Leto 1891
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVT. — Izdan in razposlan dné 2. avgusta 1891.
(Obsega štev. 105.—106.).
105.
Zakon z dné 25. julija 1891. L,
da se razveljavlja plovstvena in poštna pogodba z avstrijsko-ogerskim Lloydom z dné 19. marca 1t)88. |.F potém da se delovito izpreménja člen VI. čolne in trgovinske zveze z deželami ogerske krone. in pa o tém, da se ladije parnice ogerske delniške družbe za pomorsko plovstvo „Adrije“ oproščujejo plačevanja konzulskih ladijarln.
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora Ukazujem tako:
Člen I.
S lérn se odobruje priloženi dogovor, sklenjen dné 1:2. maja 1891. 1. med. c. in k. skupnim ministrom za vnanje stvari na eni strani in pa med par-Unplovstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda na d'ugi slrani, vsled čegar naj se dné 19. marca ^888. 1. z imenovanim podjetjem sklenjena plov-s*vena in poštna pogodba z določili zapisnika vred, k nji spadajočega (Drž. zak. št. 91.), razveljavi z dl. dném decembra meseca 1891. 1.
Člen 11.
Ministerstvo v državnem zboru zastopanih ^uljevin in dežel se pooblašča, da porazumno (
s kraljevo-ogersko vlado dene z dném 31. decembra 1891. 1. ob moč in veljavo predzadnji in zadnji odstavek člena VI. v čolni in trgovinski, z minister-stvom dežel ogerske krone sklenjeni zvezi (zakoni z dné 27. junija 1878. 1., Drž. zak. št. 62 , in pa z dné 21. maja 1887. 1., Drž. zak. št. 48.).
Člen III.
Ministerstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se pooblašča, dogovorno s c. in k. skupnim ministerstvom za vnanje stvari pritrditi temu, da se ladije parnice ogerske dčlniške družbe za pomorsko plovstvo „Adrije“ pri vseli c. in k. konzulskih uradih oprosté plačevanja konzulskih ladijarln za ves čas, dokler traja po kraljevo-oger-skem trgovinskem ministru ž njo sklenjena pogodba z dne 28. marca 1891. 1.
Člen IV.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč z dném razglasitve, naroča se vsemu Mojemu ministerstvu
V lšlu, dné 25. julija 1891.
Frančišek Jožef s.
Taaffe s. r. Pražtik s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r.
Falkcnbayn s. r. Wol8crsheinib s. r. Bacquehem s. r. Zaleski s. r.
Steinbacli s. r.
(tfloveniach.)
59
Dogovor,
katerega sta dné 12. maja 1891. 1. s pridržkom, da mu ustavomapritrdita avstrijski državni zbor in ogerski državni zbor, sklenila na eni strani c. in k. skupni minister za vnanje stvari, na drugi strani pa parno-plovstveno podjetje avstrijsko - ogerskega Lloyda takö-le:
Z 31. dnem decembra 1891. 1. se dene ob moč in veljavo plovstvena in poštna pogodba z dné 19. marca 1888. 1., sklenjena na eni strani med c. in k. skupnim ministrom za vnanje stvari, na drugi pa med parnoplovstvenim podjetjem avstrijsko-ogerskega Lloyda.
Z rečenim dném počenši ugasnejo vse iz omenjene pogodbe in pa iz določil zapisnika, k nji spadajočega, izvirajoče medsebojne pravice in za-veznosti s pridržkom, da se dokončno obračunijo za leto 1891. po pogodbi pripadajoče povračilo, do-hodarma in poštni dohodki, in pa da se popolnoma izvrše pogodbene vožnje, katere se morajo po voznem črteži pričeti še leta 1891.
Avstrijsko-ogerski Lloyd pritrdi razveljavbi té pogodbe brezpogojno in brez zahtev do odškodnine.
V izpričdlo tega sta se izdala dva enakoglasna izvoda tega dogovora v nemškem in ogerskem jeziku ter se oskrbela s potrebnimi podpisi in pečati.
Na Dunaji, dné 12. maja 1891.
Killuoky s. r.
Baron Marko Morpurgo s. r.
Oton baron Bruck s, r.
106.
Zakon z dné 25. julija 1891.1.
o razveljavbi pogodbe z avstrijsko-ogerskim Lloy-dom z dné 25. junija 1888.1. in o sklepu nove plov-stvene in trgovinske pogodbe s to parnoplovstveno družbo.
S pritrditvo obéi) zbornic državnega zbora
ukazujem takö:
Člen 1.
Z dném 31. decembra 1891. 1. se dene ob moč in veljavo pogodba z dné 25. junija 1888. L, sklenjena med c. k. državno upravo in med parnoplovstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda o obratu prekomorskih parničnih prog (Drž. zuk. št. 94. in 104.).
Člen II.
Vladi se daje oblast, s parnoplovstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda skleniti v načrtu priloženo plovstveno in poštno pogodbo.
Člen III.
Izvršitev lega zakona, ki zadobi moč z dném razglasitve, naroča se Mojima ministroma za trgovino in finance.
V Išlu, dné 25. julija 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	ßacqitelicm s. r.
Ntcinbach s. r.
Plovstvena in poštna pogodba
z dné......................,
sklenjena med c. k. državno upravo in parnoplovstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda.
Člen I.
Parnoplovstvena družba lloydova se zavezuje vzdrževati proti odplati, ustanovljeni v členu lipo voznih redih, ki jih odobrf c. k. trgovinsko mi-nisterstvo, v prilogi oznamenjene vožnje ves čas, dokler traja pričujoča pogodba.
Omenjena priloga je po vsi svoji vsebini celovit del té pogodbe.
Kaka izpreména, pomnožba, znižba ali popolna odprava v pogodbi izgovorjenih voženj se pridržuje posebnim dogovorom med pogodnikoma.
C. k. trgovinskemu ministerstvu se pridržuje» naložiti Lloydu, doprašavši ga prej o tém, da naj zavaža v pristanišča, katera niso vzprijeta v vozne
črteže pogodbenih prog, seveda z uvetom, da mu s tein ne bo nemogoče, držati se potohoda dotične proge z ladijami, katere so v to določene. Vendar se sméjo Lloydu vožnje razširiti takö samo po adrijanskem in sredozemskem morji v skupini C in D, v prekomorski službi pa v skupini B, ter ne smejo v prvih imenovanih skupinah presegati skupnega števila 8000, v poslednji skupini pa 3000 morskih milj.
Lloyd se zavezuje, da bo na zahtevo c. k. trgovinskega ministerstva v pospéh tistih prog, ki težč k večim pristaniščem, iz svojega potohoda izločil menj znamenita pristanišča, ter da bo te proge podpiral, dodeljujoč vozne provizije za blagö, ki se dovaža na njegove ladije.
Da se bodo potovalci in pošiljatve naprej odpravljali v tista pristanišča, katerih se Lloyd ne dotika na progah, oznamenjenih v prilogi k temu členu pod štev. 16.—19., v ta namen naj skuša družba stopiti v zvezo z drugimi parnoplovstvenimi družbami.
Z uvetom, da se bo proga Trst—Santos (štev. 19.) izplačala, prevzame Lloyd dolžnost, razširili brez posebne odplate na zahtevanje državne uprave dvé vožnji tč proge do Montevidea in Buenos-Ayresa.
Člen II.
Povračilo za podpirane vožnje znaša:
1.	V adrijanskem in sredozemskem morji:
a)	za vožnje z brzino najmanj 111/2 morskih milj na uro 3 gl. 55 kr. a. v. od vsake morske milje;
b)	za vožnje z brzino najmanj 10 morskih milj na uro 2 gl.40 kr.a.v.od vsake morske milje;
c)	za vožnje z tbrzino najmanj 9 morskih milj na uro 1 gl.80 kr.a. v. od vsake morske milje;
d)	za vožnje z manjšo brzino na uro, kakor je naposled omenjena brzina, 1 gl. 45 kr. a. v. od vsake morske milje.
2.	V prekomorski službi :
n) za vožnje z brzino najmanj 11 morskih milj na uro 2 gl. 80 kr. a. v. od vsake morske milje;
'0 za vožnje na progi Trsi — Santos (štev. 19.) 2 gl. a. v. od vsake morske milje ;
c) za ostale vožnje 1 gl. 70 kr. a. v. od vsake morske milje.
Vendar skupni znesek miljnln v enem letu ne bo presegal 2,910.000 gl. a. v.
Razen tega se bodo proti položbi dotičnega računa po preteku vsakega meseca družbi povračale pristojbine, plačevane za vožnjo skozi sueški prekop na progah štev. 16. in 17., potem taista pristojbina vsako leto za eno ladijo parnico, ki je namenjena za službo na progi štev. 18. ali pa na progi, katera utegne stopiti na njeno mesto.
Člen III.
Parnoplovstena družba lloydova se zavezuje, uporabljati na pogodbenih vožnjah samô take ladije, ki glede na vozno brzino, potniško, listovnopoštno in voznopoštno službo in pa gledč na nakladni prostor ustrezajo zahtevkom proge, po kateri je treba voziti, ter so varne dovolj.
Kosmata prostornina v službo postavljenih parnic znašaj najmanj :
a)	za progo 9. : 240 bečev (ton);
b)	za progi 10. a in 10. b : 500 bečev;
c)	za proge 2., 11. in 12. : 700 bečev;
d)	za proge 4., 5. a, 5. b, 8., 13. b, 14., 15. in
18. : 1000 bečev;
e)	za proge 1., 3., 6., 7., 13. a in 19. : 1700
bečev;
f)	za progi 16. in 17. : 2300 bečev.
G. k. vladi bode vselej dano na voljo, da dâ preiskati, ali ustrezajo lloydove ladije omenjenim zahtevkom.
Po sklepu tč pogodbe zgrajene ali na novo pridobljene parnice, katere naj plovejo po pogodbenih progah, treba je po najvišem razredu porazre-diti pri avstrijsko-ogerskem zavodu „Veritas“ ali pa pri kakem drugem domačem zavodu enake vrednosti.
Črteži ladij, ki se bodo znova izdelale ali katere še ležč na odru, bodo se s črteži njih strojev vred c. k. trgovinskemu ministerstvu predlagali na znanje preduo se začne gradnja, oziroma predno se sklene pogodba o gradnji. Črteže ladij pa, katere se dogotovljene kupijo, predložiti je s črteži strojev vred precej po nakupu.
Člen IV.
Parnoplovstvena družba lloydova se zavezuje, da polagoma obnovi svojo zalogo ladij takö, kakor to ustreza zahtevkom službe.
V pospčh tega namena dodeli c. k. državna uprava Lloydu brezobrestno naprednino 1,500.000 gl. a. v., katero je plačati v treh enakih, dné 1. septembra 1891. 1., dné 2. januvarja 1892. 1. in dné 2. ja-nuvarja 1893. 1. dospevajočihobrokih po 500.000 gl. a. v. Lloyd se zavezuje, povrniti c. k. upravi to naprednino v petih enakih letnih obrokih po300.000 gl. a. v., ki se pričnd z 2. dném januvarja 1902. 1. ter se nadaljujejo v neposredno za tém letom prihajajočih letih vselej 2. dné januvarja in nehajo z 2. dném januvarja 1906. 1.
Člen V.
niča povrne v izhodno pristanišče, predložiti pri-stanskemu, donosno c. in k. konzulskemu uradu vse potrebne odpovedi obsezajoč posnetek iz dnevnika, ki ga je pisati o ladiji.
Vozni red in ustanovljena postajališča se smejo pri vožnjah, kar jih je po pogodbi že sedaj, ali kar se jih bo po pogodbi še vravnalo, premeniti samo tedaj, kadar to poprej izrecno odobri c. k. trgovinsko ministerstvu.
Člen VI.
Za osebni promet sploh in za promet blaga na izvozu iz avstrijskih pristanišč veljajo normalne tarife, katere odobruje c. k. trgovinsko ministerstvo. Taistemu odobrllu so zavezana vsa določila, ki se tičejo tovornega prenosa.
Parnoplovstveno podjetje lloydovo se zavezuje, skrbeti za to, da se pogodbene vožnje ne prekinejo in da se ne bode odstopalo od voznega redu, ter izreka, da je za to odgovorno.
Kadar se ladija iz katerega koli razloga zakasni, treba je zamudo kolikor moči popraviti s tém, da se hitreje vozi.
Dokler traja pogodba, sinejo se normalne tarife premeniti samö, ako to dovoli e. k. trgovinsko ministerstvo.
Normalne tarife in vozninski postavki za promet iz avstrijskih pristanišč ali vanja naj ne bodo viši od tistih, ki so pod istimi ali enakimi pogoji postavljeni za promèt s tekmujočimi pristanišči inozemstva. Na to stran pristoji c. k. trgovinskemu ministerstvu pravica, zahtevati primerno vredbo tarif, oziroma vozninskih postavkov.
Člen Vil.
Kadar se prestopi v voznem črteži postavljeni čas odhoda in prihoda na izhodiščih, dohodiščih in važnejših stikališčih in ta prestop na tozemskih progah in progah Trst-Aleksandrija (tek. št. 1.), Trst-Pirej-Carigrad (tek. št. 3.), Trst-Smirna (tek. št. 5. a in b), Trst-Aleksandrija-Carigrad (tek. št. 6.), Ale-ksandrija-Carigrad (tek. št. 7.) in pa Trst-Solun-Garigrad (tek. št. 13. a in b) znaša več kakor tri ure, na inozemskih progah pa več kakor 24 ur, in pa kadar se ne zaplove v pristanišče, katero je vzprijeto v vozni črtež pogodbenih prog, tedaj zapade družba | ponudoina in z dostavitvo Trst. konveneijonalni kazni. Izvzet je slučaj, kadar se je vožnja prekinila ali prerušila vsled izrednih dogodkov, ki jih podjetju ni bilo inoči odvrniti, in pa če se o zamudi izkaže, da je ni bilo moči poravnati tudi, ako bi se bilo vozilo z večo brzlno. To kazen je družbi naložiti za zamudo pri vožnjah tek. št. 1.,
2., 7., 16., 17., 18. in 19. za vsako nadaljno uro do 25 goldinarjev, pri ostalih vožnjah za vsako nadaljno uro do 15 goldinarjev, za to pa, da se ni zavozilo v kako pristanišče, do 120 goldinarjev, ter odbijati jo je od miljnih novcev (miljnin).
zalagal
namen
Zastran nadzora o pravi vršitvi v črteži ustanovljenih voženj je treba vselej, kadar se kaka par-
Lloyd se zavezuje, da bo kolikor moči z domačo robo kar potrebuje oglja, in v ta bo vsako leto vsaj 20.000 bečev oglja prejemal iß domačih premogovnikov takö, da se oglje dobavi
Člen Vlil.
Lloydovim parnicam se tudi nadalje dodeljuje
olajšllo, da morajo pristanski in pomorsko-zdravstveni
in tudi policijski uradniki po dné in po noči hoditi na ladije same, kjer naj jim ob odhodu dodeljujejo špedicijo, ob prihodu pa pratiko, kolikor je sploh intervencija gori omenjenih organov potrebna po namenu ladije in oziroma po kraji, odkoder poslednja prihaja. Toda v teh slučajih je dolžnost družbe, priskrbeti potrebna plovila.
Član IX.
V takih časih, ko je zaukazana zaprtija ali pažnja, dopušča se parnoplovstvenemu podjetju Uoydovemu, da na vseh tistih vožnjah, kjer se po veljavnih pravilih rök zaprtije okrajša, ako so na ladiji pričujoči zapriseženi zdravstveni čuvaji, ki oskrbujejo po poti opravila, katera predpisuje po-morsko-zdravstveni pravilnik, jemlje na ladijo Zdravstvene čuvaje že ob odplovu iz kakega avstrijskega pristanišča, če je poprej ’ pri dotičnem pri-stanskem in pomorsko-zdravstvenem uradu poprosilo za nje.
Člen X.
Za čas, ki je v navadnih razmerah potreben za nakladanje in razkladanje, odkazati je parnicam lloydovim v vsakem avstrijskem pristanišči, v katero Praviloma zavažajo, posebno mesto na obrežji ali Pa, kjer kraj tega ne dopušča, posebno bojo v zasajanje mačka.
Parnice lloydove bodo ves čas, dokler traja ta Pogodba, prav takö kakor ladije vojnega pomorstva oproščene plačevanja konzulskih ladijarin pri vseh c- in k. konzulskih uradih. Nasproti pa morajo te ladije plačevati v avstrijskih pristaniščih pristaniške *n drugačne plovstvene pristojbine in pa pristojbino vpisniško.
Člen XI.
Parnoplovstveno podjetje lloydovo se zavezuje, da bo služabno potujočim državnim uradnikom in služabnikom vnanjega področja v zmislu dotičnih določil na vseh progah dodeljevalo prosto vožnjo lakö, kakor doslej.
Nadalje prevzema Lloyd dolžnost, na zahte-vanje c. in k. državnega vojnega ministerstva dajati °1* mobilizaciji in vojski vse razpoložne ladije — kolikor jih je treba — proti primernemu povračilu »a razpolago za namene vojne uprave, namreč za doliajanje v vojaško službovanje in za drugačne v°jaške prevoze, oziroma v službo vojnega pomorstva.
Ako bi bilo treba, dajati je na razpolaganje dJdi tiste ladije, ki so sicer že naložene, pa še niso °dplule, in pa tiste, katere je moči še o pravem öasu obrniti nazaj.
izjavlja, da nosi družba vse hava-ki se zgode po lastni krivdi ^družbe-
nih ljudi na lloydovih ladijah, katere se ob mobilizaciji ali vojski predadö vojnemu pomorstvu. G.ink. vojno pomorstvo povračuje samo one škode in izgube, ki se zgode po kakem sovražnikovem dejanji ali z razpokom vojnega streliva.
Slučaje, v katerih družba nosi stroške kakih poškodeb na ladiji, treba je natančno določiti v dogovoru s c. in k. državnim vojnim ministerstvom o dajanji ladij v pomorstvene namene.
Da bo Lloyd mogel zahtevam c. in k. državnega vojnega ministerstva brezpogojno ustrezati, bode po potrebi c. k. trgovinsko ministerstvo dopustilo, da se ob mobilizaciji in vojski ustavijo posamezne pogodbene vožnje v vnanje dežele.
Tudi bode c. in k. državno vojno ministerstvo — ako mogoče — dajalo Lloydu, da pridrži potrebne ladije za vojne namene, že pred mobilizacijo na znanje, koliko ladij se bo potrebovalo.
Za čakanje glede ladij, pridržanih za namene mobilizacije in vojske, odškodoval se bo Lloyd po posebnem dogovoru, ki se ukrene med c in k. državnim vojnim ministerstvom in Lloydom.
Gledé vojaških prevozov (transportov) sploh veljajo določila dogovora, kateri že obstoji med c. in k. državnim vojnim ministerstvom in Lloydom in v katerem so izražene tudi one vozninske znižave, ki jih podjetje dodeljuje za vojaške prevoze in po-samez potujoče vojaške osebe in ki naj se odslej raztegnejo na vse podpirane vožnje tozemske in inozemske.
S pridržkom tistih izpremčn, ki se pozneje napravijo v medsebojnem porazumu, veljata oba dogovora dotlč, dokler traja veljavnost pričujoče pogodbe.
Ako pa bi dogovor glede ugodnejšega prevažanja vojaščine izgubil svojo veljavo iz katerih koli razlogov, dolžna je parnoplovstvena družba v vséh razmerah, voziti vojaške prevoze, potém po-samez potujoče vojaške osebe in pa vse vojaško blagô za polovico veljajočih civilnih tarif.
Člen XII.
Lloyd je zavezan, da v inozemskih pristaniščih, v katera zavaža, na pismeno zahtevo c. in k. konzulskih oblastev ali c. in k. poslanstev prevzema avstrijske pomorščake ali druge take ljudi, ki imajo dovolilo za pomorsko potovanje (pomorske služabne
Pri tem s 'ii'' ali izgube,
bukvice), ter da jih prav zastonj, torej tudi brez povračila prehrane, prepeljuje v Trst ali kako avstrijsko pristanišče, v katero na vožnji zavaža, v tistih slučajih, kadar ne bi dotična oblast va stroškov za njih odpravo domov potérjala od zakonito dolžnega lastnika ladije ali iz izkupila za oteto blago. Zgoraj omenjenim, zastonj voženim ljudem, se bode jdajalo mesto in prehrana kakor vožencem tretjega razreda, in kapitanu parnice je dano na voljo, uporabljati té ljudi za službo na ladiji, ako so za njo sposobni; lloydovi agenti in kapitani pa naj se ne silijo, da bi, ako sami ne privolé, vzprejemali ob isti dobi nad dvanajstero ljudi na eno ladijo.
Za druge, na pismeno zahtevo e. in k. konzulskih uradov ali c. in k. poslanstev domov vožene neimovite avstrijske državljane bo vsakrat potarifno voznino za potnike tretjega razreda sè stroški za prehrano vrèd, ako se vozijo domov iz pristanišč onstran sueškega prekopa in ožine gibraltarske, povrniti z 1 gl. v zlatu na vsak dan, ako pa se vozijo domov iz vseh drugih pristanišč, s 50 kr. v zlatu na dan; izplačilo tega povračila ukE^že v Trstu c. k. pomorsko oblastvo, ko se je izkazala prevožnja. Ako so ti neimoviti državljani zavezani stavi, dati jim je prosto vožnjo.
Prav tako se bo tudi v tistih v odstavku 1. izvzetih slučajih, ko naj se nadomestilo za prevožnjo pomorščakov izterjava, njega povračilo Lloydu pozneje opravilo. Taisti pogoji kakor za prevoz ne-imovitih avstrijskih državljanov naj se tudi uporabljajo za prevažanje neimovilih tujcev, odpravljenih iz kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih, v njih domovino na prošnjo katerega c. k. oblastva.
Kadar se kedö domov pošilja, kakor je gori povedano, gledati bo na t<5, da se bodo bolniki (sosebno pak blazni) dajali na ladije samö takö, da ne bodo delali vožencem nikake nepristojne ovire ali nadlege, in pa da se primérno poskrbi za potrebno njih nadzorovanje.
Jetnike bodo konzulska oblastva dajala na ladijo porazumno z agencijami. Na ladiji prevzame lloydovo osebje ob enem z oblastvenimi organi nadzor teh ljudi; dokler ladija ostane v kakem pristanišči, smé se, ako bi bilo treba, za nadzorovanje jetnikov zahtevati pomoč konzulskih oblastev.
Člen XIII.
Kolikor Lloyd posreduje poštni promet, šteje se za zavod, spadajoč k obratu c. k. avstrijskega
poštnega zavoda, ter je kot tak zavezan vsem do-tičnim določilom poštnih zakonov in predpisov.
C. k. avstrijska poštna uprava ima torej pravico, da vse lloydove parnice na vseh, torej tudi na ne pogodbenih vožnjah uporablja v odpravo listovno-poštnih in voznopoštmh pošiljatev vsake vrste ne gledé na to, odkod izhajajo ali kam so namenjene vsled česar naj se te ladije v ladijskih listinah ozna menjujejo za poštne ladije.
Pravica c. k. poštne uprave, uporabljati Lloyd v odpravo in posredovanje pošte, razteza se tudi na vsakovrstne listovnopoštne pošiljatve (listovnopoštne zapore), ki jih tuji poštni zavodi ali ladije dovažajo lloydovim ladijam.
Člen XIV.
Lloyd je dolžan, odpravo in posredovanje v členu XIII. omenjenih listovnopoštnih pošiljatev in uradnih voznopoštnih pošiljatev opravljati brezplačno.
Kolikor pa poštni zavod zahteva zavarovanje uradnih voznopoštnih pošiljatev proti kaki nevarnosti na morji, povračati je Lloydu za to po dogovorjeni lloydovi tarifi pripadajočo zavarovalnino.
Občinstvu v porabo namenjeni predmeti državnega samotrštva in drugačni erarski proizvodi se ne morejo šteti za uradne voznopoštne pošiljatve.
Zasebne voznopoštne pošiljatve se odpravljajo in posredujejo proti povračilu voznin, in če so pošiljatve zavarovane, tudi pomorskih zavarovalnin p° tarifi, ki sploh veljâ za občinstvo, ali pa po niži tarifi-katera se dogovori posebe. S taisto voznopošlno razkaznico odpravljene zasebne voznopoštne pošiljatve se gledé na povračilo lloydovih povračil štejejo za eno samo pošiljatev.
Lloyd je dolžan, da v avstrijsko - ogersko monarhijo ali v tuje dežele namenjene vozne pošiljatve iz takih krajev, kjer ni nikakega c. k-poštnega urada, ki bi mu bila izročena vozno-poštna služba, prejema in oddaje dotičnemu poštnemu zavodu, ako se pošiljalei hočejo za nadaljno posredovanje posluževati avstrijskega poštnega zavoda-Za odpravo takih pošiljatev od kraja, kjer se mu pi'e' dadö, do avstrijskega pristanišča, kjer jih odda z ladije, dobiva Lloyd pristojbine po tarifi, katera spl°fi veljil ^a občinstvo, ali pa po kaki niži tarifi, o kateri se napravi poseben dogovor. Tarifni postavk1
lloydovi se sméjo, kolikor se uporabljajo na vozno-poštne pošiljatve, predrugačiti sarnö v porazumu s c. k. poštno U|>ravo.
Člen XV.
Lloyd daje sè vsemi svojimi ladijami in sè Vso svojo imovino poroštvo za sebi oddane listovno-poštne in voznopoštne pošiljatve po vsakočasnih Poštnih predpisih, za premoč in pomorsko nevarnost Pa samö, ako je pošiljatev nalašč bila zavarovana.
Člen XVI.
Lloyd naj se zdržuje posredovanja listovno-Poštnih pošiljatev za svoj račun tako po avstrijsko-ogerski monarhiji, kakor tudi po vnanjih deželah, lcr naj skrbi za to, da se bodo tudi njegovi služniki ravnali po tem.
Na željo c. k. poštne uprave naj družba na Sv°jih ladijah postavlja nabiralnice, da se vanje v*agajo in v njih nabirajo listovnopoštne pošiljatve.
Na vsaki ladiji je v spravljanje poštnih po-S|ljatev določiti poseben, razmérno obsežen in varen Prostor, kateri naj bode zaprt in naj ostane pod Posebnim nadzorom družbenega ladijskega častnika, Oskrbujočega poštno službo.
Na zahtevo c. k. trgovinskega ministerstva naJ na posameznih krajih s poroštvom družbe proti Smerni proviziji primérno sposobni Lloydovi agenti oskrbujejo poštna opravila za račun države po VsakoČasnih za c. k. poštne urade na jutrovem Veljaviiih poštnih predpisih.
Poštne pristojbine, katere pobirajo Lloyd in "Jegovi agenti, izplačujejo se c. k. državni upravi “a račun.
Člen XVII.
Lloyd uživa prostost poštnine za služabno do-( sovanje sè svojimi agenti, kakor tudi za dopisovanje n 1 agentov med seboj, ako se dotični dopisi vozijo ajloyjovih ladijah ter so opravljeni z imenom . °siljalčevim in z oznamenilom „Služaben dopis “oydov“.
Člen XVIII.
(j "adar bi se c. k. poštni upravi zdélo primérno, „•| poštne pošiljatve spremljati po svojih orga-’ lp,laj je brezplačno odkazovati poštnemu
uradniku mesto prvega razreda s kabino vrèd, primérno za poštno rokovanje, spremniku ali služabniku pa mesto drugega razreda in razen tega ločen zaprt prostor, kamor se shranjujejo poštne pošiljatve. Tudi vsak čas po poštnem zavodu odposlanim nadzornim uradnikom je brezplačno dodeljevati mesto prvega razreda.
Za prehrano naj dotični organi, ako o tem ni posebnega dogovora, plačujejo znižani postavek 1 gl. 50 kr. na dan.
Člen XIX.
Ako se ladiji parniei medpotoma pripeti kaka nezgoda, dolžan je kapitan, najprej zaslišati poštnega uradnika, ako tak službuje na ladiji, ter poskrbeti za najvarnejšo in najhitrejšo odpravo pošte. S tem prizadete stroške nosi podjetje.
Člen XX.
Kako naj se v ostalem opravlja poštna služba, to vravnâta po posebnem dogovoru c. k. poštna uprava in družba lloydova.
Člen XXI.
Družba lloydova se zavezuje, da ne bo ves čas, dokler traja pričujoča pogodba, brez privolitve c. k. trgovinskega ministerstva ničesar ukrepala v načelnih prašanjih, kakoršna so obstoj družbe, sklepanje novih zajmov, obremenitve imovine, po-množitev ali znižava dčlniške glavnice družbene sploh in izpremena, prodaja ali zastava k družbeni imovini spadajočih parnic ali nepremičnin.
Ob gradnji in popravi ladij, njih sestavin in strojev se bo Lloyd kolikor mogoče oziral na uporabo domačega gradiva ter mora za dobavo ladij, ladijskih strojevin kotlov iz inozemstva dobivati privolitev c. k. trgovinskega ministerstva, katera se pa tedaj ne more odreči, kadar je izkazano, da bi se dotične stvari v kraljevinah in deželah, v državnem zboru zastopanih, ne dostavile o pravem času ali da jih je v vnanjih deželah moči dobiti pod res posebno ugodnimi pogoji.
Člen XXII.
Lloyd se zavezuje, da bo najkesneje do 15. dné vsakega meseca v uradnem listu dunajskem in tržaškem objavljal kosmate dohodke, dosežene od začetka leta do konca drugega poprej preteklega meseca, in pa število morskih milj, katere je prevozil.
Člen XX11I.
Upravni svèt Lloydov sestoji iz predsednika in osem udov.
Predsednika imenuje Njegovo c. in k. apo-stoljsko Veličanstvo.
Od udov imenuje dva c. k. trgovinski minister iz obrtnijskih, trgovinskih in prometnih krogov, ostali pa se izvolijo po občem zboru.
Vsi udje upravnega svéta morajo biti avstrijski državljani ter redno bivati v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
Predsednik in po c. kr. trgovinskem ministru imenovana uda niso vezani na določila pravil o tem, koliko morajo upravni svetovalci imeti delnic.
Sedež družbe ostane v Trstu, kjer se praviloma vrše seje upravnega svéta.
Člen XXIV.
Upravni svèt izbere izmed sebe iz štirih udov sestoječ odbor v Trstu v vrhovno vodstvo in nadzor tekoče službe in pa iz štirih udov sestoječ odbor na Dunaji za oskrbovanje in posredovanje razmér k osrednjim oblastvom in po potrebi tudi razmer k prometnim in trgovinskim krogom.
Udje tržaškega odbora morajo redno bivati v Trstu.
V	vsakem od obeh odborov in v Vsakem drugem odboru, ki bi se utegnil še sestaviti, mora biti tudi eden od (istih dveh udov upravnega svéta, katera imenuje c. k. trgovinski minister.
Predsednik ima pravico, sedeti in glasovati v sejah obeh odborov.
Nagrada upravnemu svetu se ustanovi po pravilih.
Člen XXV.
V	oskrbovanje izvrševalne službe se postavi v Trstu obratno vodstvo, sestoječe iz enega ali več ravnateljev. Predno jih namesti, naj si upravni svèt dobi zagotovilo, da nima c. k. trgovinsko mini-sterstvo nič proti njih namestitvi.
Odboru na Dunaji je v oskrbovanje odkazanih mu poslov pridodana pisarnica, katera še bo za neposredni promet z oblastvi in sè strankami založila s potrebnimi pooblastili.
Člen XXVI.
Opravilni x*edi upravnega svéta in stalnih odborov v Trstu in na Dunaji in pa služabna reda obratnega vodstva in dunajskemu odboru pridodane pisarnice so zavezani odobrllu c. k. trgovinskega ministerstva.
Člen XXVII.
Vsi, katere družba nastavi s trdno plačo v tozemstvu ali inozemstvu, morajo biti avstrijski državljani in izjema glede nastavljencev s trdno plačo je dovoljena samo po privolitvi c. k. trgovinskega ministerstva.
Družba lloydova bo ob nastavljanji v pomorsko službo pod enakimi pogoji dajala pred drugimi prosilci prednost dejalnim in reservnim pomorskim častnikom in pa reservnim pomorskim kadetom vojnega pomorstva. Tudi je gledé nastavljanja odsluženih podčastnikov vojstva, vojnega pomorstva in obéh deželnih bramb zavezana zakonitim določilom, ki o tem veljajo za podpirana železniška in parnoplovstvena podjetja.
Člen XXVIII.
Lloyd se zavezuje, da hoče družbena pravila spraviti v sklad z določili te pogodbe. Predrugačena pravila naj pridejo v moč ob enem s to pogodbo-Dokler bo pogodba trajala, ne morejo se izprenae-niti brez privolitve c. k. trgovinskega ministerstva.
Člen XXIX.
G. k. trgovinsko ministerstvo opravlja, kakoi se mu to potrebno zdi, po organih, za to postavljenih, prigled o vsem poslovanji družbe, sosebno pa o natančnem izpolnjevanji tega, kar je z družbo dogovorjeno.
Ono ima pravico, preskuševati poslovanj0 lloydovo in pogledovati v njegove poslovne knjig0 ter zahtevati potrebna pojasnila in dokazila.
G. k. trgovinsko ministerstvo si pridržuje P,a' vico, nastavljati pri družbi cesarskega komisarja tel mu, ako bi to bilo treba, pridejati po enega n mestnika na Dunaji in v Trstu.
Brez vedenjä cesarskega komisarja ali njeg0 vib namestnikov se ne smé ukreniti nobena količkaj važna upravna naredba. Komisar ali kat°rl njegovih namestnikov je vpravičen, zahajati v vs0 seje upravnega svéta, oziroma odborov njegovm občega zbora, ustavljati kake naredbe, ki so
sprotne zakonom, družbenim pravilom ali dogovorom, sklenjenim s c. k. državno upravo, ter naznanjati to c. k. trgovinskemu ministerstvu, da to ukrene, kar bo treba.
Z ozirom na trud priglednih organov, katere postavlja c. k. trgovinsko ministerstvo, in v založbo stroškov, ki nastanejo iz vršitve vladnega nadzora, zavezuje se družba Iloydova, da bo v tiste državne Magajniee, katere ji določi c. k. trgovinsko ministerstvo, odpravljala letno poprečnino, katere znesek bo ustanovila državna uprava.
Člen XXX.
Na Dunaji in v Pragi bivajoče agencije ostanejo in dobé oblast, na zahtevo pošiljalčevo v imenu lloydove uprave sklepati pogodbo o pomorskem prenosu tovornega blaga, in ako obstoje neposredne odprave, tudi pogodno za vso vožnjo od kraja, kjer se kaj na vožnjo odda, do kraja, kamor je namenjeno.
Člen XXXI.
Parnoplovstveno podjetje lloydovo se zavezuje, skrbeti za pravilno odpravo blagi v zmislu obratnega pravilnika. Kake predrugačbe tega pravnika potrebujejo odobrila c. k. trgovinskega inini-
sterstva.
Družba bode skrbela za t6, da se bode s potniki ravnalo s pristojno pozornostjo.
Na vsaki ladiji družbeni in pa pri njenih agencijah bo ležala knjiga za pritožbe, v katero bodo smeli dotični pristanski uradi, konzulska oblastva in Pa cesarski komisar ali njegova namestnika vsak čas pogledati.
nakazu izplača v početku vsakega meseca vsota za 235.000 gl. a. v.
Po izteku vsakega solnčnega leta bo parno-plovstvena družba Iloydova c. k. trgovinskemu ministerstvu predlagala izkaz pogodbenih voženj, katere je opravila v celem letu, pri čemer se mora z uradnimi potrdili pristojnih pristanskih in konzulskih oblastev izpričati, da je res bilo toliko in takô razsežnih voženj, kakor kaže izkaz.
Brž kakor je ta izkaz pregledan in v čisto dejan, napravi se obračun o dobljenih naprednlnah in ostanek terjatve, odbivši kake morebitne globe, izplača se podjetju lloydovemu; kadar bi se pak primerilo, da bi terjatev bila manjša od vsote na-prednin, tedaj se preveč prejeti znesek odbije od prihodnje mesečnine ali od več mesečnin, konci te pogodbe pa se bo eventuvalno povrnil v gotovini.
Kadar bi se pogodbene vožnje ustavile za več časa, tedaj si državna uprava, ne rušeč v členu V. ustanovljenih določil, pridržuje pravico, da zgoraj zagotovljene mesečne naprednine začasno zniža ali celö ustavi; vendar naj se, ako podjetje ni samo krivo, da se je vožnja prekinila, Lloydu pripadajoče povračilo ne zniža pod 2,000.000 gl. a. v.
Člen XXXIII.
Brez privolitve c. k. trgovinskega ministerstva ne more družba Iloydova razdeljevati veče dividende kakor štiri odstotkov. Ako čisti donos lloydov presega v enem letu štiri odstotke vsakočasne dčlniške I glavnice, porazdeli se prebitek med c. k. državno I upravo in družbo takô, da se c. k. državni upravi ' odkaže tretjina, družbi pa dvé tretjini.
Člen XXXIV.
Člen XXXII.
Do povračila (člen II.) ima lloydovo podjetje Pravico v dvanajstmesečnih obrokih (mesečninah). Ker pa je še le konci leta mogoče za trdno najti številko povračila v razmeri k prevoženim morskim ciljam, dodeljujejo se iz državne blagajnice na račun tega povračila brezobrestne naprednine, katerim sc ves čas, dokler pričujoča pogodba traja, po
Trajna doba, do kedaj naj bo pričujoča pogodba veljala, ustanavlja se na petnajst let počenši s 1. dném januvarja 1892. 1.
V spričdlo tega sta se izdala dva enakoglasna izvoda té pogodbe ter se opravila s potrebnimi podpisi in pečati.
Na Dunaji, dne . . .
(SlotenUch.)
60
Izkaz
o vožnjah, katere je parnoplovstveno podjetje lloydovo po pogodbi dolžno vzdrževati.
TekoÉa številka	Ozna menilo voženj	Število letnih voženj	Število morskih milj za vsako popolno vožnjo tje in nazaj
1	I. Y adrijanski in sredozemski službi. A. Vožnje z brzino 11'/a morskih milj na uro najmanj. Trst-Aleksandrija in nazaj		52	2.416
2	B. Vožnje z brzino 10 morskih milj na uro najmanj. Trst-Kotor in nazaj		52	724
3	Trst-Krf-Pirej-Carigrad in nazaj		52	2.515
4	Carigrad-Varna in nazaj	• . .	52	292
ha	C. Vožnje z brzino 9 morskih milj na uro najmanj. Trst-Krf-Zantc-Kandija-Smima in nazaj		26	2.476
5 b	Trst-Krf-Patras-Kandija-Smima in nazaj		26	2.560
6	Trst-Krf-Aleksandrija-Beyrut-Carigrad in nazaj		13	5.090
7	Aleksandrija-Beyrut-Garigrad in nazaj		13	2.678
8	Aleksandrija-Beyrut-Mersina in nazaj		26	1.330
0	D. Vožnje z brzino 8 morskih milj na nro najmanj. Trst-Pulj-Krk in nazaj			52	310
10«	Trst Metkovič in nazaj	 			553
106	Trst-Metkovič in nazaj 		52	621
11	Trst-Kotor in nazaj		52	889
12	Trst-Dalmacija-Albanija do Preveze in nazaj			1.413
13«	Trst-Krf-Patras-Pirej-Volo-Solun-Carigrad in nazaj		26	3.382 1
13/;	Trst-Pirej-Solun-Kavala-Garigrad in nazaj		26	3.150
14	Carigrad-Burgas-Brajlov in nazaj	• . . . .	40	864
15	Carigrad-Trapezunt-Batum in nazaj		'52	1.256
16	II. Y prekomorski službi. A. Vožnje z brzino 11 morskih milj na uro najmanj. Trst-Bombaj in nazaj		12	8.692
17	B. Vožnje z brzino 9 morskih milj na uro najmanj. Trst-Bombaj-lIongkong-Sangaj in nazaj		12	18.281
18	Kolombo-Kalkuta in nazaj		12	2.740
19	Trst-Santos in nazaj		6	12.442
Zapisnik.
Pri današnjem podpisovanji plovstvene in Poštne pogodbe z družbo avstrijsko - ogerskega lloyda so se sprejeli še nastopni dogovori v pričujoči zapisnik.
K členu I.
Lloyd se zavezuje, da bo na progi Trst-Aleksandrija (tek. št. 1.) uporabljal take ladije par-uice, ki morajo dosegati stalno brzino 13 morskih tailj na uro.
Lloyd je voljan, zavažati v pristanišče vrhniško, baško novo in rabsko, ako se tako kakor do sedaj ali drugači ne zagotovi, da zaplove kaka tadija tje.
Lloyd se zavezuje, da bo tedaj, kadar se odpre prekop korintski, skozinj vodil progo Trst-Carigrad (tek. št. 3.).
Na progi Trst-Santos (tek. št. 19.) je zavoziti v kako južnošpanjsko pristanišče, a pri tem je Lloydu dano na voljo, dotekniti se na méri vinés ležečih pristanišč in Lizbone.
Ako bi se te vožnje ne zahtevale, oziroma s *• dném julija 1898. 1. prevzema Lloyd zavez-ll0sti da za ostali čas, ko ta pogodba traja, vred! J1® mesto njih brez posebne odplate, kakor si c. k. ^Kovinsko ministerstvo to izbere, ali vsako leto ( vanajst voženj iz Singapore do Soerabaya in nazaj,
ali pa dve neposredni vožnji iz Trsta črez Colombo v Kalkuto in nazaj.
Po 30. dné junija 1898. 1. bo prevzel Lloyd tudi primerno povratno opravo za tö, ker mu odpade dolžnost, na spredaj oznamenjenih progah zavažati v pristanišče rčško.
K členu III.
Na prekomorskih progah izvzemši progo Trst-Bombay (tek. št. 16.), smejo se uporabljati parnice, ki so napravljene sosebno za prenos blaga.
Želje, ki pridejo na dan ob pretehtavanji črte-žev (poslednji odstavek člena), dado se Lloydu na znanje, da se doseže porazum in se ustanove kake pravice do odškodbe.
K členu V.
Podrobno ustanovljeni vozni črteži, ki jih Lloyd na podstavi v prilogi pogodbe ukrenjenih dogovorov izdela o bodočem potohodu (itinerarji), naj se c. k. trgovinskemu ministerstvu predlože v odobritev vsaj en mesec, predno zudobi pogodba moč in veljavo.
Vozne rede in kako njih izpreméno je razglašati 14 dni, predno zadobé moč in veljavo, ako c. k. trgovinsko ministerstvo ne bi morda zahtevalo ali odobrilo, da naj prej pridejo v moč.
Prav tako naj se poprej razglašajo tudi vozni redi nepogodbenih občasnih voženj.
Posamezne vožnje je praviloma razglašati kolikor mogoče rano.
V takih slučajih, kadar vsled zaprtije ne kaže zavoziti v kako pristanišče, ki je vzprijeto v vozne redove, in kadar se, ker ni časa za tô, ne more dobiti od c. k. trgovinskega ministerstva odobrila, da se smé dotična postaja opustiti, ukrene družba dotičen sklep samo v porazumu in s pritrditvo cesarskega komisarja. Kadar bi v slučaji kake sile ne bilo mogoče dobiti od c. k. trgovinskega ministerstva odobrila za to, da se zavozi v kako postajo, katere ni v voznem redu, tedaj bo družba
Lloyd se zavezuje, da bo do 30. junija 1898. 1. Pr* odplovu in priplovu zavaže v pristanišče roško progi Trst-Krf-Patras-Pirej-Volo-Solun-Carigrad (tek. št. 13. a), na progi Trst-Krf-Zante-Kandija-Smirna (tek. št. 5. a), na progi Trst-Krf-Aleksan-^rija-Beyrut-Carigrad (tek. št. 6.) ob vsaki vožnji, n:i progi Trst-Hongkong-Šangaj (tek. št. 17.) šest-krut v letu in sicer vsak drugi mesec, na progi ('tat-Sanlos (tek. št. 19.) pa vsakokrat.
Lloyd prevzema dolžnost, da na zahtevanje C- k trgovinskega ministerstva z brzino 10 morskih !"'lj na uro izvršuje brez posebne odplate do junija 1898. 1. vsako leto 52 voženj na progi •teka-Kotor in nazaj.
tudi v tem slučaji ukrepala samo v porazumu in s pritrditvo cesarskega komisarja. Kadar bi ob nastopu kvarantên za vzdržavanje kake proge bilo treba več ladij, kakor jih zahteva vožnja po tej progi v navadnih razmerah, tedaj smé Lloyd število voženj primerno zmanjšati, vendar ako le mogoče, ne drugači, kakor zadobivši za tö odobrilo c. k. trgovinskega ministerstva.
Kadar parnica dospe kam še le po tém, ko je v voznem črteži ustanovljeni čas že pretekel, treba je bivanje omejiti na čas, ki je brezpogojno potreben za vkrcavanje in izkrcavanje in pa za predajanje in prejemanje pošte.
K členu VI.
Kadarkoli bi Lloyd nameraval izpremeniti normalne tarife, predloži naj to izpreméno c. k. trgovinskemu ministerstvu v odobrilo vsaj štiri tedne pred tistim časom, predno bo ta izpremena zadobila veljavo; izpremeno bo zmatrati za odobreno, ako c. k. trgovinsko ministerstvo v omenjenem roku ne ukrene kakö drugači.
Lloyd se zavezuje, razglašati normalne tarife in splošne refakcije, in pa vsako njih izpremeno naj-menj 14 dni, predno stopijo v veljavo.
Lloyd prevzema dolžnost, da v odobrenih normalnih tarifah dodeljene ugodnosti in znižave naznanja c. k. trgovinskemu ministru pozneje v četve-romesečnih izkazih.
G. k. trgovinsko ministerstvo si pridržuje pravico, da v svojo informacijo zahteva predložbo raz-kazov o vozninskih postavkih, ki so se uporabljali ob uvozu v avstrijska pristanišča.
Kadar bi se izjavilo z razlogi podprto zahtevanje, da naj se postavijo direktne kombinovane tarife za vožnje po suhem in po morji, in kadar je za to moči doseči sodelovanje dotičnih železničnih uprav, jemlje Lloyd na se dolžnost, da na zahtevo c. k. trgovinskega ministerstva v svojem področji dâ postavili lake tarife.
Lloyd bo skrbel za tč, da bodo potujočemu občinstvu na vseh pogodbenih progah v I. in II. razredu na razpolaganje znižani listki za vožnjo tje in nazaj.
Dokler ima Lloyd dolžnost, zavažati v reško pristanišče na progah, oznamenjenih v pričujočem zapisniku (k členu I.),bode se na léh progah tarifa za vožence, blagč in vrednostne pošiljatve iz Trsta in v Trst, oziroma z Reke in na Reko popolnoma zena-čila s tarifo z Reke in na Reko, oziroma iz Trsta in v Trst, in tudi ob uvozu iz inozemskih pristanišč,
katerih se té proge dotikajo, naj ne bodi pri preračunu vozninskih stroškov razločka med obéma imenovanima mestoma kot namentlnima pristaniščema.
Té zenačbe tarif se je držati tudi tedaj, kadar se v posameznih relacijah od katerega gori imenovanega pristanišča ali vanje odpravlja neposredno; nasprotno pa je v relacijah od katerega drugega pristanišča ali vanje potreba prenaložiti blagč, in v takem slučaji morajo prenaložbo oskrbeti lloydovi agenti, ne bi zaračunili kake pristojbine.
Vsi po odobreni tarifi, v prometu od Trsta, oziroma Réke dodeljeni popustki, refakcije in s pomorskim prenosom zvezana olajšila pristanskih pristojbin in pa vsa drugačna olajšila veljajo tudi v prometu, od Reke, oziroma Trsta, ako se naklada na taisto ladijo blagč enake kakovosti in namenjeno za toisto pristanišče.
K členu VII.
Lloyd je zavezan, do pogojene količine prejemati domače oglje z uvetom, da znaša razmerje grél-nosti med domačim ogljem in med angleškim ogljem, katero Lloyd navadno rabi, vsaj 84 : 100, in da to domače oglje v Trstu samem ne bo stalo več, kakor stane tamkaj angleško.
Kolikor prejemlje Lloyd oglje iz inozemstva, bode se za njega prevažanje v pristanišča avstrijsko-ogerske monarhije pod enakimi razmerami oziral na domače ladije.
K členu IX.
Lloyd se zavezuje, da bo na ladije ki vozijo na progah Trst-Aleksandrija (tek. št. 1.), Trst-Carigrad (tek. št. 3.), jemal zdravnika, zapriseženega po pO' morsko-zdravstvenem oblastvu. C. k. trgovinsko ministerstvo si pridržuje pravico, da smé v času, dokler traja ta pogodba, po potrebi raztegniti to dolžnost tudi na druge lloydove proge. Dalje je postaviti p° enega zdravnika na takih lloydovih ladijah, katerim je ukazano, prestati kvarantčno v kakem konturn»' cijskem zavodu na jutrovem ter imajo nad 50 lakih vožencev, ki nameravajo dobo kvarantene na ladij* prebiti.
K členu XI.
Vozni red (črtež) o pravilnih vožnjah ladij parnic poleg avstrijskega obrežja mora lloydov» uprava finančnim deželnim ravnateljstvom, ozirom» finančnim ravnateljstvom, v katerih upravnem okoli»} so pristanišča, ki se jih te vožnje dotikajo, naznanja11 pismeno in pismeno tudi zglašati vsako njihizpreine**0
vsaj 8 dni.predno stopi v veljavo in moč, da se to bode moglo dati na znanje nižim oblastvom in uradom.
Oni poslanci ravnajočih finančnih oblastev in °ni uradniki in nameščenci strašnega zavoda, kate-rim je prigledovanje colnijskega prometa poleg obrežja in prigledovanje ta promet odpravljajočih colnij posebe naloženo in kateri se kot take kapitanu dotične lloydove parnice izkažejo s poverilno listino, izdano po ravnajočem finančnem oblastvu m obsegajočo imé in služabno svojstvo dotičnega Uradnika in nameščenca, imajo oblast, zastran slu-žabnega pregleda in raziskovanja spremljati lloydove parnice po onem kosu obrežja, ki je ozname-njen v poverilnici, ter nadzirati izkrcavanje vožen-cev in blaga.
Na ladiji navzočni nameščenci lloydovi in pa agenti njegovi v pristaniščih, katere Radija zavozi, zavezani so v takih slučajih, da voljno postrežejo finančnim organom, kadar ti poprosijo za kako do-Poved ali pripomoč.
Imételji take poverilnice, kakor je bila zgoraj °menjena, morajo se po kosu, v poverilnici imeno-vunem, brezplačno prevažati s parnico, po voznem črteži idočo, in to uradniki na mestu I. razreda, stružni nameščenci iz moštva pa na mestu II. raz-mda. Za prehrano morajo dotični organi, ako o lem ni posebnega dogovora, plačevati znižani pokvek 1 gl. 50 kr. na dan.
Prostori v posameznih pristaniščih obstoječih lloydovih agencij s hranišči vred, ki spadajo k njim, Zvezani so pripadninsko - uradnemu prigledu v zmislu dotičnih predpisov.
Ugodnosti, katere je Lloyd dosedaj dodeljeval e'vilnim služnikom, misijonarjem in redovnikom, Ustanejo veljavne ves čas, dokler traja ta pogodba, 'u Lloyd bo dotični spisek predlagal c. k. trgovin-staniu ministerstvu.
času naznanjala poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu v Trstu, oziroma poročevalstvenemu poštnemu uradu v Carigradu.
K členu XXI.
V drugem odstavku tega člena c. k. trgovin-! skemu ministerstvu pridržano odobrilo za dobave v inozemstvu ni potrebno tedaj, kadar je treba nadomestiti kak kotel. Vendar bode družba tudi v tem slučaji, kolikor se le bode moglo, dotične reči nabavljala rajši v domačih deželah.
K členu XXIV.
Ko stopi ta pogodba v moč in veljavo, sestavi se upravni svèt družbe na novo.
K členu XXVIII.
Firma družbe se premeni v firmo „Avstrijski Lloyd“.
Odpisi, katere Lloyd napravi, ne sméjo v nobenem slučaji presegati najmanjšinjske meje, ustrezajoče pravi gradivni vrednosti parnic in drugačnih plovil.
K členu XXIX.
Cesarskemu komisarju ali njegovemu namestniku dovoliti je vsak čas, kadar bi to zahtevala, da pogledata v dopise lloydove z vladnimi oblastvi in v dotično kazalo.
K členu XXXI.
K členu XIII.
7ja dobo do 30. junija 1898. 1. je Lloyd dol-*an> odpravljati pisma in voznopoštne pošiljatve, atei'e mu preda k. ogerska poštna uprava na Reki, l>rav takč, kakor enake pošiljatve c. k. poštne
uPrave.
K členu XVI.
Vsako nično agentov, katerim je izročeno °s»rbovanje poštne službe, hode družba o pravem
Lloyd bo pregledal svoj obratni pravilnik in ga predložil c. k. trgovinskemu ministerstvu, še predno stopi pričujoča pogodba v moč in veljavo.
V knjige pritožbenice, katere naj bodo na ladi-jah, treba je vpisati številke strani ter jih uradno parafirati. Kadar se podajejo nove pritožbenice, zahtevajo naj se stare nazaj in dajč na stran, ko bodo vse njih zapisane pritožbe rešene. Knjigo pritožbenico daje popotnikom na njih zahtevanje tisti ladijski oficir, kateremu je naloženo, hraniti jo. Va njo zapisane pritožbe naj kapitan brž do dobra preišče. Na tč
(8lov«u|,ch.)
61
naj pritožbo v poverjenem prepisu in z morebitnimi razpravami vrèd preda s poročilom pristan-skemu uradu, oziroma c. in k. konzulskemu uradu izhodnega pristanišča, da bode moči pregledati, kakö stoji stvar, in rešiti pritožbo. V vseh skupnih prostorih, ki so namenjeni popotnikom različnih razredov, postaviti je z nabitim oglasom na videž, kateremu ladijskemu oficirju je izročeno, hraniti knjigo pritožbenico in jo dejati popotnikom v roke.
Lloyd se zavezuje, da bo plačal dotične kol-kovine za enega od obéh izvodov lé pogodbe; pripadajoči kolkovni znesek se bo na petnajst letnih obrokov razdelil tako, da se bode dotični delni znesek vselej odbijal od prve mesečnine vsakega leta, katero bo plačevati na račun podpore.
Pričujoči zapisnik velja za celovit dél pogodbe, na katero se nanaša, ter ima enako pravno moč, kakor ona.
K členu XXXIV.
Stranki pogodnici si bosta tri leta pred iztekom pričujoče pogodbe vzajemno dali na znanje, ali jih je načelno volja, obnoviti pogodbeno razmerje.
Pričujoči zapisnik se je po le-tém izdal v dvojnem napravku.
Na Dunaji, dné