba od i. aprila 1939 dalje nasloviti na direkcijo državnih železnic v Ljubljani, vloge in dopise glede pokojninskih prejemkov železniških vdov in otrok iz dravske banovine, katerim se izplačujejo pokojninski prejemki iz uradniškega pokojninskega sklada, pa na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. DOBRO CliVO Pojdite k Jožeful Spisa! Jožef M. Seiger-acfcmied. — Knjiga obsega 31 kratkih poljubno pisanih beril ali premišljevanj o sv. Jožefu, ki so prav primerna za duhovno branje, posebno ie r messcu marcu, ki je posvečen sv. Jožefu. Sv. cerkev zelo časti sv. Jožefa in to češčenje tudi nam priporača. Posebno v litanijah sv. Jožefa je cerkev modro nanizala vse, kar more v nas vzbuditi češčenje, ljubezen in veliko zaupanje do tega ljubeznivega svetnika. V tej knjigi najdeš vprav premišljevanja teh litanij. Knjigo krasi mnogo lepih zanimivih zgledov, ki nam prepričevalno govore, kako nam sv. Jožef rod pomaga v dušnih in telesnih poitrebah. Preberi knjigo in s ie večjim zaupanjem ae boš oklenil velikega svetnika «v. Jožefa. Nekaj izrednega v tej knjigi je 51 lepih slik, ki so posnete po starih bakrorezih in ponazorujejo vse življenje «y. Jožefa. — Knjiga ima priročno obliko in obsega 192 strani. Cena je izredna nizka! broširan izvod stane samo 10 din, vezan 15 din; po pošti 2 din več. Založila jo je: Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9, kjer naj se naroča. Dobi se pa tudi po knjigarnah. MA3¥E€3A I^MAČA TKGOVSKA HIŠA V JUGOSlAVi?!! »»»■»»»ammramggl-^.m.-r-1.----j...........—..........................-jjjjgjfr^......».■mit—mr—i... i.■»«,.». m.mi—I V NA3NOVE3ŠIH VZORC8H V NA3VEOI IZBIR! V MA3BOUŠ! KAKOVOST! iN PO NA3Ni?J!H CENAH IZ ŽIVLJENJA KMEČKIM ZVEZ lll»JWl^l1T^™^m'llll'l™''1'^Jl^ILII11^"'l*'^','ll|l|llll'l^'l'^11111......................*"'....."...... """THTMiiMiiiiiam^ Belo kmečke mladine za Kmečki dom Dandane« je gospodarski položaj naših pretežno malih slovenskih kmetij tako resen, da je treba zbrati vse moči za njihovo rešitev. Čisto jajumljivo je, da pri tej borbi za ohranitev slovenskih domačij nikakor ne moremo pogrešati kmečke mladine, ki bo kmalu poklicana, da v gvojstvu bodočih gospodarjev in gospodinj prevzame zelo dragoceno dediščino v svoje roke in jo l)rani — našo zemljo. Za to važno nalogo je treba mladino temeljito pripraviti, in sicer h dve!> smeri: da bo svoj kmečki dom in zemljo z vso mlado močjo rada imela in bo nanjo navezana, potem pa da se v slrokovno-poklicnem ozaru »a svoje bodoče težko nalogo temeljito pripravi. Kmečka zveza je spoznala, kako velikega pomena je za bodočnost kmečkega stanu, kakšna bo kmečka mladina Ali bosta kmečki fant in dekle pri kmetiji e srcem in voljo, ali pa le prisiljena, Jter drugam ne moreta, V prvem primeru je našim domovom zagotovljena bodočnost, v drugem pa jim neizbežno grozi propad. To vprašanje pa nikakor jie zadeva zgolj kmečkega stanu, marveč ves narod, ki je ravno na tem stanu zgrRjen in se z njim ali razvija ln napreduje, ali pa nazaduje in gro propadu nasproti. Ker je Kmečka r.veza uprav to vprašanje imela za eno najvažnejših stvari, ki jim je treba posvetiti veliko skrb, je sklenila, da se za načrtno stanovsko in strokovno-poklicno izobrazbo kmečke mladino mora nekaj ukreniti. In je sama prijela za delo ter pričela ustanavljati pri svojih krajevnih edinicab odseke za kmečke fante in odseka zs dekleta. Danes — po dveh letih dela — ima okrog 90 teh odsekov po vseh delih Slovenije, ki vneto delujejo po načrtu na pripravi kmečke mladine za njeno bodoče delo. Število ddsekov ee sicer počasi, ali vztrajno veča in bo zanesljivo še to zimo prekoračilo štfevitko 100, Ne bomo podrobno opisovali taiko imenovanega »teoretičnega« dela na. sestankih -(kmečkih večerih), ki so ga odsekii MKZ opravili za svojo stanovsko in strokovno izobrazbo. Teh sestankov je bilo vsi vsakem odseku vsaj 12, nekateri odseki so jih imeli v zimi 1907-38 tudi več, isto bo v sedanji aiini. Posebnost teh kmečkih sestankov je v tem, da kmečka mladina —• fantje zaae in dekleta zase -- sama vse delo vodi in ga tudi izvršuje največ, lahko rečemo da v pretežni meri, sama. Od vodstva v Ljubljani dobijo odseki načrt in snov za te sestanke, drugo je prepuščeno njim samim, ker hočemo imela na kmetih aktivno, dejansko delavne ljudi, ne pa samo poslušalce, ki več ali manj pazljivo spremljajo delo drugih, jx)-tem pa ostanejo pri svojem, kakor so bili prej. Na ta način ne bomo prišli naprej, treba je ubrati 'Pot aamodejavnosti in lastnega udejstvovanja. Na takšnih sestankih ee vedno obravnavajo samo vprašanja, ki ee tičejo kmečkega etanu, vendar ne v ozkih mejah tega stanu samega, ampak v okviru narodne skupnosti. Namenjeni so seveda predvsem mladini (od 15. do 30 leta) toda prav nič bi ne škodovalo tudi starejšim kmečkim ljudem, če bi delo svojih otrok zasledovali in se ga udeleževali. Tak odsek MKZ v vsakem kraju b' moral po zamisli Kmečke zveze biti Sarišče dela ta stanovsko in gospodarsko napredovanje Tseh kmečkih ljudi tistega kraja. Zato ni tudi drugim cianom Krajevnih kmečkih zvez mogoče dovolj priporočati, da se dela svoje mladine iidele-»"lejo, zakaj tudi njim bo koristilo, kar bodo videli, slišali in se , naučili. , Mlad fant in dekla rada svoje delo — sau ?vo£ga prizadevanja — tudi pokažeta. Ze pri kmečkih sestankih je dana priložnost, da merijo BWje moči in svojo pridnost. Se bolj jim je pa °ana priliko za to v praktičnem kmečkem-tlela na svojih domovih. In uprav na tej točki sedelo ?a sestankih dopolnjuje z dejansko izvršenim, de-iom d»">a. Ne samo besede — besed je že dovoli " prevečl — ampak dejani hočemo In sicer'tak-5,nin dejanj, ki'ne bodo golo igračkanje »za za-™vo in odditu ali ki veljajo za »kmečko poezijo«, marveč dejanj, za katere je treba veliko žrtvovati. evol.ia do žrtvovanja za svoj dom in zemljo ie »alea, ki j0 lblrajo odseki MKZ. V eredh, M rv ? prepotena e to voljo, se bo bogato raz-ela bubezen do vsega, kar je kmečko, kar do- mače. Mamljivi blesk tujine, mesta in fabrike bo obledel pred to močno voljo. Kako smo — recimo — lansko zimo to delo izvršili? Mladini ee hoče, smo rekli, tekmovanja. Prav! Tekmujmo. Toda za kmečkega fanta in dekleta, ki ee mu dom pogreza v gospodarsko stisko, je na mestu takšno tekmovanje, od katerega bo imela kasno korist njegove domačija. To-ej feakšrio tekmovanje? Poslušajte: fantje naj tkmu-jejo, kdo bo čim lepše imei očiščen iti pobeljen hlev, da ne bo živina ležala v gnoju; kdo bo naj-skrbneje čistil živino; kdo bo imel red na gnojišču, na dvoriišču itd. Za to ni treba drugega kakor dobre volje in pridnih rok. Dekleta pa naj tekmujejo: katera bo ekrbneje pazila na snago v kuhinji, v hiži in kamri, katera bo najbolj gle- dala, da bo njen, četudi ekromni, dom prijeten in topel, okrašen « cvetjem, katera bo najbolj skrbno negovala kmečki vrtec itd. Tudi za- to je treba samo volje in pridnih rok. Ce se tekmuje, je treba daril Za darila ®o «0 pa spet določile stvari, ki bodo prišle prav v kmečkem gospodarstvu ali gospodinjstvu, poleg tega pa — za trajen opomin — lepe diplome. In tako je dobil fant, ki je po dveh strogih nenapovedanih komisijah ocenjen, dosegel prvo mesto, lepo čistokrvno plemensko telico. dekle pa po-polno garnituro jedilnega pribora (servisa). Uspehi prvega lanskega tekmovanfa so bili naravnost izredni. Tekmovalo je blizu 200 članov in Članic, pa so vsi dosegli tak uspeh, da so dobili nagrade, To so v kratkih potezah nekateri podatki v duhu odsekov MKZ. Mlade volje je veliko, volje, ki je do sedaj spala Poklicali smo jo. da se je zbudila in jo zaposlili. Ali ni to delo koristno, ali ni praviino? Ali nI bilo škoda mladih sil, ki so spale, ko nam grunti in eruntci propadajo? Na ta vprašanja odgovorite brez predsodkov, pa bo odgovor mora! biti pritrdilen. V kmečki mla- • dini je usoda naših domačij in naše slovensko zemlje! Iz ieinišmice s@ hoteli pobegnir i Te dni so se jetniki mariborske jetniš-nice podali na sprehod po dvorišču jetnišnice. Na sprehodu so bili med drugimi znani drzni roparji in morilci Koder, Kranjc in Grilc. Nenadoma je paznik opazil, kako je Koder izročil Kranjcu na skrivaj listek papirja. Takoj je priskočil ter Kranjcu s silo iztrgal ta papir. Na njem je bil napisan načrt za drzen beg iz jetnišniških zaporov, ki bi se bil začel z novim zločinom. Koder je spretno zasnoval načrt na la način, da bi se beg izvršil v nedeljo, ko sta v jetnišnici v službi samo dva paznika. Koder je nameraval v pripravnem trenutku pozvoniti ter tako poklicati paznika v svojo celico. Cim bi bil ta stopil v razboj-nikovo celico, bi bil Koder planil.nanj ter ga zadavil. Nate mu je nameraval vzeti uniformo ter orožje in se sam preobleči v paznika. Nato bi bil izpustil ostale jetnike iz celic, nakar bi odšel k vratom, ki jih straži drugi paznik. Tudi tega bi umoril ter bi s tem dobil v. roke še ključe od glavnih vrat jetnišnice. Jetniki bi postali s tem gospodarji vse jetnišnice ter bi lahko lepo v miru pobegnili v svobodo. Potem bi se podali vsak v svojo smer. K sreči pa je bil načrt zaradi pazljivosti paznika pravočasno odkrit. Jetnike, ki so se pripravljali na beg, so takoj vkovali v težke verige ter jih vtaknili v varne celice v kleti, kjer s« sedaj strogo zastraženi. Vale stanovska organizacija it Kmečka ZDRAV1E n pomočjo zdravilnih s*ojstev rastlin % uporabo »HEB8AN ČAJA«, mešanice posebnih zdravilnih rastlin po navodilu dr. R. W. Pearsona, glavneua zdravnika v Bcngaliji (Angl. Indija). Dolgoletna skušnja potrjuje vrednost »HERSAN ČAJA«, in sieer t nedvomnim uspehom pri bolestnih: poapnenja šil, krvnega obtoka, ieuskih boleznih, bolečinah mesistruiscije (mesečno perilo), pri rn i Kreni, revniatigmu, boiesnih ledvie in jeter, motnjah v žsioduu, zastrupljcnju, (sprtosti, proiinu, črevesnih bsleinih. hemoroidih; pri splošnem iu prehitrem defceljenju in proti »gagi. »HfiRSAN ČAJ« se dobi v vseh apotekah. Zahtevajte brezplačni vsoreo. »BADI08AN«, ZAGREB, Bukljaniaom 1. Beg. S.8t.l88M-35. Izžrebane St«¥ilke efektne loteriji ¥ Laškem 19. II. i 939 Glavni dobitki: 29.729, 2699, 10.198, 28.716, 15.540, 16.414, 16.244, 16.275, 13.088, 1283, 15.158, 27.864, 18.540, 12.782, 7659, 12.718, 28,987, 5512, 9S89, 777, 2888. 2369, 21.916, 27.012. 28.057, 16.839, 1099, 24.186, 22.089, 13.714, 6323, 23.023, 1408, 24967, 7781, 10.680, 23.018, 25.970, 19.346, 5237. Ostali dobitki po Številčnem redu: 11, 72, 92, 12!, 183, 190, 353, 425, 592, 600, 828, 917, 1020, 1282, 1316, 1368, 1432, 1509, 1551, 1628, 1658, 1685, 1952, 2025, 2112, 2182, 2306, 2682, 2821, 2921, 3019, 3026, 3107, 3248, 3253, 3517, 3530, 3761, 3817, 3823, 3918, 4088, 4125, 4327, 4392, 4513, 4515, 4626, 4661, 4671, 4720, 4784, 4928, 5269, 5416. 5426, 5795, 5924, 5992, 6133, 6248, 6251, 6438, 6527, 6678, 6749, 6807, 6994, 7347, 7431, 7441, 7572, 7650. 7739, 7741, 7803, 7805, 8052, 8323, 8420, 8857, 8906, 9935, 10.092, 10.173, 10.402, 10.556, 10.571, 10.710, 10.938, 11073, 11.238, 11.339, 11.679, 11.692, 11,732, 11.757, 11.865, 12.208, 12.231, 12.321. 12.500, 12.716, 13.033, 13.039, 13.081, 13.208, 13.252, 13.280, 13.334. 13.558, 13.8%, 14,002, 14.189, 14.234, 14.357, 14.364, 14 372, 14.389, 14.935, 15.025, 15230, 15.273, 15.288. 15.335. 15.338, 15.504, «5.513, 15.517, 15.593, 15.795, 15.832, 15.952, 16.027, 16.047, 16.252, 16.306, 16.421, 16.995, 17.109, 17.142, 17.212, 17.213, 17.268, 17.447, 17.500, 17.637, 17.674, 17.917, 17.999, 18.059, 18.180, 18.383, 18.394, 18.448, 18.618, 18.679, 18.778, 18.794, 19.026, 19.074, 19.170, 19.216, 19.283, 19.293, 19.392, 19426, 19.484, 19 562, 19.569, 19.654, 19.824, 19. S J, 19.903, 19 968, 19.973, 20.152, 20.322, 20.781, 20.911, 20.925, 20.955, 21.097, 21.148, 21.2%, 21.388, 2V657, 22.094, 22.109, 22.245, 22 275, 22.489, 22.653, 22.731. 22.886, 22.893, 22.992, 23.010, 23.054, 23.099, 23.383, 23.412, 23.485, 23.761, 23.819, 23.915, 23.991, 24.080, 24.110, 24.158, 24.212, 24 257, 24.273, 24.283, 24.308, 24.348, 24.455, 24.639, 24.665. 24.831, 24.838, 24.341, 24.885, 24.948, 25.272, 25.313, 25.486, 25.613, 25.851, 25.190, 26.045, 26.144, 26.171, 26.201, 26.222, 27.353, 27.555, 27.677, 27.9%, 28 241, 28.405, 28.597, 28.687, 29.011, 29.039, 29.163, 29.491, 29.520, 29.553, 29.727, 29.770, 29,817, 29.865. Dobitki morajo biti dvignjeni v 6 tednih, eicer zapadejo v korist Društvenega domu v LaSkecn. V tem času se morejo dvigniti dobitki dnevno od 10—12 dopoldne in od 2—4 popoldne v kaplaniji. ^Sf »REOIN< za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko bitro in i malimi stroški iredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek na 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po poŠti 12 din, 8 zav, po pošti 24 din, 4 lav, po politi 30 din. — Mnogo -zahvalnih pisem. Prav dobro tudi za mlade prašičke. SOSEDIH »9 P^1^ pospešuje močno ra9t in bitro debe-Ijenje govedi in telet — Uspeh Vam je zagotovljen ie po 1. zavitku Prašek Goredin stane 1 zavitek 10 dia, po pošti 16 din, 3 zavitki po poŠti 40 din Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izboroo, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 slekl. za 150 litrov din 20—, po poŠti din 35 —, 2 steklenici po pošti din 55'—. 8 steklenice po poŠti dio 75"—. Pazite pravi Rediti. Govedm in Mostin se dobi samo z gornjo sliko. Pwd«j« dro&Kfja Rus«, lianjaa*. Žitoma »1.1. G roga j« imel vedno velik tek in r.ekož ko je y Kranju prodal vola, si je »Pri Jahaču« na-ročil juho, goveje meso, grah, pečenko, solato, Ocvrtega piščanca. praženega krompirja, fižola v airočju, razna omake, nato pa ša km praiičeve pečenke z zeljem. iz starega pokopališča Sv Krištofa (ter nove spomenike} po ceni dobite dokler traja zalega pri kamnoseku KUMOVAR PSMMMO pofcajtaliSf« Sr. KrtS, Ljubljana. IVfoJjl oplasnik Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoj« pridelke ali iščejo poslov ojironia obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina sa tnal« oglas« m platoje n»pf,j. Mlin In žoga s posestvom se proda v prometnem kraju Gorenjske. Naslov v upravi Domoljuba številka '2866. Steblir» od 1*—16 let U8M1EB staro. m po. moč pri rzospodinjstvu sprejme Novak Franc, Brod 19, pošla št. Vid nad Liubljano. IImuj sprejmem asa libSUGO kovaško obrt. Hrana in stanovanje pri men-. Ponudbo na upravo Domoljuba pod »Polten« 28S5. brejo kozo, l*H dobro inleks-rieo, J;« mlado. Pržan štev. !&, poŠta št Vid nad Ljubljano. Klatim za vsa kmečka niB|!tu »icia sprejmem takoj. Plai1« po dogovoru. Vrhovec Aloi?.ij, Šujica SL 5, poŠta Dobrova pri Ljubljani. lipa is prašiča krmiti ima naprodaj Rus Aloizij, Log št 30, poŠta Brenovica. Vnfei cspfei - Mini nudimo stalen zaslužek doma - Pišite: Anos, Maribor. II s prvim teletom, prodam. Remic. Podsmreka 4, pošla Dobrova. Sppilssm deklica od 14-16 let. Kozjak Peter, Log 23, Brezovica. Htisr^ir večjo množino, prodam. Tekavec, Zalog št. 14, poŠta Škofljica. takoj sprejme s hrano in stanovanjem Balantič. kovaški mojster, Zalog pri Komeodi. Mino ln sadjem prvovrstno sortirano, od (jO litrov naprej, razpošilja: Posestvo »GUIC« pri Mariboru. poštenega in pridnega hlapca na malo kmetijo Log 15, Brezovica. tm sUleScs ie sinje za ženine nudi najceneje Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Kupujem stalno man 3. Ponudbe pod ,S sečnim dovoljenjem' na upravo Domoljuba št. 2628. Izdelujem najcenejše in najfinejše orodje kakor sekire, malarine, plarikače, cepine Pon-tafler, cepine kmečke. Pošiljam po pošti na drobno in debelo. — Krmelj Matevž, sekirni kovač, Log, Sk. Loka. agilne, sposobno poverjenike in zastopnike po vseb krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev in posojilodajalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismeno prijave sprejema Posojilnica Moj dom, Ljubljana, Dvofakova štev. a Sik. 18 mesecev sla-8lfiS rega, prodam. — Služkinjo, vajeno živi-vine in dela ua polju, sprejmem. — Rozman Marija, posestn.. Nemški Rovt 3, Bohinjska Bistrica. Pralas blio tristanovarijsko, na periferiji Kranja. Poizve se: Brud&r, Primskovo štev. 184. S(bhbsM ftpompip Oneida - Jubel - Wohlt- inano. Priznan po osrednji komisiji za seuienogojstvo, dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v St Vidu pri Stični. Lese iiaeCks »sssfti na prometnem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz prostorno biše, gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, z elektriko, 20 oralov zemljišča, vse v bližini poslopja se proda. Ogleda se: Ški-jančevo št. 1. pošla Radomlje pri Kamniku. blizu Cerkniškega jezera, za 6 glav živine. Poslopje je v dobrem stanju. Lep bukov in smrekov gozd. Proda Jan. Žnidaršič, Bločico pošta Grahovo, Fsssstss i mj» se odda takoj za dobo 5 let, samo za prehrano dveh oseb. Na posestvu je možno rediti 5 glav živine. Eventualno se tudi proda. HiSa stoji na promelnem kraju, pol ure od Kratiia in je primerna za trgovino. IVaslov v podružnici »Slovenca«, Kranj štev. 3032. Pa!!?*! Vefja partija •««»»' prvovrstnih šivalnih strojev, koles in otroških vozičkov prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve) v Ljubljani. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Ses^šk^fFTFosilili 5000 kg proda P. Jsras, Šmartno v Tuhinju. Cena po dogovoru. Imihaga saSči" sprejme Poljanšek, sekirni kovač, žirl. sprejmem. - Ponudbe pod »Takoj« na upravo Domoljuba štev. 2%3. Mm otrokom, sprejmem takoj. — Ivanka Smolej, Koroška Bela 04, pošla Slov. Javornik. SiilBBfa]^70 za kmečka dela. Studenec 8, po$t>il V vsako hišo DotnoIfubaJ tesMfais« jress t .grasjs, utamsm UM« NEIMEL'HEROLD """""MARIBOR st. 10? LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge zadruga s neomejenim jamstvom UcftlkMa, $štstašižšws cesta 6 ▼ lastni palači Nove in stare vloge* ki so v celoti vsak čas i z plačljive obrestuje po 4/1J proti odpovedi po S7® V VSAKO KATOLIŠKO HfSO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! Ljubljana Kom enakega uL4 Telefoa It. »a Dr. Franc Dergu, «J-|risurij bnrp Ordinira: U.-H, RADIO LJUBLJANA od 2, do 9. marea 1939 Četrtek t.: Iti Dvospevi in samospevi. t.S.jj) Slovenščina za Slovence, 39.30 Nae. ura, 19.50 l)e. set mjnut zabave, 20 Pevski zbor Ljubljana, 20.45 Radijski orkester, — Pelek, 3.: 11 šolska ura, iS Ženska ura. iS.Žf) Fkstfe, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.50 O varstvu prirode, 20 Orgt-lski kon-cert. — Sobota, 4: 17 Otroška ura. 17.50 Pregled sporeda, 18 Radijski orkester, 18.40 Organizacije m program zveze bojevnikov, 10.30 Nae. ura. 19.50 Besetla k prazniku, 30 O zunanji politiki, 20.3) Kmečki pisan večer. — Nedelja. 5.: 8 Ruski sek-ste!. 9 Napovedi in poročila, 9.15 PloSče, 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 10.45 Plošče. 11 Klavirski koncert. 11.30 Radijski orkester, 17 Kmet, ura, 18 Domačija, ljudska igra, 19.30 Nac. ura. 19.50 Koncert pevskega ztiora »Ljubljanski Zvon*. — Ponedeljek, 6.: 18 Paberki iz vsakdanjega zdravstva, 18.20 Plošče, 18.40 Na-pevi Paglovčeve. pesmarice iz 1. 1733. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos. — Torek, 7.: 11 šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Spoštovanje do Bitja, 19.38 Nac. ura, 1950 Deset minut zatiave, 20 Melody jazz, M.iS Radijski orkester. — Sreda. 8.: 18 Mladinska ura, 18.40 Angleško šolstvo, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz ljubljanske opere. PodaSIIai s! življeme I življenje moremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojaiMti, nestalne moremo učvrstiti, ta nesrečne na-praviti are^ne! Kaj i« vsaka bel«snl' Oslabljen je Jivcev, potrtost, iniriiha '!o-br>h prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje *»!rab pred bolesnijo.slabnatMn Slvljenja in mno*o drueih razlosov- Xa^evel|stvo le najboljši idravnik! So poti. ki Te morejo dovesti do dobrega raapoiotenjfl, olivi ti Tvoj snačaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot ie pa opisana r m-pravi. ki jo ie more v«kdo. ki Jo "b' tava. dobiti takoj in 8» e»s » sa brtsplil««' V tej mali priročni kuJiSici i« raJtol-mač»ao. Itako morete v kratkem iti bre« ovire med delom o)a.li:i i i v- tr e in 'nUiee. odpraviti slabo raapoložen.e. tradnost, rastreseoost, oslabi ieoie «po-ii3;na. nerazDoloSenJe *a delo in oebro! drnjcib bolestnih pojavov. Zahtefiite to razpravo, ki Varn bo oudila tnnoffo prijetnih ar. PoMso ubi raliSče • • EJ8NST PASTEENACK. Berlin SO, SiehaeJkirefepJaii 13, Ab<. 124. (ST^^SJ*.^.?.^ T1*™*1^.** - ^V™** »preje®* »red »H t. o »DaAeijtafca« M^nio«. tale ta rciJamartje p« iprto »Domoljuba*. — Osiasi w zara^aaa.alo nn^h^L ,T^TZZ.: 4im4 --------« — — - — «»o OMJi v^av rcr ar. ur«w<»u Petja«. - Urednik* J«f, Kolitek. - U J*&mlmmsko