Posamezni izvod 1.30 Sl., mesečna naročnina 3 šilingov.
V.fo.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Rlagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
CeloTec, petek, 2. september 1955
Štev. 35 (697)
Naša javnost odobrava osnutek zahtev ZSO
Tudi v drugem tednu javne razprave o osnutku zahtev ZSO smo imeli priložnost prisluhniti mnenju uglednih slovenskih ljudi na Koroškem.
Občinski odbornik v Škofičah in član odbora okrajne kmečke zbornice Celovec Lovro- Kramer nam je v pismu sporočil, da je o osnutku govoril z mnogimi ljudmi v občini in da vsi smatrajo za pravilno, da lahko vsa slovenska javnost iz-rapNsvoje poglede in predloge. Podrobno J. -Pačenje člena 7 državne pogodbe se ^ada z njegovim duhom in lahko služi kot podlaga za njegovo izvedbo', če se hoče dati našim ljudem občutek, da so res enakopravni z nemško govorečimi sodržavljani.
Svetnik kmetijske zbornice Tomaž D u m p e 1 n i k iz Štebna v Podjuni posebno1 odobrava možnost sodelovanja vse slovenske javnosti, ki je v prvi vrsti upravičena, da tolmači določbe, ki prizadevajo njene interese. Kot izvoljeni zastopnik slovenskih kmetov je poudaril potrebo, da se v zaščito narodnostnega značaja naših krajev pritegnejo v komisije za promet z zemljišči zastopniki Slovencev s pravico soodločanja o vsaki prodaji in nakupu zemlje. Razen zahteve v osnutku ZSO. da je treba spremeniti določilo o uradnem jeziku v kmetijski zbornici in da mora dobiti tudi Zveza slovenskih zadrug virilni glas, je treba že končno izpolniti dclep zbornice o slovenski prilog* njenega glasila in pa zagotovilo o namestitvi slovenskih uradnikov. Vse to sva z zborničnim svetnikom Ogrisom že davno zahtevala. K zahtevi, naj službujejo na slovenskem in mešanem ozemlju samo uradniki, ki znajo oba jezika, je g. Dum-pelnik še pripomnil, da ti uradniki tudi ne smejo biti podvrženi duhu šovinistične gonje proti Slovencem, ki jo razni nacionalistični listi vedno spet skušajo raz-plamtevati.
Podpredsednik okrajne kmečke zbornice Velikovec in občinski odbornik v Ško-cianu g. MihaKačnik je pravtako pozdravil osnutek ZSO, češ, da sta njegova zamisel in vsebina zelo stvarni. Kot narodnostna manjšina zahtevamo samo to, kar nam gre in kar nam sedaj zago-
Ko je zadnjo soboto in nedeljo bival v Trstu italijanski minister za javno šolstvo Paolo Rossi, so predstavniki slovenskih šolnikov v Trstu, slovenske dijaške mladine ter Slovenske prosvetne zveze izkoristili to priložnost in zaprosili za sprejem pri ministru. V razgovoru s slovenskimi predstavniki se je minister Rossi izrazil zelo velikodušno o bodoči ureditvi slovenskega šolstva ter ostalih kulturnih potreb tržaških Slovencev.
Minister Rossi je poudaril, da si je postavil za nalogo, urediti vprašanja slovenskega šolstva na Tržaškem tako, da bodo slovenski šolniki zadovoljni. Glede za-konksega osnutka za slovenske šole, ki da a ima že pripravljenega in ki bo v krat-. em predložen ministrskemu svetu, je izjavil. da bo zakon upošteval vse točke Posebnega statuitn, katerega določila da bodo tolmačena velikodušno, z največjo Uvidevnostjo in naklonjenostjo, kar da je to orni na in politična obveznost vlade. Slo-Venskim šolnikom je še zagotovil, da bo )[esel vseh tehtnih predlogov, ki bi mu j'h predložili za izpopolnitev omenjenega zakonskega osnutka.
Tudi predstavniku tržaške Slovenske Prosvetne zveze, s katerim se je zadržal
tavlja tudi državna pogodba. Tudi g. Kač-nik smatra, da je treba doseči v komisijah za promet z zemljišči soodločanje Slovencev.
Član odbora okrajne kmetijske zbornice Velikovec Š i m e n G r o s iz Št. Petra na Vašinjah je zlasti podčrtal pravilnost ugotovitve v pozivu ZSO, da je predvsem tisti upravičen razlagati določila neke pogodbe, na katerega se ta določila nanašajo — in to smo v tem primeru koroški Slovenci — ne pa tisti, ki je prevzel dolžnost in odgovornost, da bo ta določila izpolnjeval. Na podlagi izkušenj iz preteklosti bi lahko bili pesimistični, če se spomnimo na izvajanje manjšinske zaščite po določilih senžermenske
K osnutku ZSO so se oglasili tudi nepoklicani krogi. To so šovinistični hujskači za uredniškimi mizami koroških nacionalističnih listov. Točno po običajnem vrstnem redu so se pojavili: najprej »Kleine Zeitung«, za njo »Allgemeine Bauern-zeitung« in še Volkszeitung«, saj bi sicer klerikaino-nacionalistična trojka ne bila kompletna. Kaj stvarnega k vprašanju, ki se tiče predvsem našega ljudstva in njegovih v državni pogodbi uzakonjenih pravic, niso povedali. Brez haska bi bilo, če bi se spuščali z njimi v podrobno diskusijo. Ob vsem njihovem kriku in hujskanju ostane namreč le dejstvo, da vse-
pogodbe. Odgovorni ljudje v drugi republiki bodo morali pokazati mnogo prizadevne širokogrudnosti, če želijo, da sjlovenskji državljani ne bomo ponovno razočarani. Naše ljudstvo pa bo moralo stremeti z vso silo za tem, da se bo moglo zlasti na gospodarskem področju enakopravno uveljaviti.
Ing. Marko P o 1 c e r iz Sp. Vinar, ki je v prvi republiki ko: edini slovenski kmetijski strokovnjak z visokošolsko izobrazbo' zaman iskal na Koroškem javno službo in ki je v teku let mnogo' prispeval k napredku kmetijstva v svoji okolici, je dejal našemu dopisniku, da se strinja. z vsebino1 osnutka in z možnostjo konstruktivnega sodelovanja vse sloven-
buje državna pogodba obvezna določila o pravicah narodnostnih manjšin. Nepomirljivi in neodgovorni šovinistični krogi bi jih radi še vedno zanikali, čeprav so odgovorni predstavniki vlade na Dunaju in na Koroškem že nedvoumno povedali, da je državna pogodba nedeljiva celota in da je z njeno ratifikacijo prevzela država odgovornost za vse njene člene. Teh dejstev tudi najogabnejši izpadi neodgovornih koroških Šovinistov ne bodo mogli spraviti s sveta. Da njihova strupena setev ne bo šla v klasje, je v interesu demokratičnega razvoja in enakopravnega sožitja med državljani slovenskega in nemškega jezika na Koroškem.
ske javnosti pri tako odločilnih vprašanjih, ki se tičejo bodočnosti našega ljudstva. Zaradi dosedanjega pomanjkanja možnosti na Koroškem, da bi se slovenski inteligenčni naraščaj šolal v svojem jeziku, smatra ing. Polcer, da je treba študentom in vsem izobražencem, ki so študirali oz. polagali izpite na raznih šolah v Sloveniji, vsaj za prehodno dobo zagotoviti posebne olajšave pri priznanju in nostrifikaciji diplom na avstrijskih učnih zavodih.
France Kropivnik iz Rinkol pri Pliberku je dejal našemu dopisniku, da v celoti soglaša z osnutkom, ki da vsebuje samo v izčrpnejši obliki izražene pravice, ki nam gredo po1 naravnem pravu in sedaj tudi po državni pogodbi. Zato je umestno pričakovanje, da bo imela vsa dobromisleča avstrijska iavnos: in merodajni državni činitelji potrebno razumevanje in da bodo upravičene zahteve koroških Slovencev uresničene. Vzoren primer rešitve manjšinskega vprašanja v osrčiu Evrope bi služil spravi med narodi in utrditvi miru. K osnutku ZSO je g. Kropivnik izrazil željo, da bi se še bolj podčrtala tudi zahteva po pravični odškodnini našim žrtvam fašizma, izseljencem in drugim pripornikom. Če pa se je našel nekdo, ki meni, da je naše podeželsko ljudstvo preokorno za javno diskusijo, naj vzame na znanie, da ljudje na kmetih prav dobro vedo, kaj je krivica in kaj pravica, saj so si v desetletja dolgi borbi za svoj obstoj pridobili že dovolj dragocenih izkušenj.
Na tem mestu je seve premalo prostora, da bi izčrpno prikazali zanimanje našega liudstva za potrebo čimprejšnje realizacije pravic, ki jih zagotavlja državna pogodba narodnostnim manjšinam. Samo v par stavkih smo mogli zabeležiti odziv nekaterih vidnejših ljudi širom naše zemlje na poziv ZSO, naj slovenska javnost izrazi svoje mnenje o osnutku zahtev na temelju 7. člena državne pogodbe. V naše uredništvo in na sedež Zveze slovenskih organizacij prihajajo vsak dan liudje, ki izražajo svojo soglasnost z osnutkom ali pa osebno in v pismih dajejo svoje pripombe. Zveza slovenskih organizacij pa pripravlja za prihodnji četrtek izredni občni zbor, na katerem bodo delegati vseh včlanienih slovenskih organizacij in vsi navzoči gostje še v izčrpni diskusiji lahko razpravljali na te-meliu osnutka in vseh dodatnih nasvetov in predlogov o dokončni vsebini naših zahtev, ki bodo na ta način dejansko izraz našega ljudstva.
Slovenska kmečka zveza k osnutku ZSO
Na svoji seji dne 31. avgusta ie Pokrajinski odbor Slovenske kmečke zveze razpravljal tudi o osnutku zahtev ZSO na osnovi člena 7 državne pogodbe. V glavnem ie prišel do zaključka, da sta v osnutku ZSO vsebina in razlaga člena 7 državne pogodbe tolmačena stvarno ter v skladu z demokratično ureditvijo države in potrebo enakopravnosti naše narodnostne manjšine. V svojih pripombah pa je Pokrajinski odbor SKZ predlagal Zvezi slovenskih organizacij nekatere formulacije, nanašajoče se na zahteve po' zajam-čenju gospodarske enakopravnosti ter soodločajočega zastopstva Slovencev pri komisijah za promet z zemliišči na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju ter pri ustanovah, ki so za to ozemlje pristojne za dodeljevanie javnih kreditov in subvencij za pospeševanje kmetijstva in utrditev kmečkih gospodarstev.
Italijanski minister za javno šolstvo:
Pravična ureditev slovenskega šolstva — moralna in politična obveznost
italijanske vlade
v krajšem razgovoru o kulturnih potrebah slovenskega življa na Tržaškem, je minister izjavil, da ga zelo zanimajo slovenska kulturna vprašanja in da želi uspešen razvoj slovenske kulture.
V razgovoru z zastopniki slovenskih srednješolcev se je minister zanimal za podrobna vprašanja šolskih prostorov, zaposlitve slovenskih absolventov, učne reforme itd. ter jim zagotovil, da se bo
Dvojezičnost v praksi
V primorskih in istrskih krajih, kjer poleg slovenskega odnosno hrvatskega prebivalstva živijo tudi Italijani, so jugoslovanske oblasti v teku zadnjih let širokogrudno izvedle in uresničile načela enakopravnosti, ki se med drugim zrcalijo tudi v zunanji sliki pokrajine: vsi javni napisi, kažipoti in podobno so v obeh jezikih tamkajšnega ljudstva. Vsakdo, ki potuje po teh krajih, že na prvi pogled spozna, da živijo tamkaj poleg pripadnikov jugoslovanskih narodov tudi Italijani, ki so deležni najširše manjšinske zaščite.
Medtem ko so jugoslovanske oblasti na-
s stanjem slovenskih šol na Tržaškem osebno seznanil ter ukrenil vse, da se njih stanje temeljito izboljša.
Tržaški Slovenci so izjave italijanskega ministra sprejeli z zadovoljstvom in zdaj pričakujejo, da bodo' v bližnji bodočnosti postale tudi resnica, prepričani, da bo tudi pravična ureditev slovenskega šolstva bistveno prispevala k nadaljnjemu izboljšanju medsebojnih odnosov.
čela dvojezičnosti in popolne enakopravnosti narodnostnih manjšin torej uresničevale že vsa zadnja leta, se na dvojezičnem ozemlju, ki je ostalo v Italiji, pričenja izvajanje tozadevnih določil zdaj na podlagi lanskoletnega jugcvslovansko-itali-janskega sporazuma. Tako bodo na primer v tržaški občini Repentabor že prihodnji teden začeli izvajati določila sporazuma in bodo za vsa cestna križišča v občini postavili skupne table s krajevnimi imeni v slovenskem in italijanskem jeziku. Podobne napise bodo namestili tudi na začetku in koncu vsake vasi.
OBVESTILO
V četrtek, dne 8. septembra ob 9. uri bo zasedal v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu
izredni občni zbor Zveze slovenskih organizacij
Dnevni red: 1. referat o državni pogodbi s posebnim pogledom na manjšinsko zaščito,
2.	poročilo o rezultatih javne diskusije,
3.	razprava o referatu, poročilu in osnutku,
4.	izglasovanje spomenice na vlado.
Tudi nepoklicani so se oglasili
Cepljenje dlake - slab izraz dobre volje
Pred nedavnim smo v našem listu poročali o primeru, ko je pripadnik slovenske narodne manjšine na Koroškem zaman iskal upoštevanje svojega maternega jezika pred celovškim sodiščem. Prav tako smo tudi navedli, da je prizadeti napravil pritožbo na pristojno oblast, od katere bi vsakdo pričakoval, da bo v smislu zakona klicala docičnega sodnika na odgovornost in ga opozorila na protipo-stavnost takega ravnanja. Toda odgovor, ki ga je prizadeti prejel na svojo pritožbo, govori vse drugače.
Prezidij deželnega sodišča v Celovcu je namreč v pismu z dne 2. avgusta sporočil, da v tem primeru ni bilo povoda za ukrepanje nadzorne oblasti, ker da držav-
na pogodba v času zaslišanja še ni bila uradno razglašena. (V boljšo informacijo bi navedli, da je bil dotični klican pred sodišče dne 29. julija, državna pogodba pa je bila uradno razglašena 30. julija, torej naslednjega dne.)
V takih razmerah je odgovor — morda bolje izgovor — prezidija deželnega sodišča sicer popolnoma v redu, kar tiče juridično cepljenje dlake, ni pa nikakor izraz pripravljenosti, širokogrudno izpolnjevati določila o manjšinski zaščiti. Določila državne pogodbe so morala tudi celovškim sodnim oblastem biti znana vsaj od dneva podpisa državne pogodbe, torej že dobra dva meseca pred ratifikacijo in s tem dneva, ko je formalno stopila
v veljavo. In če bi se pristojne oblasti vsaj v času od podpisa pa do ratifikacije državne pogodbe resno in z dobro voljo oprijele potrebnih priprav, potem se ne bi moglo zgoditi, da bi moralo deželno sodišče iskati zatočišče v golem formalizmu. To bi vsekakor bolj odgovarjalo duhu in vsebini določil o manjšinski zaščiti — konkretno v tem primeru priznavanje slovenščine kot uradnega jezika —, hkrati pa bi bilo tudi dokaz, da naši državi izpolnjevanje teh določil ni bilo vsiljeno, marveč da jih je prostovoljno prevzela kot svobodna in samostojna država, ki ve in zna pravično in demokratično ravnati z narodnimi manjšinami.
Vzorna ureditev obmejnega prometa
O sklenjenem sporazumu o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo smo na kratko sicer že poročali, ker pa živimo tudi mi na podobnem področju, torej ob meji, ki loči dve državi, bo vsekakor zanimivo, da nekoliko bliže pogledamo določila, ki na podlagi tega sporazuma urejujejo obmejna vprašanja.
Sporazum o obmejnem prometu urejuje odnosno velja za vso dolžino jugo-slovansko-italijanske meje in spada v območje tega ozemlja 10-kilometrski pas na obeh straneh meje. Prebivalstvo tega ozemlja bo na podlagi sporazuma uživalo vrsto pravic, ki mu bodo koristile zlasti na gospodarskem področju. Za olajšan prehod meje bodo pristojne oblasti — na jugoslovanski strani okrajni ljudski odbori, v Italiji pa kvesture — izdajale v teku dveh tednov propustnice, s katerimi bo mogoče večkrat na mesec prestopiti mejo. Za osebe, ki imajo posebne službene opravke onstran meje, bodo1 izdana tozadevna dovoljenja z veljavnostjo enega lata in za neomejeno število potovanj. Tudi za lastnike kmečkih posestev in podobno so predvidena izredna dovoljenja z neomejenim številom prehodov ter s pravico, da bodo brez vsakega uvozno-izvoznega dovoljenja smeli prenesti odnosno prepeljati iz področja na področje razno živino, orodje in stroje ter pridelke. Enake ugodnosti so predvidene za delavce in nameščence, ki stalno bivajo na enem področju, so pa v rednem delovnem odnosu na drugem področju. Le-ti bodo prav tako lahko brez vsakih dovoljenj in prosto carine, taks in drugih dajatev prenesli preko meje potrebščine za vsakodnevno uporabo ter svojo plačo. Izredne olajšave določa sporazum za zdravnike, živinozdravnike in babice ter za prenos zdravil in drugih podobnih potrebščin.	^ y
Za primere elementarnih nesreč (poža-
Dunajski jesenski velesejem od 11. do 18. septembra 1954
Minuli ponedeljek je zvezni svetnik Porges prispel s helikopterjem na svoji propagandni turneji po glavnih mestih avstrijskih zveznih dežel za dunajski jesenski velesejem tudi v Celovec. V hotelu Sandwirt je zastopnikom koroškega tiska in predstavnikom gospodarstva ter javnega življenja poročal o obsežnih pripravah za največio avstrijsko gospodarsko prireditev. Poseben pečat letošnjemu dunajskemu jesenskemu velesejmu daje močna udeležba inozemskih tvrdk, številne kolektivne razstave ter intenzivna propaganda v petih jezikih. Dunaj sam bo zastopan s 1850 razstavljala, iz dvanajstih inozemskih držav v Evropi ter iz Združenih držav pa bo zastopanih 1487 tvrdk. Na dunajski razstavi bodo letos prvič zastopane Združene države, Francija in Indija.
Iz avstrijskih zveznih dežel bo na razstavi udeleženih okoli 400 podjetij, med temi 15 iz Koroške, predvsem iz Celovca in Beljaka, pa tudi koroška lesnopredelovalna industrija. Vrsta posebnih razstav bo za publiko prav tako privlačna. Kmetijstvo bo predvsem zastopano z namenom, da pokaže, kako je mogoče ohraniti zdravje zemljišča in dvigniti proizvodnjo.
Zvezne železnice in poštna uprava so dovolili popuste za vožnjo na dunajski jesenski velesejem od 11. do 18. septembra 1955.
rov, poplav in podobno) bo prizadetemu prebivalstvu kakor tudi osebam, ki pomagajo pri reševanju, dovoljen prehod in zadržanje na sosednjem področju, dokler ne bo nehala nevarnost. Sporazum vsebuje tudi posebna določila glede pomorskega in suhozemskega prometa med obema področjema, ki so v vseh točkah zelo širokogrudna in predvidevajo za prometna sredstva obeh področij enake pogoje. Na splošno velja v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem suhozemskih in pomorskih prevoznih prog načelo recipročnosti, torej vzajemnosti in enakoveljavnosti.
Vse listine, ki jih predvideva ta sporazum, bodo izdane v italijanščini, slovenščini in srbohrvaščini, njih izdajanje in potrditev pa bo prosta vsakršne takse ali drugih pristojbin. V primeru, da bi se posestniku takega dovoljenja za obmejni promet na nasprotnem področju kaj zgodilo, bodo pristojne oblasti v najkrajšem
roku obvestile nasprotno stran. To velja zlasti za slučaj, da bi bilo komur koli iz gotovih vzrokov odvzeto prehodno dovoljenje.
Z namenom, da se zajamči pravilno uveljavljanje in izpolnjevanje tega sporazuma, bo ustanovljena stalna mešana komisija, v kateri bosta imeli Jugoslavija in Italija vsaka po tri člane. Komisija se bo sestajala izmenično v Ljubljani in Vidmu in bo imela nalogo, reševati vprašanja, glede katerih ne bi prišla do sporazuma med pristojnimi krajevnimi oblastmi.
Jugoslovansko-italijanski sporazum o obmejnem prometu nedvomno lahko služi za zgled, kako je mogoče vsa vprašanja med državami-sosedami urediti na podlagi medsebojnega in prijateljskega sodelovanja, kar končno služi dobremu sožitju posebno med prizadetima deželama, kakor tudi mirnemu razvoju med državami in narodi sploh.
Nekulturnost za političnimi plotovi
Da so ljudje pri Njihovem tedniku zelo dobro podkovani v sofistični filozofiji, ni nič novega, saj so to dokazali že ob raznih priložnostih, ko so se dokopali do gorostasnih ugotovitev, samo da bi pred svojimi bralci opravičili grehe, ki so jih zakrivili s svojim pisanjem. Pri takem pranju svoje vesti niso nič izbirčni in jim tudi prav nič ne razburja krvi, če slučaj-
celovškem Mestnem gledališču — op. ured.) prosi«. In kot slovesna izpoved še ugotovitev: »Za nas kultura ni omejena s političnimi plotovi«!
Toliko o pisanju Tednika v ševilki z dne 16. junija tega leta. Pa dva meseca pozneje?
Kakor smo zabeležili že v zadnji številki, je Slovensko prosvetno' društvo
k u/tur n o po/ifično g!O5i/O
svetovn/h in domačih dogodkov
UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELOVEC VIKTRINGER RING J6
11.8.1955.
RIDAKTION UNO VERW ALTUNC: KLAGENFURT, VIKTRINGER RING 16
TELEPHON 43-58 POSTSCHECKKONTO 69793
Slovenskemu prosvetnemu druStvu v Št.Jakoou v Božu, v roke predsednika g.Stornlka.
Uredniški odbor se je pečal z objavo,ki ste jo poslali našemu listu in z ozirom na sledeča dejstva ni mogel odobriti ob jave 1
1.Ob priliki zadnje prireditve Miklovs Zale so se dogodile v cerkvi v Svatnah stvari,ki so imele zelo neprijetne posledice.
2."Slovensko prosvetno društvo'v Št.Jakobu pošilja svoje objave "Slovenskemu vestniku",ki sl je dovolil nekvalificirane napade na g.župnika Kariclja.
Za ured
Prllogastlve vrnjeni vstopnici.
no v preveliki ihti zaidejo v protislovja in danes z istim navdušenjem podirajo trditve, ki so jih še včeraj postavljali kot neovrgljive resnice.
Še prav dobro imamo v spominu, kako je Tednik pred še ne tako davnim z dvignjenim kazalcem v pozi učenika delil lekcije o kulturi in spodobnosti. Kot bi imel pred seboj nepoboljšljivega učenca, je poučeval, da »velja v kulturnem občevanju dolžnost, da se za take objave (mišljena je bila objava o gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v
»Rož« v Št. Jakobu, zavedajoč se »dolžnosti, ki veljajo v kulturnem občevanju« — morda celo na osnovi Tednikovih naukov! — zaprosilo uredništva Tednika za objava vabila na Miklovo' Zalo na zgodovinskih tleh. Kot odgovor pa je prejelo pismeno odklonitev objave, kar nedvoumno dokazuje, da so pri Tedniku medtem že pozabili vse dobre nauke o dolžnostih v kulturnem občevanju in da je čez noč zrasel okoli njihovega kulturnega pojmovanja nepropusten plot.
Medtem ko so se torej pred dvema me-
Bagdad. — Iz zanesljivih virov je znano, da so vse arabske države, razen Egipta, sprejele povabilo iraške vlade na skupno konferenco zunanjih ministrov arabskih dežel. Konferenco je zahtevala iraška vlada zaradi položaja v Severni Afriki. Predvsem pa se bodo zunanji ministri arabskih dežel ukvarjali z izraelsko-arabskim sporom. V Bagdadu pa se je govorilo, da bo tudi Egipt sprejel povabilo za konferenco. Čas, kdaj se bo konferenca vršila, še ni določen.
Gaza. — Egiptovski vojaški predstavnik je v nedeljo izjavil, da so bili v spopadu v nedeljo popoldne v Gazi ranjeni mnogi izraelski vojaki. Opazovalci OZN so se takoj odpravili na kraj dogodka, da proučijo primer.
Hongkong. — Radio Peking poroča, da je centralni komite KP Kitajske poslal predsedniku Velike Britanije Ede-nu poročilo, v katerem zahteva od '■'Titanske vlade, naj poskrbi, da bo G j . ralni skupščini OZN predložena resolucija za sprejem LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov.
Santiago de Chile. — Spričo stavke
50.000	državnih uslužbencev in delavcev, zaposlenih v zasebni industriji, je čilska vlada objavila sporočilo, da je poskrbela za nemoteno delo in red. Vlada pravi, da se ne bo pogajala s stav-kujočimi. ki zahtevajo zvišanje plač. Zahteva brezpodojno nadaljevanje dela. V Santiagu so aretirali 150 ljudi, 44 sindikalnih voditeljev pa bodo iz-rocili sodiscu.
Bonn. — Divja stavka delavcev v tovarni lokomotiv Henschel v Kasselu je končana. 10.000 delavcev je stavkalo en teden in so zahtevali povišanje mezd. Vsi delavci so zopet prijeli za delo. V Hamburgu, kjer stavka več kot
11.000	ladje delniških delavcev, pa se je delo' le delno zopet začelo.
London. — Več londonskih časopisov je zagotovilo v ponedeljek, da je britanska vlada, sprejela načelni zaključek, po katerem naj bi bil obvezni vojaški rok, ki sedaj traja dve leti, skrčen za šest mesecev. Izvajanje teh zaključkov pa je seveda odvisno od rezultatov raz-orožitvene konference, ki se je pričela tudi v ponedeljek, od konference zunanjih ministrov, ki se bo pričela 27. oktobra ter od vojaške ankete v Angliji.
secema še užaljeno pritoževali, da jih nihče ni naprosil za objavo, se danes že poslužujejo ravno nasprotnega načina. Da pa ne bi mogel kdo reči, da smo si tedni-kovo odklonitev objave samo izmislili, objavljamo danes kopijo pisma, ki ga je za uredništvo Tednika blagovolil osebno podpisati predsednik tako imenovanega Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožef Tischler sam. Sicer ne vemo, v koliko s to odklonitvijo soglašajo tudi ostali Tednikovi uredniki, vsekakor pa za vsakogar, ki se izreče za tako ravnanje, velja neizpodbitno dejstvo, da so mu popolnoma tuje »dolžnosti, ki veljajo v kulturnem občevanju« in da je njegova kultura — pa čeprav v očitnem nasprotju z lastno svoječasno trditvijo! — zelo omejena. Prav tako omejeno pa je tudi zaupanje, ki ga taki ljudje uživajo med preprostim toda poštenim ljudstvom širom naših vasi. To se je posebno jasno pokazalo zlasti ob letošnji uprizoritvi Miklo-ve Zale, ko so se tisoči od blizu in daleč zbrali v Svatnah kljub temu, da to gotovim ljudem ni bilo po volji. In uspeh je in ostane kljub temu veličasten, pa čeprav Tednik niti besedice ne ve ali ne sme povedati o prireditvi, ki je navduševala množice brez razlike na narodnost in politično odnosno svetovnonazorno prepričanje.
Zato bodo taki »predsedniki« in taki »uredniki« morali prej ali slej le vzeti na znanje, da uživajo tudi že v svojih nap ožjih vrstah vedno manj zaupanja. Če tega sami doslej še niso opazili, je temu kri' vo le njihovo bolestno izoblikovano samoljubje.
2. september 1955
n^PktfOfe-
Slovenska prosvetna zveza k osnutku zahtev ZSO
Kakor smo1 na kratko poročali že v zadnji številki, je upravni odbor Slovenske prosvetne zveze na svoii seji dne 25. avgusta razpravljal med drugim tudi o osnutku zahtev Zveze slovenskih organizacij na osnovi člena 7 državne pogodbe in na podlagi skušenj iz zadnjih let ugotovil:
1. Nujno je potrebno, da vlada v zakonih za izvajanje manjšinskih zaščitnih določil državne pogodbe končno precizira, katera oblast je pristojna za manjšinsko vprašanje. Pri nenehnem prizadevanju SPZ za ustanovitev slovenskih srednjih šol se je namreč vedno spet pokazalo, da se je po eni strani zvezna vlada izgovarjala na koroško deželno vlado in obratno koroška deželna vlada na Dunaj. Opozarjamo ob tej priložnosti na izjavo nekdanjega prosvetnega ministra g. dr. Hur-desa predstavnikom SPZ dne 11. 7. 1951. Opozarjamo na njegovo pismo z dne 18. 2. 1952 in na pismo njegovega naslednika ministra na razpoloženju g. dr. Kolba z dne 14. 3. 1952, naslovljena na SPZ. v katerih ugotavljata, da ie za ta vprašanja pristojna dežela in da čakata na stališče koroške deželne vlade. In končno opozarjamo na pismo koroškega deželnega glavarja g. Ferdinanda Wedeniga Slovenski prosvetni zvezi z dne 19. 2. 1953. ki pravi, da je pristojno ministrstvo in da je deželna vlada k vsem vora-šaniem zavzela stališča, ki jih je predložila ministrstvu za pouk za dokončno odločitev.
Nam ie nemogoče ugotoviti, kdo govori resnico in kdo ne. Ugotavljamo le žalostno dejstvo, da smo ob takem postavljanju čakali vsa leta zaman na. rešitev vseh teh naših tozadevnih vlog in intervencij.
Če torej danes slišimo1, da je v tem vprašanju baie prišla neka »zelo široka« rešitev od ministrstva za pouk, ne more-mo drugega, kakor v predmetni ponudbi videti le danajsko' darilo, ki ga v tej obliki ne moremo in tudi nočemo sprejeti.
2.	Ob tej ponudbi se tem bolj čudimo, zakaj prosvetno ministrstvo ne ugodi ravno tako naši zahtevi z dne 5. 2. 1952 po ustanovitvi slovenskega zveznega referata za ljudsko prosveto, katera ustano-
• vitev tedaj baie ni bila mogoča samo zaradi tega, ker v proračunu tako mesto ni bilo predvideno. Kljub temu, da smo vsa naslednja leta vse do leto? večkrat in še posebno v času priprav proračuna ministrstvo za pouk opozarjali na našo zahtevo in prosili za planiranje tudi takega mesta, ta zahteva do danes še ni rešena, čeprav je posebno v zadnjem letu bil kulturni proračun bistveno povišan.
3.	Prav tako značilno je dejstvo, da še vedno čakamo na pozitivno rešitev naše prošnje, da bi tudi za naše prosvetne prireditve veljali isti predpisi glede pristojbin, kakor veljajo za razne Dorfgemein-schaften itd.
4.	Kultura, ki ni objektivna, je nekultura in znanost, ki ni objektivna, je ne-fcnanost.
Ko s priznanjem ugotavljamo veliko razumevanje in prizadevanje dežele za kulturne potrebe v povojni dobi, smo mnenja, da bi nikakor ne škodovalo ugledu dežele, če bi se v vseh kulturnih ustanovah (deželni muzej, urad za varstvo spomenikov, deželni arhiv, Karntner Hei-marwerk itd.itd.) in v številnih oficielnih •n poloficielnih znanstvenih in propagandnih publikacijah zrcalila resnična slika Koroške, ki je dežela dveh narodov po jeziku, zgodovini in kulturi.
5.	K vprašanju šolstva bi iznesli le toliko, da je najlepša uredba brez pomena, če pri učiteljih ni zanimanja niti ne volje, da bi jo izpolnjevali. Dokler pa so pozitivni učitelji izpostavljeni napadom in moralnemu pritisku zgolj zaradi tega, ker izpolnjujejo po zakonu predpisano dolžnost in se pospešuje nacionalne prenape-teže v učiteljskih vrstah, ne more biti govora o rešitvi šolskega vprašanja. Treba je pogledati samo šolske zvezke, pa je razkrinkan ves hujskaški krik o nasilni slovenizaciji dežele v vsej njegovi zlobi.
V tej zvezi pozdravljamo zaradi tega v osnutku predvideno zahtevo po< prepovedi gonje proti manjšinski šolski ureditvi, kar je SPZ že leta 1953 zaman zahtevala od ministrstva za pouk. Sklicevanje na demokracijo, kjer gre za hujskanje, je po našem mnenju absolutno neupravičeno.
6.	SPZ je že ponovno opozorila na protislovensko dejavnost nekaterih društev in ustanov, ki na ozemlju s slovenskim in mešanim prebivalstvom le prečesto poza-
bijo na svoj statutarični namen in jim je glavni namen raznarodovanje našega ljudstva. Občni zbor ZSO, ki bo razpravljal o paragrafu 5 člena 7 državne pogodbe, se bo' moral čisto konkretno baviti s takimi društvi in ustanovami.
7. Ves avstrijski tisk se je upravičeno zgražal nad dejstvom, da so v Italiji poskušali postaviti pred sodišče predstavnike avstrijske manjšine samo zaradi povezave s svojimi sonarodnjaki v Avstriji. Če torej terjamo isto pravico kulturnih stikov s svojimi sonarodnjaki v drugih državah tudi koroški Slovenci, to ni iredentizem, temveč naravna težnja vsake narodne manjšine. Zato mora biti kulturni stik z istokrvnim ljudstvom nujno zajamčen, da se ne bodo v nedogled ponavljali primeri, ko avstrijske oblasti skoraj onemogočajo te za medsebojno poznanje narodov koristne stike, zlasti kadar je treba izdati potna dovoljenja slovenskim kulturnim skupinam ali posameznim kulturnikom za gostovanje pri nas na Koroškem.
8. Radio je danes ustanova, mimo katere ne more kulturni človek. Valovi grejo preko meje in preko gora in lahko služijo zbližanju med narodi ali pa razdvajanju. Smatramo, da je treba prav misli vzajemnosti in bratstva narodov dati več prostora in časa v radijskih oddajah, zlasti pa je treba slovenskim oddajam dati ugodnejši čas in od časa do časa tudi na širši podlagi.
Hkrati ko pozdravljamo, da je deželna vlada imenovala tudi predstavnika koroških Slovencev v radijski sosvet, ugotavljamo, da do danes še ni bil klican niti enkrat na kako sejo in razen dekreta, da je bil imenovan na to mesto, še ni dobil nobenega uradnega sporočila. Pri tem pa poudarjamo, da je na ozemlju s slovenskim in mešanim prebivalstvom najmanj 20.000 radijskih abonentov, katerim prisluškuje seveda še veliko večje število ljudi.
To so bile v bistvu točke, o katerih je razpravljal upravni odbor SPZ v zvezi z državno pogodbo. Nadalje je sklenil, da bo pozval tudi vsa društva, da se v čim večji meri vključijo v diskusijo o teh zgodovinskih zahtevah slovenskega ljudstva na Koroškem.
Pripombe iz vrst koroških partizanov
Predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik — Gašper iz Brd pri Kot-mari vasi je poslal našemu uredništvu naslednji prispevek k razpravi o osnutku ZSO:
Razveseljivo je, da se koroški Slovenci
danes lahko že na široki demokratični podlagi učinkovito' prizadevamo za svoje najosnovnejše pravice. Prešli smo že vse vrste borb' za naš narodni obstoj. Dolga leta smo zaradi tega prebili v arestih ali izseljeništvu. Tri leta smo se zmagovito
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
vabi na
Podjunski dan
v nedeljo, dne 11. septembra 1955 pri Šercerju v Šmihelu
Na sporedu: kmetijsko-gospodarska razstava parada kmečkega dela pevski koncert nastop »Pohorskih fantov« in druga vesela presenečenja.
Ne zamudite priložnosti in obiščite to veliko prireditev, na katero vas vabi
Odbor.
Premostiti bo treba zgodovinske razpoke
Osnutku zahtev Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v zvezi z določili člena 7 državne pogodbe je posvetil tudi tisk sosedne Slovenije določeno pozornost. Skoro vsi dnevniki, ki izhajajo v Sloveniji, so objavili daljše ali krajše izvlečke in misli iz osnutka. „Slovenski poročevalec'‘ je ob tej priložnosti ponatisnil celotno besedilo člena 7, hkrati pa je objavil tudi obširnejši komentar k osnutku. Med drugim je v članku Slovenskega poročevalca rečeno:
Tudi z druge strani, s strani pogodbene obveznice republike Avstrije, so prišla zagotovila in tudi dejanski dokazi volje za zvesto izvajanje določil državne pogodbe, posebej še tistih, ki zadevajo slovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji. Predvsem naj tu omenimo delo koroškega deželnega glavarja g. Wedeniga za okrepitev čim boljših odnosov med deželno oblastjo in koroškimi Slovenci, pa tudi med obmejnimi predeli Avstrije in Jugoslavije.
Toda, tradicija sovraštva, ki v obmejnih krajih zmeraj najde plodnejša tla kot drugod, pa tudi ne najsrečnejša zgodovi-
Odkritje spomenika Janezu Trdini
V rojstnem kraju pisatelja Janeza Trdine, v Mengešu, so odkrili spomenik. Domačini so postavili ta spomenik ob 125 letnici njegovega rojstva in ob 50 letnici Pisateljeve smrti, na lepo urejenem prodoru blizu rojstne hiše. Slavnosti odkrit-Ja spomenika se je udeležilo mnogo ljud-st^a in predstojniki raznih kulturnih ustanov. Prof. dr. A. Slodnjak je vsem navzo-cim v daljšem govoru približal dobo, v kateri je živel in deloval pisatelj Janez Trdina. Poudaril je Trdinovo delavnost
v boju proti Bachovemu absolutizmu ter kasneje v osemdesetih letih proti uveljavljanju ostankov fevdalne gospode v slovenskem političnem življenju, kar se vse kaže v pisateljevi literarni tvornosti. Ob zaključku govora je profesor dr. A. Slodnjak odkril relief Janeza Trdine. V spomin na pisatelja je pel moški zbor iz Novega mesta, kjer je pisatelj živel. Po polaganju vencev je slavnost zaključila godba na pihala iz Mengeša.
na odnosov med Slovenci in Nemci na tem področju sta elementa, ki ju ne kaže prezreti. Koroški Slovenci so bili vse prevečkrat grenko razočarani v svojih razumljivih težnjah po priznanju svoje nacionalne in kulturne avtohtonosti, zato je razumljivo, če želijo v dopolnilo določb državne pogodbe pozitivne avstrijske zakonodaje, ki naj bi bila vzor modernega manjšinskega zakona.
Koroški Slovenci želijo živeti enakopravni med enakopravnimi in nič več. K temu želijo biti most med avstrijskim in jugoslovanskimi narodi in tako biti nov in trden element miru in prijateljstva na tem delu Evrope.
O podrobnosti predloga na tem mestu ne bomo razpravljali, O1 tem bo v bližnji prihodnosti brez dvoma še dosti govora. Tembolj, ker bo okrog izvajanja sedmega člena treba premostiti marsikatero zgodovinsko' razpoko in ker bo treba veliko dobre volje, da bo avstrijska javnost lahko našla pot iz globoko zajedenih kolesnic tradicionalnega gledanja na koroške razmere, ki je objektivna ovira za moderne poglede na reševanje manjšinskih vprašanj.
Pri tem ne mislimo izgubljati besed za poklicne »Heimatverteidigerje«, gre za vpliv po' eni strani tradicionalne miselnosti, po' drugi pa za posledice šovinistične propagande za povprečnega avstrijskega državljana, ki bi zlahka podlegel geslom o »predpravicah«, ki jih daje sedmi člen Slovencem in Hrvatom. (Kar zadeva te »prednosti«, bi lahko rekli le, da zahteva sedmi člen od Slovencev in Hrvatov kvečjemu večje politične zrelosti in večjih dolžnosti do zvezne republike kot od ostalih državljanov.) Tu koroški Slovenci upravičeno pričakujejo podpore in zvestobe duhu državne pogodbe od vladne koalicije.
borili s puško v roki in prispevali v tej veliki borbi za naš narodni obstoj svoj delež k uničenju nemškega fašizma — največjega sovražnika avstrijske republike, njene neodvisnosti in svobode. Upravičeno lahko trdim, da je partizanska borba na Koroškem ustvarila pogoje za sedmi člen državne pogodbe. Le demokratični razvoj nam bo omogočil, da se narodno ohranimo, gospodarsko okrepimo in kulturno^ razvijamo.
Glede osnutka naših zahtev bi opozoril še na nekaj važnih stvari. Kot dolgoletni predsednik organizacije koroških partizanov opažam pri naših borcih zaskrbljenost glede odnosa nekaterih socialnih in drugih državnih ustanov, ki uporabljajo pri partizanih, zlasti pa pri partizanskih invalidih in svojcih padlih borcev, katerih imamo registriranih več sto, dvojno merilo. Nekateri prejemajo invalidnino, drugi ne. Navedel bi tukaj samo zelo zgovoren primer družine Olipic v Trnjah pri Svetni vasi. Oba zakonca sta bila partizana. zgubila sta edinega sina v borbi proti fašizmu. Mati prejema invalidnino, oče ne. Mati je dobila izkaznico po paragrafu 4, oče ne, čeprav so pogoji pri obeh enaki.
Partizani se tudi vprašujejo, zakaj pri socialnem zavarovanju in štetju službenih let še ni upoštevan čas, ki so1 ga prebili v partizanih, in zahtevajo, da se partizanski čas zaračuna dvojno.
Opozarjam tudi na potrebo zaščite, ki naj jo prevzame država za partizanske grobove, grobišča, spominske plošče in spomenike. Partizani zahtevajo, da država prevzame oskrbo teh zgodovinskih spomenikov.
Da so na Koroškem še nepoboljšljivi ljudje, katerim je partizanska borba trn v peti, se ie nazorno pokazalo ob zločinski razstrelitvi partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu. Ta spomenik je bil postavljen v čast protifašističnih borcev raznih narodnosti, saj so žrtvovali svoja življenja na Koroškem poleg Slovencev in nemško govorečih Avstrijcev tudi Jugoslovani, Angleži, Francozi, Rusi, Ukrajinci in Poljaki in je naša zahteva po obnovi spomenika v toliko bolj upravičena.
Partizanska čast zahteva tudi priznanje in upoštevanje partizanskih vojaških činov v bodoči vojski avstrijske republike. Nepriznavanje bi pomenilo zanikanje naše borbe in našega prispevka k uničenju napadalca na Avstrijo.
Kolikor mi je znano, je prezidij ljudske skupščine FLR Jugoslavije že pred leti odlikoval več koroških partizanov, ki so se izkazali kot neustrašeni borci na strani aliiranih sil za uničenje fašizma na tem koščku zemlje. Z odobritvijo teh zasluženih odlikovanj bi si avstrijska vlada pridobila še večje zaupanje doma in v svetu.
Te pripombe sicer presegajo okvir 7. člena državne pogodbe, vendar bi njihova uresničitev samo koristila ugledu naše države in utrditvi niene demokratične ureditve.
Petek, 2. september: Štefan Sobota, 3. september: Doroteja Nedelja, 4. september: Rozalija Ponedeljek, 5. september: Lavrencij Torek, 6. september: Caharija Sreda, 7. september: Marko Četrtek, 8. september: Roj. M. D.
Sele
Jaz sem si pa nekaj izmislil in naredil bom ta špas!
Tako se glasi narodna pesem, ki jo lahko večkrat slišimo v radiu in ki jo pojeta Božo in Miško. Toda tudi selškim fantom je znana, saj jo zelo radi poj6, pa čeprav le v zabavo. Eden od teh veselih fantov iz Sel jo je vzel resno in napravil je tak »špas«, četudi ne ravno takšnega, kakršnega opeva ta pesem. Naveličal se je že hoditi v vas in trkati na okno. Zato je sklenil in ona je privolila, da se podata čimprej na skupno življenjsko' pot. In tako se je tudi zgodilo.
Lepo sončno jutro je preteklo nedeljo privabilo v Bajtiše k Ogrisu precejšnje število povabljenih in nepovabljenih od blizu in daleč. Bila je prav pisana množica samih nasmejanih ljudi. Pa kdo ne bi bil nasmejan na tak dan. Saj je vendar vreme kot nalašč zato, in poroka bo. Ženin in nevesta sta oba še mlada in vesela človeka. Da, tako si je mislil prav gotovo vsak, ki je prišel, da ne zamudi 'tega lepega dogodka.
Nestrpno smo pričakovali napovedano uro, ko se bo pričelo veliko slavje. Vesele in poskočne »viže« plajberških fantov so zabavljale že navzoče in pozdravljale prihajajoče. Ob 9. uri pa smo spremili mladi par v cerkev, kjer sta si Mirko in Zofka Mak, pd. Gregijeva iz Kota, pred oltarjem obljubila zvestobo do groba. Domači župnik g. Alojzij Vavti, ki je opravljal poročne slavnosti, je v prisrčnem nagovoru novoporočencema izrazil med drugim tudi željo, naj ohranita ljubezen do materinega jezika in zvestobo svojemu narodu. Oba izhajata namreč iz zavednih slovenskih družin in Mirko je bil v času druge svetovne vojne kljub svoji mladosti že v vrsttah tistih borcev, ki so se skupno z velikimi zavezniki borili proti Hitlerjevi tiraniji. Vse do danes sta znala Mirko in Zofi spoštovati njun materni jezik in prepričani smo, da ga bosta znala tudi naprej.
Po poročni maši smo se podali v prijazno Ogrisovo gostilno »pri Birtu«, kjer je bilo že vse najlepše pripravljeno za kosilo. Ko smo se po »napornem« delu okrepčali, se je pričel veseli del tega slavja. Plajberški fantje so neumorno igrali vesele plesne komade, ki so tudi »že bolj ta starim« razgibali kosti in jih privabili na plesišče. Tudi »škurtovcev« ni manjkalo, ki so po stari navadi »kradli«. Poleg godbe pa so za dobro voljo skrbeli tudi veseli selški fantje, ki so s prelepimi slovenskimi pesmimi olepšavah ta dan. Prehitro je minul čas in ko smo se zjutraj razhajali, smo se le težkim srcem poslavljali drug od drugega. Leo je bil ta dan za nas vse in zlasti za Mirka in Zofijo, katerima želimo mnogo sreče in zadovoljstva na njihovi novi in skupni življenjski poti.
Pliberk
Nedavno sta se poročila gospod Grm, prej učitelj na Komi ju in gospodična Avguštinova. Nadalje sta se poročila mehani-kar Franc Brandl iz Drveše vesi in učiteljica za ročna dela gospodična Sonja Hrovat. Čestitamo!
Naznanilo o preselitvi
Našim cenjenim strankam sporočamo, da smo preselili naše podjetje v Celovcu. Pfarrplaitz, v
SPENGERGASSE 3 (poleg gostilne Konig »Zum golde-nen Brunnen«), telefon 26-70.
HOFER & Co.
instalacije plino- in vodovodov centralne kurjave
Gorenjski kvartet v Kotmari vasi
Tudi k nam so prišli. Nenaspani in upehani so bili od številnih koncertov, ki so jih imeli od Bistrice na Zilji do Glinj in Kotmare vasi in Kort pod Obirjem. Pridni so ti slovenski umeltniki, nesebični kulturni delavci.
Naše društvo »Gorjanci« jih je povabilo za delavnik — ponedeljek 22. avgusta. Za deveto uro zvečer smo napovedali koncert, a ob osmih je bila dvorana že nabito polna, tako da se ni bilo mogoče ganiti. Pol ure pred pričetkom koncerta so bila zamašena vsa vrata in okna z nestrpno čakajočo množico.
Umetniki so prišli iz Bilčovsa, kjer so koncertirali popoldne. Vsa dvorana je zaplavala v prazničnem vzdušju: čela vedra, oči vesele, polne nečesa, neizrečenega, lepega, tajinstvenega.
Tedaj so zaigrali pozdravno polko. Kar vzvalovilo je med občinstvom. Dvigajoči ritem se je širil še ven iz dvorane in se zlival z nočjo na Gurah in dalje po Rožu proti Karavankam.
Ko sta zapela France in Danica, si videl v dvorani zamaknjene oči, sanjajoče kdo ve kam? In ko sta zapela pesem »Zlati
Drava pri Baškem jezeru
19. avgusta zvečer se je zbralo v lenuhovi gostilni na Dravi toliko ljudi, kakor jih v tej gostilni še ne pomnijo. Prišli so od blizu in daleč, da prisluhnejo posameznim točkam sporeda, ki ga je izvajal Gorenjski kvartet ob sodelovanju Danice Filipličeve in Franceta Korena. Navdušenja in ploskanja ni manjkala in tudi dejstvo, da je stalo pred gostilno nad 60 motornih vozil, s katerimi so se pripeljali poslušalci iz raznih krajev, jasno govori, da je vladalo za to prireditev res veliko zanimanje blizu in daleč.
Splošno je med udeleženci bilo slišati mnenje, da bi se morale take prireditve vršiti bolj pogosto, ker sta ravno petje in godba najbolj pripravni sredstvi za medsebojno zbliževanje in spoštovanje drug drugega posebna pri nas na Koroškem. Koncerta se je udeležila tudi več nemško govorečih letoviščarjev, ki se mudijo na letovanju ob Baškem jezeru. Brez dvoma so občudovali poleg lepot naših krajev tudi lepoto slovenske pesmi in nje umetniško izvajanje. Zato smo prepričani, da bodo ponesli domov v svoj doma-
časi«, se je zlila vsa dvorana z njuno melodijo, bojazljivo brenčeče, da ne bi motila in vendar zadostila občutkom, ki so se budili nekje v podzavesti.
Rohaček je s svojimi recitacijami ljudstvo dobesedno prevzel. Vsebina pesmi, ki jih je recitiral, je jasna in razumljiva. Pesmi je recitiral v gorenjskem narečju. Kako neumestna je vendar teorija, ki jo pri nas na Koroškem pridiga ta ali oni šovinistični »znanstvenik«, češ da so Slovenci na Koroškem »windišarji«, ki da ne razumejo jezika Slovencev onstran Karavank. Zakaj ne pride tak »jezikoslovec« kdaj med nas in prisostvuje taki manifestaciji slovenske besede? Gotovo si ne upa, ker bi ga bilo sram, če bi ga »windi-šarji« spoznali. Vsaj zdi se tako. Sicer pa je bolje, da takih ni med občinstvom. Nemško govoreče sodeželane, ki stopijo v dvorano brez predsodkov, zgolj z željo, da spoznajo kulturo sosednjega naroda, pa vabimo, da pridejo. V Kotmari vasi jih je bilo mnogo med nami.
Gorenjskemu kvartetu se zahvaljuje naše občinstva in društvo. Pridite spet in čim prej.
či kraj najlepše vtise z ozemlja, kjer poleg nemško govorečih deželanov živijo, delajo in pojejo tudi ljudje, katerih materni jezik je slovenščina in katerih pesmi so lepe, da bi jih kar poslušal.
Sele — Šajda
Težka delovna nesreča se je pripetila minuli teden na Žerjavovi planini. V gozdu zaposlena delavca Andrej Ogris iz Sel-Šajde in Andrej Hribernik sta sekala les. Ko sta podirala okoli 50 cm debelo smreko in je ta pričela padati, sta skočila vsak na eno stran. Takoj, ko je drevo padlo, je Hribernik zapazil, da se je njegov tovariš Ogris zakotalil kakih deset metrov navzdol, kjer je nezavesten obležal. Pohitel je k njemu in zagledal, da ga je zadel kamen v glavo, ki ga je zalu-čilo padlo deblo. Kamen ie nesrečnemu Ogrisu prizadjal težke poškodbe. Takoj so poklicali rešilni avto, toda smrtonosnim poškodbam je podlegel že med transportom v dolino. Umrl je za krvavitvijo možganov. Vse, ki so pridnega delavca poznali, je usodna nesreča globoko pretresla.
VABIMO
vas k
otvoritvi Zadružnega doma v Št. Janžu v Rožu
v nedeljo, dne 4. septembra 1955 s pričetkom ob 14.30 uri pred Zadružnim domom.
Spored:
Pozdrav gostov in udeležencev Pesem zbora SPD »Gorjanci« Deklamacija
Otvoritev doma po zastopniku Zveze Ogled prostorov doma
Nato v dvorani gostilne pd. Tišlar: Pesem zbora SPD »Gorjanci«
Proslava 63-letnega obstoja Hranilnice in posojilnice Deklamacija
Govor zastopnika Zveze Počastitev zaslužnih zadružnikov Zaključek
Zadružna veselica s plesom in prosta zabava
Zvečer razsvetljava Zadružnega doma.
Kmečka gospodarska zadruga Hranilnica in posojilnica Št. Janž v Rožu
Starši pozor!
V	našem listu smo vas že opozarjali na možnost, da lahko prijavite vašega fanta v Dijaški dom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. V zadnji številki smo posebno obsežno opisali življenje v dijaškem domu, kjer bo tudi vaš fant našel v času študija v mestu svoj drugi dom, kjer mu bo prijetno v krogu svojih tovarišev, ki mu bodo po potrebi tudi pomagali in svetovali. Nemoteno bo lahko študiral in se pripravljal za svoj poklic, za življenje.
V	kratkem se bo pričel pouk na vseh šolah. Le pohitite in prijavite svojega sina v Dijaški dom Slovenske prosvetne zveze. Prijave pošljite na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Gasometer-gasse 10/1.
Sposobnega gradbenega ključavničarja
iščem za takojšen nastop na Predarl-skem (Vorarlberg). Če bo ustrezal, sledi trajna zaposlitev proti plači 7 do 8 šilingov na uro.
Eduard Hammerle Schlosserei, Kipper-Fahrzeugbau Lustenau, Vorarlberg, Badlochstr. 17.
RADIO PROG RA Mi I
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30. 20.00, 22.00. 24.00.
Sobota, 3. september:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet: Irak, dežela prepovedanih mošej — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.)
—	11.45 Oddaja za podeželje — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Kulturno zrcalo tedna —
16.20	Kličemo mladino — 16.45 Knjižni kotiček — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.)
Nedelja, 4. september:
6.20	Kmečka glasba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 11.30 Domači koledar za september — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder — 18.30 Lepe melodije — 19.00 Športna oddaja — 19.45 Lepa pesem — 20.10 Toto-rozultati in mednarodni šport.
Ponedeljek, 5. september:
8.45 Stara Koroška v starih pismih — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje
—	13.55 Slovenska oddaja — 15.00 Pravljična oddaja — 17.10 Slavni umetniki — 18.15 Domači zvoki — 18.45 Slovenska oddaja — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 20.20 Šlagerji.
Torek, 6. september:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Medicinsko redavanje — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 lagerji — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Slovenska oddaja — 15.45 Nastanek stanovanja (reportaža) — 18.35 Oddaja za delavce — 18.45 En mesec deželne politike
—	19.15 Jesenski sejem 1955 — 20.20 „Ča-robna piščal", opera W. A. Mozarta.
Sreda, 7. september:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Slovenska oddaja —
15.00	Gradiščanska vabi — 15-45 Otroška ura: Za vesele male ljudi — 18.35 Oddaja za delavce — 18.45 Slovenska oddaja —
20.20	Randevu v Salzburgu — 21.15 Orient-ekspres.
Četrtek, 8. september:
9.00	Pozdrav nate — 11.00 Domači zvoki
—	11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Slovenska oddaja — 15.00 Igra Jaro Schmied^in njegovi solisti — 16.00 Glasba iz Norveške
—	18.30 Govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 20.20 Pri nas doma — 21.00 Pozdrav iz Neaplja — 21.45 Za prijatelja planin.
Petek, 9. september:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Za dom in hišo — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Slovenska oddaja —
15.00	Štajerska vabi — 15.45 Otroška ura — 18.15 Domači zvoki — 18.45 Slovenska oddaja — 20.20 Prometni kavalir — 20.45 Slušna igra: Jaz te ljubim.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5 05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 3. september:
6.35	Pred mikrofonom so Veseli godci in Avsenikov trio — 7.30 Gospodinjski nasveti
—	7.40 Venček znanih melodij — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Turistična oddaja
—	14.40 Hrvatska narodna glasba — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet
—	20.00 120 pisanih minut.
Nedelja, 4. september:
6.30	Pregled tiska — 8.00 Otroška predstava — 9.30 Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi — 10.00 Družinski pogovori
—	13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Po naši lepi deželi
—	16.00 Igra godba na pihala — 20.30 Športna poročila.
Ponedeljek, 5. september:
6.35	Igra godba na pihala — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Chansoni in ritmi — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Novi filmi — 14.40 Slovenske narodne in umetne pesmi — 15.15 Želeli ste — poslušajte! —
18.00	Na straži — 18.45 Radijska univerza
20.00	Melodije in ritmi iz Južne Amerike.
Torek, 6. september:
6.35	Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 7.30 Gospodinjski nasveti — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zdravstveni nasveti —
18.30	Športni tednik — 20.00 „Po Koroški in Prekmurju . . .“ (pisan spored slovenskih narodnih pesmi) — 20.30 Tedenski notranje-po-litični pregled.
Sreda, 7. september:
6.35	Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.30 Pisan drobiž za pionirje — 13.00 Kmetijski nasveti — 13.10 Tisoč pisanih zvokov 14.30 Za gospodinje — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Družinski pogovori — 18.45 Zunanjepolitični feljton — 19.30 Radijski dnevnik.
Četrtek, 8. september:
6.35	Narodne pesmi iz Vojvodine — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Pisani zvoki —
13.00	Kmetijski nasveti — 14.30 Modni ko-
tiček — 15.15 Želeli ste — poslušajte! —
16.20	Koncert po željah — 18.00 Domače aktualnosti —	18.50 Ljudsko-prosvetni ob-
zornik — 20.00 „Četrtkov večer".
Petek, 9. september:
6.35	Domači napevi (sodelujejo Štirje flo-sarji in Veseli dečki) — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 13.00 Kmetijski nasveti —'
14.30	O športu in športnikih — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.45 Iz kolektivov za kolektive — 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled.
Skopi graščak in zviti dninar
Na obsežni graščini je živel graščak, ki je bil kljub svojemu bogastvu skop in si je domišljal, da nobeden ni kos njegovi pretkanosti. Z delavci in dninarji je vedno barantal glede plače, kot da bi bil največji revež. Cel dan je hodil okrog čemeren in godrnjal nad posli in delavci, da mu premalo napravijo in še to, kar napravijo, mu je redko kdaj bilo prav. Ljudje so ga poznali daleč naokrog in nihče ni imel dobre besede zanj.
Neke nedelje popoldan so sedeli vaški fantje v domači krčmi in se menili o tem in onem in Mucov Jakec je napeljal pogovor tudi na graščaka in njegovo skopuštvo. „Kdor bi se upal pošteno potegniti tega skopuha in oderuha, mu plačam deset litrov vina“, reče Jakec. „Zakaj ga ne potegneš ti sam in izpiješ vino in zakaj naj drugi gredo po kostanj v ogenj?“ ga zavrne kočarjev sin, dninar Niko. »Jaz ne smem videti tega človeka, ker me je že dosti oplahtal in premikastil bi ga kot vraga," izjavi Jakec. „Ti, Niko, pa si premehak, da bi tvegal potegavščino." „Kaj, da se jaz ne bi upal potegniti tega skopuha, to bomo videli, in ti, Jakec, plačaš krčmarju vino vnaprej," reče užaljeni Niko. Jakec odšteje krčmarju denar in poudari, da mora biti potegavščina stoodstotna, nato se fantje razidejo.
Niko je drugi dan zgodaj odšel v graščino in vprašal za delom. Sprejela ga je graščakinja. Ker je bil Niko zal in krepak fant, mu je graščakinja takoj odkazala delo in ga obenem vprašala, koliko da zahteva plače. „Za prvo uro samo 25 grošev, za vsako nadaljnjo uro pa dvakratno," ji odvrne Niko in napravi spačen obraz. Graščakinja ga začudeno pogleda in si misli, da je to čudna in majhna zahteva, skoraj nemogoče, da bi bil tak zal in krepak fant tako prismojen.
Ko je prišel graščak na zajtrk, mu je hitro povedala, da je najela krepkega dninarja in kakšno čudno plačo da zahteva ter da je precej prismojen. „Kakšno delo pa si mu odkazala in kakšno plačo zahteva," jo radoveden vpraša graščak. »Rekla sem mu, naj raztepi drva na dvorišču, da jih bomo lahko zložili pod streho, za plačo pa zahteva 25 grošev za prvo uro, za vsako nadaljnjo uro pa dvakratno," mu objasni žena. „Ta je še večja prismoda, kot zadnji del krave in zaenkrat nai bo," reče graščak ter odide gledat za posli in delavci.
Niko je krepko vihtel sekiro, tako da so polena letela po dvorišču in pri tem veselo žvižgal in pel. Graščak se mu približa in ga radoveden vpraša, zakaj da je tako dobre volje, ko vendar dela za tako majhno plačo. »Zakaj ne bi bil vesel, ko sem zdrav in mi ničesar ne manjka, poleg tega je dan lep," mu z nasmeškom odvrne Niko. Graščak je majal z glavo in si mislil, da je ta res precej prismojen ter šel dalje in se ni brigal več zanj.
Graščakinji je moževo skopuštvo presedalo in je poslom in delavcem vedno kaj primaknila, da so obstali na gradu. Čeprav se ji je zdel Niko prismojen, mu je cel dan dobro stregla z jedačo in pijačo. Po večerji vpraša graščak Nikota, koliko ur je delal in koliko
da dobi plače. »Delal sem deset ur in ne dobim nič več in nič manj kot 128 šilingov," mu mirno reče Niko. „Kaj?“ se začudi graščak, „to je pomota ali pa si nor!" »Jaz nikakor nisem nor in tu ni nobene pomote, moj račun je v redu, samo vi ne znate računati" pravi Niko. Razkačen reče graščak: »Kaj, da jaz ne bi znal računati? Bomo takoj videli!" Vzame papir in svinčnik ter začne računati, tako da je moral na vse zadnje ves osupel sam sebi priznati, da Niko res dobi 128 šilingov. »To je prevara!" zarohni graščak. Niko ves srdit vstane izza mize in mu ostro zabrusi v obraz: »Jaz nisem nikak prevarant, pošteno sem zaslužil, kakor smo se domenili! Ako mi ne izplačate domenjenega zaslužka, ga bom iztirjal sodnijskim potom!" »Kaj, s sodnijo mi boš tudi še grozil, ti tepec," ga ošine graščak. „Bomo videli, kdo je tepec, jaz ali vi, to se bo izkazalo," mu dokaj mirno odgovori Niko ter hoče oditi. „Počakaj no, vihra!"
reče graščak, in že mu hoče odšteti nekaj denarja. »Jaz hočem imeti vse, kar sem pošteno prislužil, ubogajme ne sprejemam!" reče
Niko.	. .v
Ko graščak uvidi da ne opravi ničesar, pomisli na sodnijske stroške, ki bi nastali, potegne denarnico in odšteje Niku denar. Zraven pa pristavi ostro pripombo, da Niko ne sme nikoli več priti v graščino.
Vesel, da je prelisičil skopega in »modrega" graščaka, se je hitro odpravil v vaško krčmo, kjer so ga že čakali tovariši. Povedal jim je, kako je potegnil graščaka in kako ga je ta odslovil. »Da si le tako dobro potegnil tega skopuha, to je glavno, in zdaj pijače na mizo!" je vpil Mucov Jakec. Vince je teklo, kot bi vrelo iz soda. Fantje so bili Židane volje in pozno v noč so se zabavali na račun graščaka in potegavščine.
Pripovedoval Josip Podlesnik iz Škofič
Boštjan Narobe
Mati je imela sina Boštjana, ki je vse, kar je naredil, narobe naredil. Poslala ga je v svet, da bi se razbistril.
Boštjan je prišel h kmetu in ga prosil kruha. Ta pa, je rekel kratko: »Nič!«
Boštjan je šel dalje in vedno ponavljal: Nič, nič. Prišel je na kraj, kjer je ribič že dolgo zaman čakal na plen. Boštjan pa mu zagode: Nič, nič! Ribič je obdelal Boštjana s palico, na kateri je bil trnek:
»Ti kujon ti, ti bom že pokazal: nič, nič! Če boš še kaj takega videl, moraš reči: Danes eno, jutri dve, potem pa vsak dan več!«
Tako je Boštjan godel, ko je srečal pogreb ženske. Zopet je bil tepen in dobil pouk:
Surovina, reči moraš: »Bog se usmili te revne duše!«
»Bog se usmili te revne duše,« je točno rekel Boštjan pri konjedercu, ko je ta drl konja.
»Hopi, tebe naj se bog usmili! Reci rajši: Fuj, ta mrha smrdi!« ga je poučil konjederec.
To je ponavljal zopet na nepravem mestu, ko je srečal nevesto, ko je šla od poroke. Zmerjali so ga: »Svinja nemarna, spravi se s pota!«
Mislil je, da mora tako reči, ko je srečal cerkovnika z župnikom. Cerkovnik je Boštjana naklestil in mu rekel:
»Vzemi klobuk v roke in reci: Škafec od Žaklja!«
Boštjan si je tudi to vzel k srcu in rekel kmetu, ki je pšenico sejal. Ta pa je planil z bičem nanj: »Precep ti, precepljeni, kar počakaj, ti bom dal škafec po butici!«
Tokrat Boštjan ni naredil narobe, ni počakal, ampak je šel domov k materi.
Koroška narodna
ža dobro voljo-----------------------M
Napačna injekcija
Sinček: Mama, ti si pravila, da nič ne boli, če da zobozdravnik injekcijo in potem izdere zob.
Mama: Kaj, ali te je bolelo?
Sinček: Mene ne, pač pa je zdravnik kar zatulil, ko sem ga ugriznil v prst.
V Rimu
Skupina turistov pride v Rim in si ogleduje znamenitosti. Vodič jih privede tudi pred razvaline Koloseja in vpraša:
— No, kaj pravite k temu?
Jaz pravim — se oglasi Ciril — če kdo nima denarja, da dovrši, je bolje, da sploh ne prične graditi!
Nezgoda
Kako je mogoče, da si tako razrezala pnevmatiko pri kolesu, Vera?
— Peljala sem čez steklenico...
— Pa je nisi prej videla?
— Ne, možak jo je imel v žepu.
Učeni Belčefe
Živel je konj, po imenu Belček, ki je hotel biti učen. Sklenil je, da bo bral knjige, kakor je videl gospodarjevo hčerko. Najprej je moral priti do knjig. A to ni bilo težko za Belčka, ki si je znal pomagati še iz hujših težav. Stegnil se je in vzel knjigo hlapcu, ki jo je imel namesto vzglavja. Bila je to velika, debela in zelo učena knjiga. Toda zaman se je Belček trudil s skrivnostnimi znamenji. Čim dalj je buljil vanjo, tem manj je razumel.
Vprašal je za svet osla, potem kozla, potem prašiča in nazadnje še petelina, vendar pa so vsi odklimali, Belčka je obšla velika žalost. Imel je knjigo, imel je učenost, toda ni je razumel. Naposled mu je osel svetoval naočnike, češ da brez njih
ni razumevanja in ne učenosti. Belček je zares snel naočnike teti Meti, ravno v trenutku, ko je ta zaspala nad pletenjem. Nataknil si jih je na smrček in zmagoslavno p>ogledal po tovariših. Le-ti pa so planili v smeh. Vendar se Belček ni menil zanje. Spet se je zatopil v knjigo in buljil, buljil. Ko so ga vprašali, če kaj razume, je {»stal rdeč in v zadregi odkimal. Živali so se mu spet do solz nasmejale. Toda Belček bi ne bil Belček, če ne bi tudi tega prenesel. Spoznal je, da je pot do učenosti dolga in težka.
Ko sta nekoč z oslom vlekla voz, je ta pokazal nad vrata krčme in ga zbodel:
»Belček, kaj pa piše tam?«
Belček se je brž znašel. Modro je odvrnil: »Piše, da so osli najbolj neumne živali na svetu.«
In osel je umolknil.
Drugič je obračunal s kozlom. »Belček, kaj piše na tej tablici?« je vprašal bradač in pokazal na kažipot.
»Da smrdiš,« mu je odgovoril Belček.
Kozla je bilo sram, zato se je odslej skrival v najtemnejšem kotu hleva.
Tudi prašič ga je on dan pobaral: »Belček, kaj piše danes v časopisu?«
»Da te bodo jutri zaklali!« je odgovoril Belček in mu vrnil milo za drago.
Ko je petelin vse to slišal, se ga ni upal ničesar vprašati. Prijateljsko se mu je približal in mu dejal: »Belček, ti si pa tič!«
S—————■	
5S Ivan Potrč: 1 NA KME y>	28 TIH
Poslušal sem, kako' so tleskale grolike tta molku, mislil, da bi prižgal luč, a sem odkril, da nimam vžigalic, v nobenem žepu jih nisem našel, nisem pa vprašal zanje.
»Sta šli sami?«
Molek je zarožljal, ko da bi padel v krilo.
»Kaj bi hodili sami. S Hrvatovim sta Šli.«
Tak, se pravi, resnica je, kar je povedala krčmarica, kar se govori — celo mati, kaže, so za to s tem Hrvatovim — kako ki pa tako mirno molili naprej! Vsa reč I« bila že dalje, kot sem si mislil. Prav nič več me ni motila tema v izbi.
»Nekaj pravijo1, da bi se vzela s Hrvatovim!«
Grolike so naprej padale, zatem so mati potrdili:
»Pravijo, ja, oh-jezus!«
Bil sem ko na trnju.
»Kaj pa vi?«
Nič.
»Kaj pa vi pravite?«
Znova nič.
»Mati?!« sem skorajda zavpil.
»Oh-jezus, naj se vzameta.«
»Kako?«
»Jezus, kako? Kako se pa ljudje jemljejo?«
Molek je znova zdrsel v krilo, mati so se zganili.
»To tudi jaz vem,« sem rekel jezno. »A kam ... na kaj se bosta ženila, to bi rad vedel.«
Zdaj so mati premišljevali — molili, to sem lahko slišal, niso več. Nastala je ti-hoča.
»Jezus-na, na grunt,« so povedali nazadnje.
Nič več nisem mogel čakati.
»To se pravi, na naš grunt, v našo hišo?«
Povprašal sem, ko da še vedno ne morem verjeti.
»Ali, Jezus, se naj sama ubijam na gruntu?«
»Tak, Hrvatovemu boste dali grunt?«
Bila je tihoča, da sem slišal, kako so predjali molek.
»Če bo priden,« — že drugič ta pridnost. ko da jaz ne bi bil! — »ga bo dobil. Meni se ne mudi.. . Ne mislim vam še umreti.«
Zavoljo sebe bi težko kaj rekel, o Štra-feli pa sem rekel.
»Kaže, da vas je Štrafela premalo- izučil.«
»Hrvatov ni Štrafela, Marica ni Lizika!« so naglo odgovorili.
Tu se ni dalo več kaj odgovoriti. Hrvatov je bil delaven, bil je ključavničar, zaslužil je. P.ač pa sem lahko zdaj tudi zavoljo sebe povprašal.
»A mene mislite kar tako odpraviti? Ha. ..« Skušal sem se posmehniti, a me je preveč stisnilo-.
Mati so se predjali; slišal sem, kako so odložili molek na klop, zatem pa povedali:
»Kaj si ne postiljaš pri Toplečkah? Zakaj si pa ostal tam?«
O tem, to je o ženskah, zatem o sebi nisem z materjo še nikoli govoril tako odkrito — ko da bi si prav zavoljo teme, ki naju je ločila, to upal. Razvezalo mi je jezik. Znenada me je pognalo s stola. Dvignil sem se, jel sem stiskati pesti, a vse, kar sem mogel storiti v tisti temi okoli sebe, kar sem mogel povedati črni postavi, ki je nekaj iskala okoli sebe na klopi pri peči, je bilo, da sem zaklel in zatem zavpil:
»Prekleto, nikar ne mislite, da boste z mano napravili kakor s Štrafelo! Jaz — jaz sem —«
Moral bi reči ali naš ali Hedlov, toda oboje je bilo tako bedasto, da mi ni šlo z jezika. Lovil sem besedo — znenada pa
sem zaslišal, kako so mati zadeli na vžigalice na peči. Zaklel sem in planil iz hrama — za nič na svetu ne bi prenesel svetlobe. Vseeno pa nisem ušel besedam, ki so jih mati strašno počasi izgovarjali.
»Ja, Južek, postiljaš si, postiljaš! Tudi ležal boš, kakor si postiljaš ...«
Obstal sem pod hramom. V izbi je ta čas zagorela luč — ne, tja nisem mogel več! Od Ploja sem se je na veliko- oglašala harmonika. Zagnal sem se tja, vedno bolj sveto prepričan, da bom naletel tam na Hrvatovega, na Marico in na Olgo, na vse tri, in da se bomo pomenili. Potipal sem po žepih, predjal nož v desni hlačni žep, pustil roko pri nožu, v žepu, in potem me je kar neslo; klancev na stezi pred sabo še videl nisem, po- pameti sem jih preskakoval.
Vendar pa mi je pred krčmo noga zastala. Na pamet so mi prišle materine zadnje besede — znenada sem bil ves prestrašen, nisem in nisem si mogel priti na čisto-, kaj so toliko govorili o postiljanju.
Ali so kaj zvedeli?
Ali tudi drugi kaj vedo? Krčmarica? Krčmar? Hana? Po glavi so mi spreletele besede »Da se ne boš zaženil... ! Da ti ne bodo oči zamazale ... !«
Vseeno sem se napravil trdnega in se zagnal proti krčmi, znova otipal nož, se ga trdno oklenil — ali odprla so se vrata na stežaj in iz krčme je udarila harmoni-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Dobra in zdrava prehrana
To SO' količine snovi, ki jih telo vsak dan potrebuje. Zakaj? Meso vsebuje beljakovine, ki služijo za izgradnjo telesa in za obnovo potrošenih sil, mleko pa beljako-vine in apno, ki sta potrebna za vzdrževanje kosti in zobovja. Kruh, hranila iz moke, ovsenih kosmičev in sladkor dajejo človeku toploto in moč pri delu. To velja tudi za maščobe, ročni delavec jih potrebuje več kot umski delavec. Sveže sadje in zelenjava oskrbujeta telo z zaščitnimi snovmi, to so vitamini in rudninske snovi, ki so za zdravje nujno potrebne. Kuhano sadje in zelenjava pa dopolnjujeta z zaščitnimi snovmi prej navedena živila.
To so približne količine za odraslo osebo. Gospodinja pa bo najbolje vedela, kaj svoji družini ali posameznim članom najbolje »paše«. Vedno pa mora upoštevati veliko vrednost sadja in mleka ter zelenjave.
9pebni nasveti
Aluminijasta posoda ni za vsako jed. Če damo vanjo večkrat krompir, postane posoda črna. Sneg iz beljaka na primer zelo težko delamo v aluminijasti posodi. Tudi kave in čaja ne kuhamo v njej.
☆
Neprijeten vonj iz vrčev in steklenic odpravimo, če natresemo vanje oglja.
☆
Preden posadimo sobno rastlino v lonček, damo vanjo malo oglja, da korenine ne bodo začele gniti.
☆
Da preprečimo potenje nog, bomo dali v čevlje z 'jftftnijastimi podplati slamnate, plutovinaste ali druge vložke. Ko čevlje sezujemo, vzemimo iz njih tudi vložke, da se v času ko nismo obuti posuše. Od časa do časa jih moramo tudi temeljito oprati, sicer se preveč nasitijo potu in. umazanije.
Francoska solata za zimo
Zdravilne rastline
Lakota
Lakota (rumena), znana tudi pod imeni banjšček, dre-mota, rumena mračnica, slipav-ka, se nemško imenuje echtes Labkraut, latinsko pa Galium verum. Je to 30 do 80 cm visoka rastlina z zelenim, okroglim, pokončnim, kratkokoci-nastim in četve-rorebrastim steblom, ki nosi po 8 do 12 v vretencih zbranih črtalastih, spodaj be-lomehkodlakavih lističev. Drobni, zlato-rumeni, le redkokdaj beli po medu dišeči cveti so zbrani v kratkopecljati klas.
Rumena lakota, ki raste po suhih travnikih, livadah, po gričih, nasipih in gozdovih, cvete od maja do septembra. Nabiramo vso rastlino v času cvetenja, njene lastnosti pa so predvsem v tem, da lajša krče ter pospešuje izločanje potu in seča. Vsebuje glukoside, saponine in čreslovino.
Za uporabo pripravljamo polivek iz cvetov, za kar vzamemo 8 do 10 gr posušenih cvetov na skodelico vode. Tako pripravljeno zdravilo priporočajo pri krčih, padavici ter živčnem obolenju, dalje pri vodenici in kožnih spuščajih. Tudi prašek iz cvetov uporabljajo kot zdravilo pri istih boleznih. Sok iz sveže rastline, ki ga razredčimo z vročo vodo, priporočajo pri istih boleznih kot čaj. Pri krvavenju iz nosu pa devamo v nos sveže liste, ki smo jih zmečkali. Vso rastlino kuhajo v vodi in si z njo umivajo ranjene noge.
Lakota (srhka) — nemško Klebkraut — ki je do 1 m visoka rastlina iz družine broščnic, prav tako cvete od maja do avgusta. Raste po peščenih tleh, po njivah, ob ograjah in živih mejah, nabiramo pa jo v cvetju od junija do septembra. Prav tako lajša krče, sili na vodo in pospešuje potenje.
V domačem zdravilstvu jo priporočajo pri rumenici, vodenici, vendar je notranji učinek negotov. Bolj gotovo učinkuje pri kožnih boleznih, n. pr. pri skrofulozi, oteklinah, čirih, gnoječih žlezah in spuščajih, bodisi kot čaj, za kar vzamemo kakih 8 do 10 gr posušene rastline na skodelico vode, ali pa kot svež sok, ki ga pijemo po 1 kavino žličko po večkrat na dan. Zmečkane sveže liste ali pa kuhano posušeno rastlino rabijo za obkladke, ki jih rabijo pri raznih kožnih boleznih, spuščajih, oteklinah itd.
O sodobni prehrani je objavila pred kratkim dr. Damjana Beblerjeva v mesečniku »Sodobno gospodinjstvo«, ki izhaja v Ljubljani, članek o sodobni prehrani. V njem so najprej navedene napake, ki jih delajo gospodinje pri pripravljanju hrane. Posledice nepravilno pripravljenega jedilnika pa se odražajo na zdravju odraslih in otrok. Zato je važno, da vsaj približno vemo količino in vrsto živil, ki jih dnevno potrebuje posamezna oseba.
Za meso, ribe, drobovino, klobase ali druge mesne izdelke pravi, da bi bila pravilna mera štiri krat na teden po 10 gr ali 15 gr na dan. V to skupino spadajo tudi jajca, ki naj bi jih porabili za vsakega družinskega člana po tri na teden. Ob brezmesnih tednih pa po en krožnik suhega fižola, leče ali suhega graha. Mleka samega ali s kavo, žganci bodisi sladkega ali kislega potrebuje človek po pol litra dnevno ali po pet dkg sira na dan. Enkrat tedensko pa še po četrt kilograma skute za pripravo jedi.
Maščob potrebuje telo odraslega najmanj po 7 dkg na dan od tega vsaj 2 dkg surovega masla ali margarine in po 2 dkg olja za solate. Poraba kruha zavisi od teže dela. Za mladinca ali človeka pri srednje težkem ali težjem delu je treba 40 do 60 dkg kruha na dan, razen moke za pripravljanje jedil, riža, ovsenih kosmičev ali pšeničnega zdroba. Razne zelenjave: kuhane po 20 dkg na dan, presne pa 25 dkg, krompirja okoli 30 dkg na dan, sadja pa tudi po 20 do 30 dkg. Razen tega so potrebni še razni dodatki, tako na primer 5 dkg sladkorja, medu, včasih suho sadje, košček čokolade, skodelico kakava itd.
Ranitve po pasjem ugrizu so pogoste in splošno je znano, da najresnejša posledica tega utegne biti okužba s pasjo steklino. K sreči je sorazmerno majhno število psov, ki so nevarni, popadljivi in ki bojujejo za steklino. Vendarle je treba bolezen vedno predvidevati, da se znamo pravočasno ubraniti, ker je pasja steklina za človeka smrtna. K sreči imamo polnovredno zaščito — Pasteurjevo cepivo proti steklini, le pravočasno ga moramo uporabiti.
Ena od najvažnejših naših kakor tudi zdravnikovih nalog je, da ugotovimo, ali je popadljiva žival stekla ali ne. Če nas je ugriznil sicer mirni in krotki domači pes, ne bo treba dati zaščitnega cepiva, saj vemo, da je žival zdrava. Če pa nas je ugriznil neznan pes na ulici, je že možna okužba s steklino. Značilno je, da se stekli pes
1 dl olja, 1 žlica gorčičnega semena, 15 zelenih paprik, 10 zrelih paradižnikov, 5 mladih kumar, 8 čebul, sol, vinski kis, poljubne dišave.
Očiščene paprike zrežemo na tanke rezance, paradižnik na lističe, kumare naribamo kakor za solato', čebulo zrežemo kakor za golaž. Vsako zase denemo v posebno posodo, posolimo in dobro pomešamo. Tako pustimo tri ure. Vmes večkrat premešamo. Nato vsako zelenjavo zase stisnemo. Stisnjeno denemo v porcelanasto posodo in dobro zmešamo. Ponovno polijemo z oljem in dobro premešamo. Tako
v času razvijanja svoje bolezni, ko je najbolj popadljiv in ko1 kar stremi za grizenjem, rad klati daleč naokrog. Zaščitno cepivo je treba vbrizgati najpozneje 4 do 6 dni po ugrizu. V poznejših dneh bo gotovost zaščite veliko manjša. Cepljenje je treba še ponoviti, da se zaščitne sile polagoma jačajo, kar ne bo povzročalo pri bolniku nikakih neprijetnih pojavov.
Zdravljenje pasjega ugriza, kjer ne sumimo na steklino, je preprosto in se ne razlikuje od zravljenja drugih ran. Na zobeh zdravega psa je sorazmerno malo bolezenskih klic in možnost težje okužbe je sorazmerno majhna. Večina pasjih ugrizov malo raztrga tkivo, kar pa običajno ne zahteva šivanja ran, da se morebitno gnojenje lahko izteka na prosto, razen pri ugrizih na obrazu, kjer je točno zašitje ran potrebno v izogib brazgoti-
pripravljeno zelenjavo denemo v steklen kozarec, ki mora biti dobro očiščen. Vmes posipljemo gorčično seme, lahko pa še kako drugo dišavo, kot na primer poper, lovorove liste, kolesce hrena itd. Da ne nastaja, ko kozarec polnimo, prazen prostor, moramo zelenjavo večkrat potlačiti z lesenim batom ali žlico. Na vrh denemo navzkriž dive deščici, da zelenjava ne zleze navzgor. Na tako pripravljeno zelenjavo zlijemo kuhan in ohlajen kis. Kozarec nato zvežemo in ga postavimo v shrambo. Solata za zimo je tako pripravljena.
nam. Pri redkih večjih raztrganinah je seveda drugače in tu bo moral posredovati izkušen zdravnik ali celo kirurg, ki bo seveda tudi odločil, če je treba dati zaščitno sredstvo proti omrtvičnemu krču (tetanusu).
Ugrizi mačke, ki jih lahko zada v igri, so resnejši in nevarnejši kot pasji, ker so bolezenske klice v mačjem gobčku številnejše in za človeka bolj nevarne in kužne. Drugi razlog, da je mačji ugriz za človeka bolj nevaren in povzroča resnejše infekcije, je v tem, da je ugriznina globlja zaradi ostrih mačjih zob in bolj zaprta in se morebitni gnoj ne more tako iztekati na prosto skozi majhno odprtino ugriz-nine. Pri takih svežih ranitvah seveda ne moremo mnogo ukrepati: glavno je, da ranjeno mesto dobro očistimo in pokrijemo s čisto razkuženo gazo ali krpico. Če se pozneje pojavijo bolečine, rdečica, oteklina in morda celo vročina, pomeni, da je nastopilo vnetje pod kožo kot posledica okužbe in v tem primeru mora poseči vmes zdravnik.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Poškodbe po ugrizu živali
ka; usipala se je luč na dvorišče, s svetlobo vred pa se je usipal skozi vrata na verando cel rep moških in deklet — in vsi so peli, se smejali. Umaknil sem se za kostanj, zatem pa se odplazil čez cesto, preskočil jarek in odšel med njivami — proti Toplekovini. V prsih mi je bilo strašno tesno: zavoljo mladih ljudi tam, zavoljo njihovega veselja in njihove pesmi, zavoljo vsega, vsega — a zavoljo sebe samega mi ie bilo najhuje. Strašno tesno mi je bilo. ko da me hoče vse zadušiti, toda izjokati se, to sem čutil, se ne bi mogel. Eno mi je bilo vedno bolj jasno, kolikor dalje sem lezel v breg, kolikor bliže sem prihajal k Toplekovemu hramu — da bom napravil konec s Toplečko, s Tople-kovino, z vsem zadnjim letom.
.Ne, ženske,’ sem si sveto zatrjeval, ,Hedlovemu Južeku ne boste zamazale oči!’
Zapahnil sem vrata, potiho, da me To-plečka ne bi slišala, in odšel v kamro. Potegnil sem si obuvalo z nog in se vrgel na posteljo, nerazpravljen.
,Ne, Toplečke, ne boste mi zamazale oči!’ sem si ponavljal, ne da bi mogel drugega misliti — znenada pa sem zagledal Toplečko ob sebi.
»Kaj?« sem vprašal in se skoraj zarežal.
»Jezus!« je vzkliknila potiho, »kako rada sem, da si prišel, da nisi odšel k Ploju. Čakala sem te.«
Da, to sem videl, bila je oblečena.
»Kaj pa je?«
Nič ni odgovorila. Povedal sem tjavdan, kar je vedela:
»Pri materi sem bil, sami so bili doma ...«
»Jaz — jaz, Južek, sem v nošenju,« — vse v meni se je ustavilo, tudi srce prenehalo biti, vseeno pa sem slišal vse, kar je povedala — »jezus-na, še enkrat bom mati.«
»Zefa?« sem vprašal in še enkrat: »Kako?« — več pa nisem spravil iz sebe.
Obležal sem na postelji kakor brez pameti in se dodobra zavedel šele, ko mi je začela odpenjati suknjič, ko sem zaslišal, kako je jela govoriti, da jo zebe in da se naj umaknem proti steni. Razpravila sva se, tesnoba v prsih pa ni prenehala. —
VTTI
Hedlov je končal s tem svojim in Zefi-nim otrokom in z nožem, ki ga je otipaval v žepu, zvečer pa, ko bi moral nadaljevati, lahko tudi končati svojo zgodbo
—	le kaj drugega se je moglo zgoditi kakor to, da sta obračunala s Hrvatovim, to je z Maričinim fantom zaradi grunta?
—	ga znenada ni bilo več v sobi, ne njega in še dveh drugih jetnikov ne. Po navadi sem se do teme zadrževal v kancliji in prihajal v celico, ko so jetniki že polegli,
in tako sem našel tri ležišča prazna. Pogledal sem na Hedlovo poleg svojega in vprašal:
»Kje pa je ta? Kje pa so? Kam so jih odgnali?«
Najprej se je nekaj teles obrnilo po ležiščih, zatem je eno teh teles povedalo:
»Hedlek? Tisti tvoj ,preklete babe ali ženske’, kako že preklinja, orje. Na ekonomijo so jih pobrali. Ti so šli, ne bo jih več nazaj, mi bomo pa zgnili...«
Ta o gnitju nekemu drugemu telesu ni bila po volji, kajti zganilo se je in povedalo:
»Zgnili? Kajpak! Vse na tem božjem svetu bo zgnilo. Temu ne uideš, si v kajhi ali kje zunaj.«
Obešenjaška tolažba je vzbudila smeh, neko telo na ležišču se je na pol dvignilo in se pritajeno in na kratko zakrohotalo, neko drugo v kotu nekje se je samb obrnilo in zavzdihnila. Potem ie bil znova mir; bilo je, ko da telesa ne bi imela več volje ne za gnitje ne za Hedleka. Skratka, za nič.
Vseeno pa se misel zaradi tega nenadnega Hedlovega odhoda dolgo ni pomirila, dolgo nisem mogel zaspati. Zatisnil sem oči, da me ne bi motila bleda svetloba, ki so jo metali reflektorji v okna, in da bi zaspal — a nič ni pomagalo. Čutil sem ga, sojetnika, poleg sebe na praznem
ležišču; predstave, ki so mi hodile po glavi, so bile žive, ko da bi mi fant sam pripovedoval in mi jih risal. Zgodba, ki je bila znenada prekinjena, se je hotela napolniti do roba; hotela se je sama po sebi zaključiti. Znenada sem zagledal Hedlovega pri Ploju, kako se je od obupa in od žalosti napil: bil sem z njegovo1 mislijo pri gruntu, pri Toplečki in pri spočetem otroku; čutil sem, kako ga je vsa reč s Toplečko in z otrokom mešala in ga trla; videl sem ga, kako ga je Plojevka dvoumno povpraševala, kako so se ga krčma-ričine hčere od daleč ogibale, kako se je do norosti vrtel — harmonika je igrala večno iste valčke in polke! — in kako se je na kraju do smrti z vsemi sporekel, Hrvatovemu pa zagnal nož v srce. Lastna sestra ga je preklela, mati so rekli ,Oh-jezus-nazarenski, le zakaj je zaklal Hrvatovega, otrok nesrečni!’ in niso potočili solze; Toplečka je zajavkala in se prijela za telo, ko se je znenada pojavil pred njo, sredi noči, s krvavim nožem in z besedami: ,To imaš zdaj tudi ti, da boš nehala iavkati!’ — potem ... potem je prišla mi" lica, ga uklenila ... do zapestij... in ga odgnala. Molčal je, ko da mu je pamet pobralo, zatem pa ie po dolgih mesecih zagledal ženske — Doro, Doro na oknih! — zbudil se je spomin in začel jih je pre' klinjati... in pripovedovati — da . . • da bi si potešil žalostno dušo.
(Se nadaljuje)
2. september 1955	n&sfgtflgjCia naprednih gospodarjev
	
	
Manj raznolikosti v obratovanju,
zato pa višjo produktivnost dela
Čez štirinajst dni bomo pričeli s setvijo ozimin. S tem se bo pričelo za nas novo gospodarsko leto. Zato nikakor ni odveč, da se danes, ko je že treba misliti na oranje za rž, pomenimo o nekaterih zelo perečih vprašanjih kmetovanja v gospodarjem letu 1955/56.
Nekaj značilnih primerov
Na 26 kmetijah, katerih obratovanje smo tekom letošnjega poletja pregledali in Jim pomagali pri usmeritvi nadaljnjega gospodarskega razvoja, smo ugotovili zelo pestro sliko obratovanja, predvsem v Pogledu na rabo njiv. Videli smo, da ima od teh 26 kmetij še vedno 11 kmetij več njivske površine pod žitom, kakor pa pod okopavinami in krmskimi rastlinami. Med njimi smo naleteli celo na štiri primere, kjer še vedno sejejo več ozimin kakor pa imajo posajenih okopavin in posejanih krmskih rastlin. Nasprotno smo naleteli tudi na dve kmetiji, ki sta pridelovanje ozimnega žita opustili in na ta račun povečali pridelovanje jarih žit, okopavin in krmskih rastlin.
Razmerje med žitom, okopavinami in krmskimi rastlinami nudi precej zanesljivo podlago za ocenitev proizvodnosti in donosnosti kmetjjje. Ko smo ocenjevali donosnost teh 26 kmetij po podatkih kmetovalcev in po višini pridelka na polju, smo dobili potrjeno pravilo, da dosežejo najvišje tržne bruto-donose kmetije, ki so1 pridelovanje ozimin popolnoma opustile ali vsaj vidno omejile in ki imajo namesto ozimin posajene okopavine in zasejane krmne rastline. Tako smo videli, da doseže kmetija, ki ima od poljske površine 24 °/o pod žitom, 36 % pod okopavinami in 40 % pod krmnimi rastlinami, 730 šil. tržnega bruto-donosa na osebo in ntesec; druga kmetija, ki ima pod prilič-no enakimi pogoji na polju še 63 % žita, zato pa samo 15 °/o okopavin in 24 % krmnih rastlin, pa komaj 520 šil. tržnega bruto-donosa na osebo in mesec. Izrazita gorska kmetija, ki ima na polju 72 % žita, 12 %> okopavin in 16 % krmnih rastlin, doseže samo 320 šil. tržnega bruto-donosa na osebo in leto, medtem ko1 bi pri spremembi poljščin na 42 % žita, 29 ®/o okopavin in 29 % krmnih rastlin lahko prišla na 465 šil.
Po naših ^vaseh je še na stotine kmetij, kjer sejejo še vedno 60 in več odstotkov žita in kjer se naravnost branijo okopavin. Ne bi dajali tem primerjavam toliko Poudarka, če med 26 pregledanimi kmetijami ne bi bilo 21 takih ki imajo pri žitu več ozimin kakor pa jarin. Ni preveč tvegano, če trdimo, da se široko povprečji Zilie, Roža, Gur in Podjune ne razlikuje dosti od naših primerjav.
Čas zahteva prožnost v kmetovanju
Podoba je, da velika večina od nas še ni spoznala, da nas čas sili v čedalje bolj specializirano' kmetovanje, pri katerem pridelovanje žita čedalje bolj zgublja svojo nekdanjo gospodarsko upravičenost, namesto nje pa pridobiva na ponemu nagla Proizvodnja mesa in mleka. Ni mogoče, Predstavljati si specializiranega kmečkega °brata, če v njivski proizvodnji in na travnikih ničesar ne bomo1 spremenili, Pri^ tem pa postavljali v hlev več krav in več prašičev na pitanje ter pridno dokupovali krepka krmila. To je zanesljivo
Resen opomin staršem in kmečki mladini
Primerjave, ki smo jih napravili v se-^etariatu SKZ po analizi 26 kmetij, so v Urejenosti in donosnosti na delovno silo Pokazale eno bistveno razliko. Dobro so jjrejene in visoko donosnost dosegajo kmetije, katerih gospodar ima poleg dela udi smisel in potrebo za izpopolnjevanje svojega gospodarskega in strokovnega Oanja. Najtrdnejše pa so med njimi kme-!,e’ katerih gospodar je obiskal kmetij-c solo in se naučil, da mora kmetovati udi s svinčnikom v roki. j zahteva kmetovalcev, ki »znajo« in dajo. Podlago za dobro znanje in uspeš-. ° delo nudi našim bodočim gospodarim kmetijska šola Podravlje. Vprašaj in P.rePnčaj se pri fantih, ki so ]y že absol-v,! Prijavi takoj svojega sina za obisk 0|e, ako je dosegel starost 17 let.
rakova pot, kar bomo spoznali takoj, če bomo le nekoliko prelistali letošnje številke naših »Obvestil naprednih gospodarjev«. Specializirani kmečki obrat, kakršen nam je potreben in ki nam bo povečal zaslužek za naše delo', mora imeti svoja dva določena glavna tržna produkta, vsa ostala proizvodna področja pa morajo služiti samo temu, da bomo naša tržna produkta pridelali najcenejšim potom in da bo izkupiček največji. Glavna naša tržna produkta pa sta meso in mleko. Prvič zato, ker živimo v alpskem predelu, drugič pa zato, ker za pridelovanje krušnega žita zdaleka nimamo takih naravnih pogojev, kakor jih imamo za krmno žito, okopavine in krmne rastline. Posebej določa našim kmetijam potrebo po specializaciji na meso in mleko ter na zgodnje sadje kot stranski tržni proizvod iz leta v leto naraščajoči pritok letoviščarjev v našo' lepo deželo.
Povečajmo tržni bruto-donos Če sedaj ob pričetku novega gospodarskega leta preidemo na vprašanje, kaj je treba napraviti, da bomo lahko uspešno specializirali svoje kmetije na proizvodnjo mesa in mleka in da bomo čimprej povišali naš tržni bruto-donos, potem v resnici ne moremo povedati nič novega. Potrebno je samo, da si prikličemo v spomin, kar smo že tolikokrat razčlenjevali
in kar se je le že prijelo sicer malega toda zelo razumnega števila naših kmetovalcev. Potrebno je v prvi vrsti, da zmanjšamo površino žita, predvsem ozimnega, ako nam ga že nikakor ne kaže sploh opustiti.
Opustitev ozimnega žita je priporočljiva predvsem manjšim kmetom in dobro mehaniziranim večjim kmetijam, ki imajo dovolj delovne sile — bodisi ročne ali traktorske — da lahko krompir, peso in koruzo dobro obdelajo. Zlasti za manjše in dobro mehanizirane večje kmetijske obrate so okopavine močno pripravne in v stanju, da zvišajo tržni bruto-donos za 80 in tudi več odstotkov. Če take kmetije opustijo ozimno žito in dodelijo tretjino njegove površine jaremu žitu, drugo tretjino okopavinam in tretjo krmnim rastlinam, bodo ostvarile osnovni pogoj za cenejše opitanje večjega števila prašičev in večjo proizvodnjo mleka. S tem pa se bo tržni bruto-donos očitno povečal. Res je, da bodo morale dokupovati krušno moko ali kruh, toda izdatek za to nikoli ne bo dosegel zvišanega tržnega bruto-donosa. Ta trditev nikakor ni oprta samo na teoretične kalkulacije, temveč tudi na stvarnost in prakso v dveh kmečkih obratih v slaborodovitnih Gurah, ki nikakor nista tja v en dan opustila ozimin.	Blaž Singer
Pred letcšn/c jesensko setvijo
Letos so ozimine sicer dobro prezimile, vendar je suša v marcu in aprilu močno razredčila posevke, tako da so bili češče prav redki. Obilne padavine tekom poletja so v redkih posevkih povzročile bujno rast plevela. Povečalo se je tudi izpiranje kranilnih snovi, predvsem v lahki peščeni zemlji. Zemlja je zbita in v negodnem stanju.
Sedaj je naša skrb, da temeljito uničimo plevel, zrahljamo zemljo in jo spravimo zopet v godno stanje. To pa bomo dosegli na ta način, da njivo srednje globoko (ca 18 do 20 cm) preorjemo. Orjemo običajno 14 dni do tri tedne pred setvijo, tako da se grudice dobro' sesedejo. Pri oranju pa je velike važnosti, da zemlje ne samo obračamo, temveč da režemo primerno široke brazde in zemlja temeljito zrahljamo.
Ozimine naj v kolobarju sledijo okopavinam, predvsem ranemu krompirju ter deteljiščem. Pšenica na njivi, kjer je bila predhodnica žitom, bo slaba, odlično pa bo uspevala ravno na deteljišču. Rž ni tako zahtevna. Pri nas se običajno seje rž za pšenico, kar pa ni ravno najbolje.
Korenine rži kakor tudi pšenice imajo
slabo črpalno' moč. Hlevski gnoj vsled tega slabo izkoriščajo. Zato ne gnojimo s hlevskim gnojem. Samo njive, ki so revne na humusu kakor tudi na hranilnih snoveh, pognojimo s hlevskim gnojem.
Potrebe ozimin po hranilnih snoveh lahko zadostimo z umetnimi gnojili. Umetna gnojila razsipamo takoj na surovo brazdo, tako da jih z brananjem spravimo' v zemljo. Do setve oziroma do skalitve žita so umetna gnojila že delno raztopljena in takoj dostopna mladi rastlini. V veliki meri je razvoj mlade rastline odvisen od odstotka mineralnih snovi, oz. vode v bilki. Čim večji je odstotek suhih snovi v mladi rastlini, tem večja je njena odpornost proti boleznim in izzim-Ijenju. Odstotek suhih snovi pri ozimi-nah pa bomo povečali z izdatnim kali-fosfornim gnojenjem v jeseni.
Umetna gnojila nudimo oziminam v obliki Thomasove moke in kalijeve soli že pred setvijo. Thomasove moke damo po potrebi 400 do 600 kg na ha, kalijeve soli pa 250 do 350 kg. Thomasovo moko in kalijevo sol lahko zmešamo ter ju potrosimo v enem obroku.
F. Hobel
Razkužimo semena pred setvijo
Vsled neugodnega vremena se je žito v snopju le slabo posušilo. Zrnje vsebuje večji odstotek vode. Da pridejo semena ozimin pravočasno na trg, jih bodo prodajali v nerazkuženem stanju. Razkuževanje semena pa je uspešna borba posebno proti glivici snežne plesni rži, trde in smrdljive sneti pšenice, progavosti ječmena ter prašne sneti pri ovsu. Zato razku-
žujte pred setvijo semena sami, vseeno, če boste sejali dokupljena ali pa domača.
Razkužila dobite v vseh kmečkih zadrugah pod imenom: Ceresan, Ceretan, Germisan, Abavit, Neu Gervit itd.
Stroški za razkužila so napram koristim razkuževanja minimalni. Vsled tega naj nihče . ne opusti razkuževanja semena ozimin.
SramcF jexika in čeljusti
Pri goveji živini in prašičih ni redek pojav bolezen v obliki zatečenega, drve-nega, trdega jezika ali kot kost trde bule na spodnji čeljusti. Te vrste obolenj povzročajo glivice iz skupine aktinomices, ki vdro z ječmenovimi resami ali ojstri-cami drugih^ rastlin v jezik, sluznice, kožo in podkožje živali, kjer se razvije svojsko vnetje. Razen v jeziku in na spodnji čeljusti najdemo bramorna vnetja in bule na sluznicah ustnic, žrela, nebnic, nosnic ter v koži pod vratom izza čeljusti, na vimenu in nogah.
Večkrat ohole tudi koze, zelo redko konji in ovce, včasih pa tudi človek. Oblika bolezni ni vedno enaka. Najbolj pogosto srečujemo bramor na čeljustih in jeziku.
Pri zdravljenju aktinomikoze se poslužujemo pri manj obširnih vnetjih in bulah jodovih preparatov, vakcin in včasih kirurške operacije.
Pri močno razvitem bramorju v spodnji čeljusti in jeziku je zdravljenje večkrat prepozno in je najbolje taka goveda oddati v zakol.
Aktinomikozi je precej podobna bolezen aktinobaciloza, kjer prevladuje slika zagnojenih bul ali ognojkov.
8ž in pšenica po isti ceni kakor 195Z
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je 29. julija 1955 odločilo, da ostane pri prodaji rži in pšenice letošnje žetve pri ureditvi, kakor je veljala v letu 1954. Za rž velja tudi naprej cena 1.80 šil. za kg, za pšenico pa 2.— Šil. Naprej bo tudi država dodala k tej ceni svoj prispevek 0,50 šil na kg, tako, da bomo dobili za kg rži v povprečju 2,30 šil, za kg pšenice pa 2,50 šil., ako bomo to prodali za mletje v moko.
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Še nekaj za naše motoriste
Naši ljudje so se pri nakupu ali pri menjavi živine, lesa in drugih potrebščin že precej izučili in vedo', na kaj morajo paziti, da ne zagazijo v škodo. Novejši nakupi ali menjave pa obsegajo že mnogo več potrebščin, kot je bilo doslej običajno. V mislih imamo motorje raznih vrst, motorna kolesa, ki jih tovarne različno nazivajo: mopedi, rolerji in kakor se pač imenujejo. Tudi za tiste, ki menjavajo z motornimi kolesi odnosno si morajo za svoje obrate nabaviti razna tovorna motorna vozila ali pa osebne avtomobile, je potreben pravni pouk.
Vsi lastniki takih obratnih in prometnih sredstev se pri še tako previdnem nakupu lahko zamotajo v zakrivljene zanke paragrafov, ki so lahko v pogubo pa tudi v zaščito. V zaščito so seveda samo tistim, ki jih razumejo in spoznavajo tudi v praktičnem življenju.
Vsakdo, ki si je kupil motorno vozilo, ve, da je moral skleniti predpisano odgo-vornostno zavarovanje, še predno je dobil za svoje vozilo od oblasti označbeno tablico. Že za to zavarovanje je potrebno, da se zanima, pri kateri zavarovalnici naj sklene to pogodbo in da pogodbo oziroma pogodbeno ponudbo tudi natančno premisli, jo mogoče tudi primerja s ponudbo druge zavarovalnice ter si tako pride na jasno, katera mu več koristi.
Kaj pa v slučaju, da zamenja že rabljeno vozilo ali če kupi kako že rabljeno motorno vozilo? V tem slučaju se zavarovanje avtomatično prenese na novega lastnika, ki ima vse pravice in dolžnosti prejšnjega lastnika, kar zadeva zavarovanje. Stara, tekoča polica velja tudi za novega lastnika naprej. Novi lastnik ima vsekakor pravico, da si prejšnjo pogodbo in zavarovalnico natančno ogleda, ne samo glede višine premij, ki jih mora plačevati in drugih pogojev, ki se mu dopadejo ali ne, ampak tudi glede zavarovalnice same, ker ve mogoče za kako' drugo zavarovalnico, ki mu je bližja, ki jo po svojih znancih, zadrugah ali podobno bolje pozna. Če mu nekaj od prejšnjega zavarovanja ne ugaja, mora v teku enega meseca od pridobitve vozila, bodisi potom zamenjave ali nakupa že rabljenega vozila, toda od dneva sklenjene pogodbe, prejšnji zavarovalnici odpovedati pogodbo v priporočenem pismu. Istočasno pa mora po prejšnjem premisleku že vedeti na katero zavarovalnico se bo obrnil sedaj, in mora vsled odpovedi prejšnjega zavarovanja takoj skleniti novo zavarovanje pri novi zavarovalnici, da ne bo oškodovan. Na novo zavarovati se mora že zaradi tega, ker mora tozadevno potrdilo predložiti oblasti. Tisti, ki vozilo zamenja ali proda in novi lastnik se morata glede tega predhodno dogovoriti, da potem skupno urejata. Če ostane pri starem, potem velja od prejšnjega lastnika plačana zavarovalna premija za celo' leto tudi za novega lastnika. Nasprotno pa ima tudi zavarovalnica pravico enomesečne odpovedi s priporočenimi pismom.
Pri nakupu že rabljenih vozil pa naletimo še na druge nevarnosti. Nizka cena vozila ne sme varati. Nujno je potrebno, da pred nakupom vozilo pustimo pregledati, in sicer mora to opraviti zanesljiv strokovnjak, ker le na ta način smo lahko varni pred kasnejšimi stroški, ki bi se pokazali, bodisi da je vozilo potrebno generalnega popravila ali pa da porabi preveč goriva. Kupno pogodbo je treba napraviti pismeno, ker prodajalec prevzame odgovornost, da je vozilo v redu. Če se kasneje izkaže, da to ni res, lahko kupec zahteva razrešitev pogodbe in vrnitev kupnine, ali pa mora prodajalec plačati zadostno odkupnino. Vse to pa mora kupec zahtevati v teku šestih mesecev od kupne pogodbe, in sicer potom tožbe, da ne zapade! Če vozilo še ni plačal, je to zanj tem bolje.
Sejem plemenske živine v Št. Vidu
Rejska zveza za belo živino (marija-dvorce) za Koroško in Štajersko bo imela v petek, dne 9. septembra t. L s pričetkom ob 9.30 uri v Št. Vidu ob Glini svoj letošnji plemenski sejem za krave in telice.
Vsa v tesarsko stroko spadajoča dela
izvaja v zadovoljstvo
Štefan Potočnik
tesarski mojster
PLIBERK — BLEIBURG
Žaga in trgovina z lesom
Franc Ažman
Bistrica pri Pliberku
Feistritz bei Bleiburg
Kupujte v domači trgovini
Kaufhaus Fr. Kraut
PLIBERK — BLEIBURG
Pri Krautu dobite vse potrebščine po najugodnejših cenah
Kadar pridemo v Pliberk
obiščimo gostilno	M
v Šmihelu pa gostilno cLVILEJ
Milka Mlinar
gostilničarka
Prijazna postrežba — dobre kvalitete!
Kar pomnijo rodovi je znana slaščičarna
in medičarna konditorija
Gottfried Stockl
PLIBERK — BLEIBURG
Gostinski obrat — espresso
Avtomobilska delavnica,
motorna vozila,
kolesa,
šivalni stroji,
vodovodne instalacije
in predmeti za sanitarne naprave.
Hans Visotschnig
PLIBERK — BLEIBURG
Okusno, solidno in trpežno slika prostore
shkar Janez Huter
PLIBERK — BLEIBURG
V Šmihelu kupujemo, kar potrebujemo
v trgovini
KUŠEJ Terezija — Franc
Bogata izbira — domača postrežba zmerne cene!
mpi. ing. Albert Glawar
gradbeni mojster
PLIBERK — BLEIBURG
se priporoča za izvedbo vseh gradbenih del. Specialiteta — patentni svinjski hlevi.
Poceni prodaja, nizke cene,		Vsako množino okroglega lesa
ob sejmu na travniku Ostanki in perilo iz lastne delavnice		kupi
v trgovini		žagarsko podjetje
Ferdinand Stefitz		Jgn^cij Maček
PLIBERK — BLEIBURG		PLIBERK —BLEIBURG
77"
Spet vabi pliberški sejem na travniku
Znana gospodarska in družabna prireditev v Pliberku, letni sejem na travniku, se ponavlja iz leta v leto. V začetku septembra, ko gre proti jeseni in je najglav-nejše kmečko delo do jesenske setve, ajdove žetve, spravljanja krompirja in sadja ter ostalih priprav za zimo že opravljeno, se na obsežnem travniku pri Pliberku marljivo gibljejo roke in postavljajo svoje ute in stojnice, kjer domači trgovci in druga podjetja postavijo v prikaz in prodajo svoje blago in izdelke. Medtem prihajajo iz najrazličnejših krajev tudi tuji
pale trgovske vezi in osebna poznanstva. V tem smislu je ta sejem v malem izpolnjeval tudi nalogo medsebojnega spoznavanja med raznimi ljudstvi in služil dobrim odnosom med njimi.
Po prvi svetovni vojni je pliberški sejem zaradi bližnjih državnih meja zgubil na svoji obsežnosti in pestrosti sejmske publike. Toda občina je sejmsko tradicijo sčaja navadnega »jarmarka«, temveč je v malem razstava, kjer je zastopano kmetijstvo, industrija, trgovina in obrt. Tudi udeležba je iz leta v leto številnejša, žara-
^scfrfoj&rčiik
V _
Ob sejmih in ob vsakem času pijemo pivo, ki ga proizvaja pivovarna Sorgendorf
V Pliberku vlada praznično razpoloženje
trgovci in podjetniki, da si prav tako zagotovijo svoj prostor in postavijo* svoje koje. Sejmski komisar ima opravka dovolj, da ustreže vsakovrstnim željam, ker vsak podjetnik želi na najugodnejšem prostoru napraviti najlepše dobičke.
Pliberški letni sejem ima za seboj že staro tradicijo, ki sega stoletja nazaj. Ti dnevi so bili vedno srečanje številnih ljudi iz bližnje in daljne okolice, da celo iz prav zelo oddaljenih krajev. Pred prvo svetovno vojno* si lahko srečal mešanico prekupčevalcev in obiskovalcev iz najrazličnejših predelov. Poleg domače govorice je bilo mogoče slišati dialekte iz vseh sedanjih avstrijskih pokrajin, prišli pa so tudi Spodnje-štajerci, Hrvati, rešetarji iz Ribnice in Kočevja, Italijani in prav mnogo ciganov, ki so mešetarili s konji. Na pliberškem letnem sejmu je bilo pravcato srečanje vsakovrstnih ljudstev s svojimi značilnostmi, posebnostmi svojega jezika in življenjskih navad. V daljavo so se skle-
Gostilna in kavarna
Breznik
Pliberk - Bleiburg
Poskušnja dalmatinskih in štajerskih vin na sejmišču Ob večerih v kavarni plesna godba
Krojaitvo Blaž OP ETNI K	čevljarstvo Grecjor 0 PETNI K
PLIBERK —	BLEIBURG
Priznana delavnica moških in žen-	Delavnica in trgovina čevljev
skih oblek, zaloga in izbira vseh vrst blaga in perila po nizkih cenah	Najugodnejše cene v okolici
	
SlcUtvc HOLLAUF
PLIBERK — BLEIBURG
Podružnica Dobrla ves — Eberndorf
izdeluje točno in solidno vse električne naprave, dobavlja električne potrebščine za kmetijstvo in gospodinjstvo.
di olajšanja obmejnih prometnih predpisov tudi vedno bolj iz bližnjega zamejstva.
Pliberški letni sejem je torej tudi letos pred vratmi. Če bodo vremenske prilike ugodne, bo v nedeljo in ponedeljek v tem idiličnem mestecu, obdanem s pokrajin-gojila dalje in sejmskemu odboru je uspelo, da je tradicionalni sejem dvignil spet na višino, bolje organizirano in sistematično, da prireditev nima več samo zna-skimi lepotami, živahno življenje in vrvenje. Stari in mladi, kmetje, delavci, nameščenci, obrtniki in trgovci bodo našk marsikaj, kar jih zanima in se bodo lahko udejstvovali v nakupu in prodaji. Skratka, sejem bo nudil vsem vse, ker bo gospodarska in družabna prireditev. Obiskovalci bodo lahko delali dobičke, obenem pa se bodo sprostili in razvedrili v bogato zasedenem zabavnem parku pri raznih atrakcijah, zvokih godbe in plesiščih.
Ko gradimo in popravljamo stavbe, nabavimo opeko v opekarni DRVEŠA VES — EBERSDORF
najemnik Johann Krausler
Izdeluje: votlo opeko 5-kratne in 4-kratne velikosti, medstenske plošče, plošče za pekarniške peči, plošče za pečarje in strešno opeko.
Elektro-
in radio-strokovna trgovina
Madritsch
Vse elektro- inUKW radijsko orodje, plošče, električni štedilniki, hladilniki, pralni stroji, sesalci za prah, motorji in svetlobne naprave.
PLIBERK — BLEIBURG
Žaga
in lesna trgovina
Josef Reiter’8 Erben
Konovece — Gonowetz PLIBERK — BLEIBURG
•	Parketi
•	Stavbeno tesarstvo
•	Stiskalnica za olje
Tvrdka Gottfried Glawar
Libuče — Loibach Pliberk — Bleiburg
Karol Ferra
Špecerija, železnina, manufaktura, kmetijski pridelki in gradbeni material
PLIBERK — BLEIBURG
Bahnhofstrasse 16 in Postgasse 13 Tel. 219 in 220
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Jožef Grauf
PLIBERK — BLEIBURG
Izvedba strokovna in solidna!