12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Irena Lačen-Benedičič Branko Radulovič Drobci iz življenja učiteljev narodnih šol v času med vojnama Lik učitelja in njegova pedagoško prosvetitelj- ska vloga pri ohranjanju samobitnosti in narodne integritete je predvsem v slovenski literaturi, pa tudi v zgodovinopisju, zelo idealiziran. Dejstvo je, da je bil uatelj poleg župnika predvsem v rural- nem okolju edini, ali pa eden redkih izobražencev in je že zaradi tega moral prevzeti nase ogromno breme odgovornosti. Velikokrat je učitelj predstav- ljen kot protiutež in kot stabilizator pri nekakšni cerkveni samovladi na slovenskem podeželju. Tako naj bi se preprosto revno kmečko ljudstvo zbiralo predvsem oläog predstavnikov cerkve (župnika), bogatejši posestniki, trgovci in gostilničarji pa ok- rog liberamejšega učitelja. Poleg vseh naštetih vlog in nalog pa je moral učitelj predvsem skrbeti za vzgojo in izobrazbo mladine brez večje pomoa ustreznih institucij. Zaradi vsega naštetega in tudi zaradi pogostih osebrüh stisk je uatelj tudi prihajal v konfliktne situacije z okolico in samim sabo. V prosvetnem oddelku Banske uprave Dravske banovine se je ohranil droben, skoraj neopazen zveščič z naslovom Seznam disciplinskih spisov ljudsko šolskih učiteljev. Zveščič, ki mu niso na- menili niti platnic, se je skrival med goro gradiva, ki je sicer značilno za IV. oddelek omenjenega fonda. Toda njegova zunanja podoba je močno varljiva. Če ga prelistamo in se z očesom ustavimo na eni izmed rubrik, ki so v popisu zajete, nas neustavljiva sila prisili, da si zanj vzamemo nekoliko več časa. V večini slišimo o učiteljih ali šolskih nadzornikih samo dobre, lepe stvari, ki predstavljajo predvsem pozitivno moralo časa, v katerem so delovali. Zveščič nam razkriva drugo plat medalje, ki je zaradi njene nepoznanosti, skrivnostnosti toliko bolj zanimiva. Že rubrike napovedujejo zanimivo branje in naslajanje ob tem, kako bo lik pozitivnega, ne- zmotljivega učitelja vendarle nekoliko manj ble- ščeč, bolj človeški. Ime in priimek (ponekod je do- dana tudi funkdja na primer upravitelj ali sreski šolski nadzornik), kraj delovanja (včasih so pripi- sani tudi drugi kraji službovanja), predmet in opis prekrška in sankdje. Vpisani so prestopki učiteljev in šolskih nad- zornikov od leta 1937 do 1940. Od 80 vpisanih so bili med tistimi, ki so kršili družbene norme, Id so se pričakovale in po zakonu tudi zahtevale, kar štirje upravitelji. Šolska nadzornika sta bila kazno- vana samo dva, s tem, da je eden tako podlegel kršitvi pravil, da je vpisan celo trikrat. Karak- teristika njegovega prekrška je vedno podobna (denar in lažne navedbe v poročilih). Raziskava nas napeljuje k dejstvu, da so bili kršitelji, tisti, ki so skušnjavi podlegli večkrat, zve- sti samemu sebi. Tako kot je Bezeljak trikrat imel težave s tujim denarjem in z lažnimi navedbami, tako je Bitenc pil in pretepal otroke tako v Krškem kot v Tomažu pri Ormožu. Neki Anton je dvakrat vpisan zaradi nerednega opravljanja svojih poslov, Dušan je v Mozirju in Podgradu celo dvakrat deloval proti veri, proti ravnatelju in razdeljeval otrokom list Edinost. Slabe navade pa lahko kaj kmalu postanejo tu- di družinska zadeva. Ko je žena Alojza, Valerija iz Stare cerkve pri Kočevju, smešila ugled ravnatelja, se je leto dni za tem enakega dejanja lotil tudi njen mož, le da je ravnatelju dodal še kateheta. Preden se lotimo pregleda vseh nepravilnosti, ki so zapisane v našem zveščiču, poglejmo kaj do- loča zakon o narodnih šolah,' ki ga je izdal v Beo- gradu kralj Aleksander konec leta 1929. Na začetku so obče odredbe, ki odrejajo status šol. Šole so državne, uatelji pa so državni usluž- benci, ki jih plačuje država. Šolanje otrok je obvez- no, razen tistih, ki zanjo niso sposobni. Narodne šole so bile osnovne in višje narodne šole, mednje pa so spadala tudi zabavišča (vrtd) in šole za nezadostno razvite in defektne otroke. V osnovni šoli je potekal samo redni pouk, v višji pa redni ali skrajšani. V času poljskih del se je na predlog krajevnega šolskega odbora lahko pouk skrajšal. Vrtd so bili ustanovljeni na zahtevo občin 1 Zakon o narodnih šolah. Uradni list (dalje UL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 25/1930. 92 ì3 2 KRONIKA 19951 časopis za slovensko krajevno zgodovino ali staršev, sprejemali pa so otroke po dopol- njenem 4. letu starosti. V nadaljevanju je natančneje predstavljen predmetnik v narodnih šolah. Na prvem mestu je bil verski pouk, ki je bil seveda obvezen, poučeval pa ga je duhovnik ali uatelj določene konfesije, glede na željo staršev. Sprememba iz leta 1937^ je predvidela, da so v narodnih in meščanskih šolah lahko poučevali tudi posebni verouatelji, ki jih je nastavu minister za prosveto na predlog pristoj- nega verskega oblastva izmed kandidatov, ki so dokončali bogoslovni študij. Število ur pouka in verouka je predpisal mini- ster za prosveto po posvetovanju s pravosodnim ministrstvom. Učencem kot aktivnim soustvarjalcem pouka je bilo posvečeno celo poglavje. Določen je bil način vpisa v šolo, kdo se je lahko vpisal, kdaj so se lahko opravljali izpiti privatno in v katerih oko- liščinah, kateri so bili opravičeni izostanki iz šole, kakšne so bile kazni zaradi nerednega prihajanja v šolo. Denarne kazni so se izterjale od staršev v ko- rist državnega šolskega fonda, izterjala pa jih je občinska uprava (poglavarstvo). Določen je bil tudi način ocenjevanja in pogoji za prehod v višji raz- red. Telesna kazen je bila prepovedana. Izmed dru- gih kazni pa so se smele uporabljati le tiste, ki učencu niso ubijale volje in zaupanja v samega sebe. To je namreč eden od paragrafov, ki so ga učitelji radi interpretirali preveč samovoljno in ga tako tudi kršili. Drugi sooblikovalec pouka pa je bil uatelj. In ker je učitelj v središču našega zanimanja, si po- drobneje poglejmo njegove dožnosti in pravice. Glede na službo so bili uatelji začasni ali stalni. Začasni učitelj je bil tisti, ki je končal državno učiteljišče. Za stalnega pa je bil potrjen začasni uatelj, ki je opravil praktični učiteljski izpit. Izpit je lahko op- ravljal po dveh letih, enako pa je veljalo za zaba- vilje (vzgojiteljice). V osnovni šoli so smeli pouče- vati učitelji in učiteljice ne glede na spol učencev. Uatelj je v državno službo nastopil s prisego, kot vsi državni uradniki. Uvedel ga je upravitelj ali pa predsednik krajevnega šolskega odbora. Dolž- nosti učiteljev so bile vzgoja, 28 ur pouka na te- den, vodenje otrok k službi božji, poročanje o iz- ostankih učencev, nadomeščanje obolelih in odsot- nih kolegov, materialna odgovornost za šolski in- ventar, sodelovanje pri roditeljskih zborih. Ko je uatelj prevzel razred ali šolo je prevzel tudi šolske stvari: učila, arhiv, knjižnico, razredni imenik^ in ostalo. Vedenje in obnašanje učiteljev v službi in izven nje je moralo biti vzorno. Dajati je moral zgled dr- žavljanske, verske, politične in kulturne strpnosti. Ni smel biti član organizacij in ni se smel baviti s posli, ki se ne skladajo z uateljskim poklicem. Poleg navedenega je moral skrbeti za obvezno narodno izobraževanje izven šole. Vsi uatelji so imeli pravico do stanovanja ozi- roma do stanarine in na kmetih do kuriva. Uči- teljica, omožena z neučiteljem,'* ni mogla dobiti stanovanja. Uradnik, star nad 30 let, ni mogel po- stati uatelj, če ni bil to že prej. Enako učitelj, ki je prekiriil službovanje za več kot 10 let in tisti, ki je bil odstranjen iz uateljske službe. Po dovršenem 35. letu efektivne službe so se učitelji lahko upo- kojili. Učiteljice matere, ki so imele več kot tri otro- ke, so se lahko upokojile po 20. letih delovne dobe. Kazni za prekrške učiteljev in šolskih nadzor- nikov so bile: opomin, ki ga je izrekal šolski upra- vitelj, ukor s katerim je kaznoval sreski nadzornik, izguba plače od treh dni do treh mesecev, odpust iz službe brez izgube pridobljenih pravic, odpu- stitev iz službe z izgubo pridobljenih pravic, upo- kojitev brez ali z zmanjšano pokojnino. Vse ostale kazni je lahko izrekal le minister. Za preiskavo kaznivih dejanj in prekrškov ua- teljev so bili pristojni upravitelji ali šolski nad- zorniki. Učitelj, ki je bil obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev, je izgubil plačo za čas preživet v arestu. Tistega, ki ga je državno sodišče obsodilo zaradi nečastnih dejanj, so odpustili iz službe, brez možnosti vrnitve v državno službo. Odpuščen pa je bil tudi tisti učitelj, ki je bil dve leti zapored negativno ocenjen. Novinci so začeli s svojim službovanjem na šo- lah z najmanj dvema učiteljema. Pravico do boljših 2 Finančni zakon za leto 1937/38, II. del: določbe za posamezna ministrstva. Službeni list št. 31/1937. ^ Šolski dnevnik. O poroki, enem od mejnikov v človekovem osebnem življenju, obvestimo marsikoga. Učiteljem je seveda bilo obvezno svojo spremembo zakonskega stanu sporočiti tudi šoli in s tem tudi delodajalcu, državi. Tako so v Prosvetnem oddelku seveda ohranjeni tudi poročni listi, iz katerih je razviden celoten postopek informiranja. Ko sta se 1. 1. 1938 poročila Ljudmila Trepečnik, učiteljica v Trbovljah in Martin Mencej, strokovni učitelj v Šoštanju, sta svoj poročni list in njegov prepis poslala različnim institucijam. Upravitelj Josip Pečnik je Sreskemu načel- stvu v Laškem iz Državne deške ljudske šole v Trbov- ljah 21. 1. 1938 poslal poročilo o omenjeni poroki. Za- konca sta sicer živela vsak v svojem kraju službovanja, njuni službeni prejerrJd pa so ostali neokrnjeni, ker nista živela v skupnem gospodinjstvu. Sreski načelnik Laškega je poročni list posredoval Kraljevski banski upravi Dravske banovine, prosvetnemu oddelku v Lju- bljani, da se sprememba zabeleži v uslužbenski Ust. Iz Ljubljane je načelnik prosvetnega oddelka po poobla- stilu bana poslal prepis poročnega lista Ministrstvu prosvete - oddelek za ljudske šole v Beogradu, da se je izvršila sprememba tudi v centralnem uslužbenskem listu. Tudi sreski načelnik v Slovenj Gradcu je na isti naslov poslal obvestilo o poroki Martine Mencej (ARS, BAN IV., št. 1329/1938). 93 1 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 krajev službovanja je dajalo novincem samo spri- čevalo o boljšem uspehu pri učiteljskem diplom- skem izpitu. Dolžina delovne dobe učitelja je vpli- vala na kraj službovanja (trg, mesto ali fakulteta). Prošnje za premestitev so se vlagale pri oblastvih obče uprave. Do premestitve ni bil upravičen tisti, ki v zadnjih treh letih ni bil vsaj dober, ki je bil v zadnjih letih zadosten ali nezadosten, in tisti, ki ni v kraju službovanja prebil dve leti. Učitelje so ocenjevab sreski in banski šolski nadzorniki. Mnenje sreskega nadzornika je bilo predloženo banski upravi, kjer so se vpisale ocene učiteljev v uslužbenske liste. Šolo je vodil upravitelj, ki ga je postavil mi- nister za prosveto. Upravitelj je imel več nalog, med ostalim je poročal sreskemu načelniku o ne- rednih in nevestnih učiteljih in o njihovih kazni- vih dejanjih. Sodeloval je tudi s krajevnim šolskim odborom pri sestavi šolskega proračuna. Na šolah z več kot 12 razredi je bil upravitelj oproščen po- učevanja. Sreski šolski nadzornik je bil nadzorni organ. Njihova glavna naloga je bil nadzor nad vede- njem učiteljev zunaj šole. Med drugim so pre- iskovali kazniva dejanja učiteljev narodnih šol in predlagali kazni. Na grobo bi lahko vse vpisane prestopke stmiU v 4 skupine: 1. Službena nedisciplina Neredno službo si je privoščilo kar 8 od vseh (80) vpisanih prestopnikov. 10% vseh prestopkov se je nanašalo na kritiko službenega starešine (v večini žalitve ravnatelja), s tem, da je eden kritiko konkretiziral tudi tako, da je ravnatelju primazal zaušnico. Nekateri so radi zanemarjali učiteljske dolž- nosti, drugi so se lotili denarrüh manipulacij. Ce- ljana Praprotnika so zaradi manipulacij z uradnim denarjem kaznovali tako, da je moral 300 dinarjev prispevati v blagajno učiteljskega pokojninskega sklada. Podobne težave so zapisane še šestkrat, pri večini pa kaže, da so bile kazni vzgojne. Lažna poročila in izdajanje uradne skrivnosti bi lahko bila le plod nekoga, ki stvari okrog sebe razumeva s kančkom več domišljije. Vendar so ugotovili, da je preveč bujna domišlija škodljiva in kazniva. K službeni nedisciplini lahko prištevamo tudi učitelja, ki se je nedostojno vedel napram držav- nemu organu javne varnosti in tistega, ki se je nedostojno obnašal do šolskega nadzornika. Nek- do je sramotil izpitni odbor, drugi je rekel, da je treba vse tiste, ki premeščajo, pobiti, pa spet dva. ki nista izvrševala službene dolžnosti. Ob tem si lahko mislimo marsikaj . Vprašanje pa je, kaj si je mislil uatelj Ivan iz Ovsiš, ki se je "vtikal" v delo vajenke na pošti in ji soHl pamet, kako bi naj delala kot poštna uradnica. Nerednosti pri opravljanju dolžnosti, izogibanje obveznostim, kot so razni sestanki in neresnične obdolžitve proti kolegom, so bili dokaj pogost po- jav, predvsem zaradi konfliktov, ki so se pojavljali med kolegi učitelji. Tako je tudi učiteljica Frančiška Novak storila prekršek s tem, da je kritizirala svoje nadrejene starešine in s tem krnila njihov ugled. Za omenjeni prekršek po paragrafu 7. tč. Uredbe o disciplinski odgovornosti šolskih nadzor- nikov in učiteljev ljudskih šol, je bila kaznovana s pismenim ukorom.^ Ta prekršek, ki je bil samo zadnji v dolgi vrsti disciplinskih obravnav, je bil povod za mnogo širšo in konkretnejšo preiskavo o življenju in poprejšnjih disciplinskih prekrških Frančiške Novak. Tako se v zadevi, ki obravnava omenjeno učiteljico in je mimogrede rečeno zelo obširna, nahajajo tudi spisi iz srede in konca dvajsetih let. Seznam njenih prekrškov je ohranjen v tabelami obliki in je zelo obširen. Tako se ji je primerilo med drugim tudi to, da se je morala na sodišču zagovarjati zaradi obtožbe povzroatve lažje telesne poškodbe. V kraju služ- bovanja se je sprla s tamkajšnjim poštarjem in prišlo je do medsebojnega obračunavanja. Učite- ljica je žalila poštarja in njegovo ženo, pa tudi poštar ji ni ostal dolžan, posledica tega je bilo to, da je verbalni spopad prerasel v fizično obraču- navanje. V medsebojni tožbi na sodišču je bil poštar obsojen zaradi povzročitve lažje telesne po- škodbe, Novakova pa je bila v protitožbi opro- ščena zaradi pomanjkanja dokazov. Resnici na lju- bo moramo povedati, da kljub oprostitvi na so- dišču ne moremo z gotovostjo trditi, da je bila v celotni zadevi res nedolžna. O njenem političnem prepričanju lahko dobimo dokaj jasno sliko ob sporu z župnikom. Novakova je negativno vplivala na starše učencev s tem, da jih je nagovarjala, naj ne pošiljajo otrok k verouku. Povod za tak odnos do vere in cerkvenih oblasti je bUo neprimerno in žaljivo obnašanje župnika na- pram učenki z imenom Kozel - Kosu. Župnik jo je med poukom večkrat nadlegoval in jo žalil s koz- lom. Prav tako je večkrat iz nje s štolo in črno knjigo izganjal hudiča. Učiteljica je med svojim službovanjem večkrat izostala od pouka. Najhujšo kršitev obveznosti si je privoščila med 8. in 28. 6. 1927, ko je za skoraj ves Omenjena točka obravnava kritiko in omalovaževanje ukazov in postopkov oblasti, starešin in predpostav- ljenih. Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Banska uprava Dravske banovine, oddelek za prosveto (BAN. IV), št. 6493/38. 94 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino mesec izostala od pouka in ta odsotnost ji s strani šolskega upravitelja ni bila odobrena, kajti med tem časom so jo opazili na Polzeli, privoščila si je izlet na Bled in redno hodila na hrano v gostilno. Tudi ta obtožba je ostala nedokazana, obtožena je namreč priložila komisijsko zdravniško spričevalo, izjavo zdravnikov, da je bil dopust potreben in predlog sreskega šolskega nadzornika o odobritvi dopusta. Tako ji je bila odsotnost za ta čas odobrena. Nemoralno življenje, in nemoralno obnašanje je v vsaki družbi hud prekršek. Učiteljica je bila ob- tožena tudi nemorale. Narodni poslanec Zebot jo je z uradnim dopisom obtožil da živi dvojno živ- ljenje, polno nemorale, s težkimi disciplinskimi prestopki in zaradi tega je predlagal suspenz ali premestitev, vendar svojih obtožb ni dokazal. Tako je tudi sreski poglavar v svoji izjavi navedel, da je spis poslanca Zebota sestavljen na osnovi neres- mčnih informacij, celotna obtožba pa brez stvarne podlage. Novakova se ni mogla izogniti niti obtožbi o pijančevanju. Tako naj bi na vaški veselici, torej v javnosti, plesala, pila in kadila vse do štirih zjutraj, kar pa se je z zagovorom prič izkazalo kot neres- nično. Obtožena je v zagovoru zanikala tovrstne obtožbe kot popolnoma neutemeljene. Njena nepiiljubljenost in težka narava je raz- vidna iz obtožbe v zvezi z žalitvijo župana, ki ji je oatal naslednje besede: "Farovški podrepnik, ki- movec, zanikani kmet." Sam pa jo je po lastni izjavi pozdravil z besedami: "Kaj pa ti strašilo tukaj delaš?" Obtožena je seveda zanikala uporabo ža- ljivih izrazov. Po zaslišanju prič so ugotovili, da je bUa žalitev župana verjetna, vendar je župan s svojim nastopom in žaljivkami sam izzval tako reakcijo Novakove. Kaj lahko torej vidimo iz navedenih obtožb zoper učiteljico Novakovo? Predvsem to, da je bila v svojem službenem kraju nekaterim krajevnim strukturam velik trn v peti in so se je hoteli na vsak način znebiti. Iz obtožbe žalitve župana je razvidno, da je bilo njeno politično prepričanje verjetno liberalno, večino pa so v Šmarju pri Jelšah imeli predstavniki SLS. Določeno podporo in za- upanje nekaterih občinskih struktur pa je učiteljica vseeno imela, saj brez le te verjetno ne bi bila oproščena večine obtožb. Zaradi pretepanja učenca pa je bila uateljica kazensko že pred tem pre- meščena iz Št. Petra v Savinjski dolini v Šmarje pri Jelšah. Kljub vsem zavrženim obtožnicam, pa je iz obšimosti zadeve Frančiške Novak razvidno, da je bila zelo problematična oseba, hitro vzkipljiva, rah- lih živcev, kar je med drugim občutilo tudi več njenih učencev. Ivan P. Lokovšek, učitelj-pripravnik na državni ljudski šoli v Framu je bil kaznovan z ukorom za- radi nerednosti v in izven službe na osnovi čl. 2., 3. in 4. tč. 1. in 2. Uredbe o disc, odgovornosti šol- skih nadzornikov in uateljev ljudskih šol.'' Glavni razlog za kazen je bilo streljanje s samo- kresom, na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Peh-a II. dne 5. IX. 1937, ob slav- nostnem kresu in pred Sokolskim domom v Fra- mu. S tem dejanjem je bila ogrožena varnost otrok in odraslih, ki so bili soudeleženi pri tem dogodku. Prav tako je zanemaril svojo vzgojiteljsko dolž- nost s tem, da je dopustil šolski rrdadini pozno v noč ostati na zabavi s plesom, dovolil je, da so plesali celo takoimenovani "polstertanc". Uatelj bi v skladu z svojimi dolžnostmi moral zahtevati od učencev, da se takih zabav ne udeležujejo, še po- sebej zaradi pozne nočne ure. Ker pa tega m storil in se je sam udeležil zabave, posebej pa zaradi tega, ker dogodka ni prijavil šolskemu upravi- teljstvu, je bila dokazana njegova brezbrižnost, kar je seveda škodovalo ugledu učiteljstva.^ 2. Nemorala Nemoralno obnašanje bi lahko razdelili v dve skupini: - spolni prekrški oziroma delikti in nezakonski otroci učiteljev; - pijančevanje. Neka vzgojiteljica se je intimno spoprijateljila s samskim kmečkim fantom. V nedovoljeno razmer- je se je spustila tudi poročena učiteljica, in sicer ji je prirastel k srcu občinski tajnik. K dvema pre- stopkoma žensk dodajmo na isto temo še "mutu- alno onanijo" Otona B. iz Bogojine. In sedaj so na vrsti mošld, učitelji, ki so si zaželeli mladih kmečkih punc, se nedostojno obna- šali do svojih učenk ali pa z njimi že preizkušali razna nečista dejanja. Takih vpisov je 6. Zgodilo pa se je tudi, da je poročen učitelj imel nezakon- skega otroka, kar je prav tako pomenil prestopek in se je tako znašel med vpisi v našem zveščiču. Trije so vpisani kot prestopniki zaradi pijan- čevanja. Franja iz Krškega je označena celo kot notorično nepoboljšljiva pijanka. Kaznovana je bila s premestitvijo brez povrnitve potnih stroškov. Primeri pijančevanja in nemoralnega življenja tudi med učitelji niso bili nobena redkost,^ saj so bili le ljudje, ki so izhod za svoje težave med drugim iskali tudi v pijači. Tovrstne in podobne disciplinske prekrške je obravnavalo učiteljsko dis- ^ Glej Uredbo o disciplinski odgovornosti šolskih nad- zornikov in učiteljev ljudskih šol. Službene novine Kraljevine Jugoslavije, št. 216-LI/1936. 8 ARS, BAN IV., št. 7701/38. ^ ARS, BAN IV., št. 1361/38. 95 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 ciplinsko sodišče pri kraljevski banski upravi Drav- ske banovine v Ljubljani.^'^ Zelo nazoren in značilen je primer učitelja ljud- ske šole v Tržišču v krškem srezu, ki je storil disdplinski prekršek po paragrafu 7, točka 1 in 13 Uredbe o disdpbnski odgovornosti šolskih nad- zornikov in udteljev ljudskih šoL^^ No in kaj je zagrešil udtelj, da si je prislužil kazen zmanjšanja dohodkov v višini 5% za dobo enega meseca? Omenjeni učitelj je dne 20. 12. 1936 s svojim devetletnim sinom v večernih urah z vlakom pri- spel v Trebnje, kjer je potekala slovesnost ob otvo- ritvi električne napeljave v tem kraju. Po ogledu nove razsvetljave sta se z sinom najprej napotila v gostilno pri Pavlinu. Iz nam neznanih razlogov v gostikii nista bila postrežena s pijačo, zato sta jo zapustila ter se napotila v gostilno Grmovšek, kjer je udtelj popil nekaj kozarčkov vina in se odpravil v gostilno Zurc, kjer je zopet naročil vino in se dokončno opil. V pijanosti je s ključem razbil steklenico. Začel je nadlegovati zbrane goste in hotel imeti govor, česar pa mu družba ni dopu- stila. Zaradi tega se je razburil in se z njimi tudi sporekel. S popivanjem je nadaljeval v gostilni Bu- kovec, kjer je nameraval nadaljevati z govori. No- tar Mastnak iz Trebnjega ga je na lep način zaman poskušal spraviti iz gostilne. Kljub negodovanju je še vedno poskušal nadaljevati z govorom, vendar si je za svoj trud prislužil le nekaj krepkih zaušnic od domačih fantov, kar je bilo dovolj, da se je končno le odpravil iz gostilne. Vendar pa s tem dogodkom njegove "turneje" po gostilnah še ni bilo konec. Namreč, med 3. in 4. uro zjutraj je prispel v gostilno Springer, od koder se je, še ved- no v družbi svojega sina, odpravil peš proti domu. Na poti se je spotoma ustavil v Nemški vasi pri Vrabčevi domadji, v kateri je živela samska ženska in potrkal na okno tako, da je pri tem razbil dve okenski šipi. Lastnica hiše ju je sprejela v hišo in skuhala črno kavo, nakar sta skupaj z sinom za- spala. Zbudila sta se okrog desetih dopoldan in potem končno odšla domov v Dobijo Nemško vas. Tega dne bi moral udtelj imeti dve uri pouka, vendar ga je zaradi popivanja seveda prespal. Ta- ko so otrod ostab brez pouka. V razsodbi Disdplinskega sodišča je poudar- jeno, da je Dominko s svojim obnašanjem m rav- nanjem kršil ugled stroke izven službe, s takun ravnanjem se je izpostavljal in povzročal negodo- vanje in zgražanje javnosti, zlasti pa še z dejstvom, da je s seboj vodil komaj devetìetnega otroka. Zanimivo je, da opisani primer ni bil edini eksces omenjenega udtelja. Pomembno je dejstvo, da je bil v očeh uradnih oblasti že pred tem sumljiv, predvsem zaradi suma pobtične neprimernosti. Ta- ko je že pred disdpbnsko obravnavo poskušal vsaj navidezno narediti samomor, kar je razvidno iz poročila komandirja orožniške postaje v Treb- njem. Poskus samomora z obešanjem je Dominko uprizoril dne 6. 9. 1936 zvečer, vendar je bilo iz okobšdn razvidno, da je poskus le "fingiral". Nje- gova takratna služkinja je izjavila, da je že večkrat omenil, da bi bilo najbolje, da se obesi. Isto je izjavil tistega večera, vendar je bilo iz njegovega ravnanja razvidno, da za spremembo misb resno. Zato je služkmja o tem obvestila soseda in ud- teljico Bajčevo. Sosed se je takoj napotil proti šol- skemu vrtu, kjer je našel Dominka ležečega na tìeh pod jablano, vendar brez kakršnihkob zr\akov obešanja. Dominko se je nato napotil spat, sosed pa je še dodal, da je udtelj močno smrdel po vinu. Ker tudi služkinja ni opazila nobenih vrvi, razen "špage" na jablani, ki pa je visela tam zaradi su- šenja perila, ni bilo mogoče domnevati, da bi res- nično šlo za poskus samomora. Iz orožniškega po- ročila je še razvidno, da je bil Dominko sovražno razpoložen do oblasti. Omenjenega večera v Treb- njem naj bi omalovaževal tudi bana, kar pa mu ni bilo mogoče dokazati. Iz opisanega primera lahko razberemo, da so tistim udteljem, ki so storib tovrsten prekršek, uradne oblasti hotele naprtiti tudi hujše obbke protidržavnega delovanja, kot je nestrinjanje oziroma nasprotovanje uradni pobtiki. Po uredbi o disdplinski odgovornosti šolskih nadzor- nikov in uateljev ljudskih šol. Službene Novine Kra- ljevine Jugoslavije, leto XVUI., 1936, št. 216-Ll, so v pe- tem poglavju omenjene uredbe, v paragrafu 13, točno določena disciplinska sodišča za področje celotne države. Tako so delovala sledeča sodišča: - disciplinska sodišča pri banih, - disciplinsko sodišče pri Ministrstvu za prosveto, - upravna sodišča in - Državni svet kot disciplinska sodišča. Disciplinska sodišča v banovinah so sestavljali predsednik in štirje člani. Predsednika in enega člana sodišča je imenoval minister za notranje zadeve iz resorja politično upravnih uslužbencev, ostale tri člane pa je postavil minister za prosveto. V sestavo sodišča sta spadala še predstavnik Prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave in en član sekcije profesionalnega združenja prosvetnih delavcev. Službene Novine Kraljevine Jugoslavije, št. 216-L1/1936. Točka 1 paragrafa 7 se glasi: Pristransko ali sebično, nevestno aU nemarno opravljanje dolžnosti. Točka 13 pa obravnava nemoralno in nedostojno obna- šanje v privatnem življenju, kot je pijančevanje, kla- tenje, igre na srečo ipd., na krajih in v družbah na na- čin, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca. 12 ARS, BAN IV., št. 1361/38, Razsodba disciplinskega sodišča pri kraljevski banski upravi dravske banovine, D.S. No. 47/4, z dne 24. junija 1937. " ARS, BAN IV., št. 136V38. 96 43 1 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino 3. Telesne kazni Z istoimensko besedo je vpisanih 8 pre- stopnikov. Sem pa seveda sodijo tudi tisti, pri ka- terih je navedeno, da kršijo praragrafa 67 in 81 Zakona o narodnih šolah iz leta 1929.^^ Primerov surovosti in izživljanja nad učenci, čeprav je bilo telesno kaznovanje z Uredbo o dis- ciplinskih prekrških prepovedano, ni tako malo. Zelo tipičen je primer učiteljskega pripravnika iz Bodonec v soboškem srezu, ki je, kot je sam navedel, izgubil živce in kaznoval otroke na način, ki ni bil v skladu z zakonodajo.^^ Kaj se je dogajalo tistega dne, ko je prišlo do uporabe šibe v šoli, je lepo razvidno iz zapisnika o zaslišanju, ki je potekalo v pisarni sreskega šol- skega nadzornika v Murski Soboti. Dne 31. 3. 1937 zjutraj je učitelj med uro stopil iz razreda k učitelju Kolomanu Kučanu, ki je imel stanovanje v sosednji sobi, da mu je obvezal prst, na katerem je imel rano. Pred odhodom je učen- cem naročil naj bodo mirni. Ko se je vrnil, so bili vsi dečki iz svojih klopi in so kričali pred odrom ter se podili za sladkorčki, ki so jim jih metale deklice. Fantje so bili nemudoma kaznovani s kle- čanjem pred odrom, štiri najhujše razgrajače pa je učitelj kaznoval s šibo. Vsak izmed četverice je moral stisniti prste in iztegniti roko proti učitelju, nakar jih je učitelj s palico pretepel po koncih prstov na obeh rokah. Tepež učitelja bi verjetno ostal nekaznovan, če se nad uäteljevim ravnanjem ne bi pritožil in ga prijavil oblastem oče enega tepenih otrok, ki je bil v kraju vpbven in bogat posestnik. Ker je otrok trpel posledice, krvavitev pod nohti, ni bil spo- soben opravljati kmečkih del, ne pisati, ker je iz- recno poudaril tudi njegov oče z besedami: "Nič ne bi imel proti, če bi ga natepli po riti." Ostali trije kaznovani učenci niso imeli težjih posledic zaradi tepeža. Učitelj je v svojem zagovoru še zatrdil, da ni imel namena prizadejati poškodb kaznovanim učencem in da posledice obžaluje. Kazen za storjeni disciplinski prekršek učitelja iz Bodonec je bila po razsodbi disciplinskega so- dišča zmanjšanje prejemkov za 5% za dobo enega meseca. Dejanje je nedvomno vsebovalo znake disci- plinskega prestopka. Ne glede na to, da je bilo po paragrafu 67 Zakona o ljudskih šolah učiteljem prepovedano uporabljati telesno kaznovanje,!^ jg uatelj izvedel kazen na način, ki je pomenila ne- dvomno surovo ravnanje z učenci. Podpludbe so bile dokaz, da je učitelj šibo uporabil z vso silo. Okoliščina, da šibe ni bilo v razredu in jo je moral neki učenec šele prinesti iz sosednjega razreda, je pomenila oteževalno okoliščino za učitelja, ker de- janja ni izvršil v trenutni razburjenosti, ampak po premisleku. Ker je bil prestopek težja kršitev Uredbe, je v bistvu kazen za tak prekršek nnilo rečeno zelo niz- ka, da so učitelji, pa tudi starši otrok kljub pre- povedi telesne kazni še vedno zagovarjali najstrož- je kaznovanje, kar pomeni tudi uporabo šibe. To je lepo razvidno tudi iz zagovora Viljema Faturjaka, ki je ob koncu poudaril, da so ga starši večkrat prosili, naj otroke strogo kaznuje in tudi natepe. 4. Politični delikti Trdimo lahko, da je bilo političnih deliktov kar nekaj in so zagotovo najbolj raznoliki. Ko se je v letu 1937/1938 neki uatelj družil s komunističnimi osebami, so ga seveda vpisali med kršitelje pravil. Dušan iz Podgrada je otrokom v šoli razde- ljeval list Edinost,!^ (Ja so nggjj domov staršem. Učiteljica gospodinjskega tečaja, Marija iz Javor- nika, je spomladi 1940 leta trosila po Javomiku in Koroški Beli komunistične letake in je bila zaradi tega suspendirana in aretirana. Prepovedane letake je razdeljeval tudi Janko iz Guštanja, ki so ga denarno kaznovali. Daromil iz Zaliga Loga pri Skofji Loki je v cerkvi pijan motil šmamično pobožnost. Šolski upravitelj Ivan iz Štrigove je kritiziral po- stopanje nadrejene oblasti in v razredu vzpodbujal plemensko mržnjo. Dušan iz Mozirja je v šoli vzbujal mržnjo do verskega prepričanja in govoril zoper obstoječi družbeni red (kaznovali so ga z zmanjšanjem pre- jemkov za 10% 1 leto). Proti obstoječemu družbenemu redu je govoril Ferdinand iz Predvora in tudi Viktor iz Podbrezij. Veliko korajže je zbral Avgust iz Litije, ki je leta 1939 ob manifestaciji čeških Orlov in ZFO na ves glas kričal "dol s farji", dol s pokvarjeno mla- dino in zdravo Sokol. Nič manj pogumen ni bil Ivan iz Sv. Barbare v Halozah, ki je leto dni pred tem (1938) zabavljal čez predsednika volilnega odbora pri občinskih vo- litvah. Poleg tega je stalno občeval s poročeno gos- po, kar prvi kazni dodaja še večjo težo in vero- dostojnost. Albin iz Vrtače je velel učencu naj odstrani slo- verisko trobojnico, ki jo je nosil na suknjiču ob v paragrafu 67 je izrecno prepovedano telesno kazno- vanje, v paragrafu 81 pa je določeno vedenje uateljev v šolah in izven njih. j 1^ ARS, BAN IV., št. 1359/38. j Glej navedeno uredbo o disciplinski odgovornosti... I Edinost, tednik, ki je izhajal v Ljubljani od 3. 3. 1934 do 12. 8. 1936. Glasilo stranke Svetislava Hodjere (Jugo- slovanske narodne stranke) v Sloveniji. (Glej M. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 9). 97 2 KRONIKA 43 časopis 28 slovensko krajevno zgodovino 1995 i nasilni smrti Dolinarja,^^ 11. 6. 1937. Kazen je bila prav tako zmanjšanje prejemkov. Na Kraljevsko bansko upravo Dravske bano- vine je 10. 9. 1937 prispel dopis o disdplinskem prestopku Albina Smoleta, udtelja na II. deški ljudski šoli v Vrtad. Namestnik bana v Ljubljani je 14. 10. 1937 izrodi primer A. Smoleta disdplinske- mu sodišdi pri kraljevski banski upravi v Lju- bljani. 11. junija je učenec Marjan Pestotnik iz IV. b. razreda omenjene šole imel med poukom na prsih slovensko trobojrüco s črnim florom. Udtelj Smole mu je menda rekel, naj slovensko trobojnico od- strani, glede na to, da se učend v razredu raz- burjajo. V odmoru so šli učend na dvorišče, kjer so Pestotnika sošold pretepli, znak, ki ga je fant na udteljevo zahtevo odstranil, pa ukradli iz ali ispod torbe in ga izročili dstUki, da ga sežge. V razredu je menda obtoženi rekel, da je bil akademik Do- linar obžalovanja vredna žrtev gotovih političnih prenapetežev. Klerikald so poslali ubogega Doli- narja na Štajersko, sami pa so se mastili za ob- loženimi mizami, sedaj, ko pa je Dolinar mrtev, ga pa delajo za klerikalnega mučenika. Smole je men- da pretep fantov na dvorišču videl, a jih ni kaz- noval, ker se fantje pretepajo zaradi politično raz- ličnih orientadj. Bolje bi bilo, ko bi se udii, ne pa politično opredeljevali. Izjave udtelja Smoleta, ki je bil kaznovan zaradi premajhne politične strpnosti, pretepenega Pestotnika in fantov, ki so bili zasli- šani, so podobne, a v detaljih precej različne. Pri- loženi so zapisniki zaslišanih prič dogodka in tudi staršev omenjenih učencev. Končno je 29. 12. 1937 Disdplinsko sodišče pri kraljevski banski upravi Dravske banovine izdalo razsodbo. Z njo je bil Albin Smole oproščen obtožbe, da je v razredu go- voril o nesrečnem liku akademika Dolinarja in s tem zadeve o klerikalcih. Torej, nemarnega oprav- ljanja službe je sodišče Smoleta oprostilo. Kriv pa je bil, ker ni poskušal dokončno ugotoviti učen- cev, ki so napadli Pestotnika, ter da ni poskušal prepredti inddenta, do katerega je prišlo. Smole je torej svojo službeno dolžnost kot udtelj narodne šole opravljal malomarno in s tem kršil paragraf 7 Uredbe o ljudskih šolah. Seveda so obširno nave- deni tudi razlogi, zakaj se je sodišče odločilo za takšno razsodbo. Tragičen primer osebne stiske in političnih pritiskov na udtelja je primer samomora udteljice in obdolžitev moža zaradi suma pomod pri sa- momoru.l^ No, pa poglejmo kaj se je dogajalo z udteljsldm parom, Id je več let služboval na osnovni šoli v Mengšu. Leta 1936 pa sta bila skupaj premeščena na osnovno šolo v Starem trgu, predvsem zaradi njunega pričevanja v šenčurskem procesu.20 Ob preselitvi sta zakonca starejšega sina pustüa v oskrbi pri stanovski kolegid, mlajšega sina pa sta vzela z sabo. V Starem trgu sta stanovala v šoli, kjer sta imela v pritličju na razpolago kuhinjo in sobo ter podstrešno sobo, ki je nista uporabljala, ker je bil dohod do sobe težak - na podstrešju so namreč domovale miši in podgane. Zaradi slabih higienskih razmer tudi nista uprabljala kuhinje, na hrano sta hodila v gostilno Majerle. Zakonca sta sicer iskala primernejše stanovanje v Starem trgu, vendar ga nista mogla dobiti. Ker sta pričakovala ponovno premestitev, ob preselitvi nista pripeljala s seboj pohištva in ostale opreme. Ob priliki šen- čurskih dogodkov si je udtelj nabavil pištolo, pred- vsem zaradi osebne varnosti. Le-to je prinesel tudi v Stari trg, zaradi napetosti vsled političnega delo- vanja Mačkovih pristašev. Hranil jo je v neza- klenjeni mizid v sobi. Preselitev in nenehne pritiske je rrmogo bolj občutila žena, počutila se je precej prizadeto, za- radi prisilne lodtve od pokojnega sina pokopanega v Mengšu in predvsem zaradi starejšega sina, ki je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, pa tudi zaradi neprimernih, če že ne obupnih stanovanjskih raz- mer na novem službenem mestu. Večkrat je tudi izjavila, da ne more več prenašati takih razmer in da se bo obesila ali ustrelila. Posebne družbe v Starem trgu nista imela, večkrat pa sta izjavila, da se jima je zaradi premestitve zgodila krivica. Dom- nevala sta, da je bila premestitev delo političnih nasprotnikov, ker je bil obtoženec v Mengšu politično zelo aktiven. Bil je član Sokola in tajnik stranke JNS. V Starem trgu nista bila preveč ak- tivna v politiki, razen ob občinskih volitvah ok- tobra 1936, ko je obtoženec poskušal sestaviti nas- protno listo, kot jo je imela vladna stranka. Ko se je dne 11. oktobra vršil politični shod pred bUž- njimi volitvami, se ga je udeležil tudi udtelj, kljub Ob prihodu predsednika JNS generala Živkoviča v Ljubljano so izbruhnile demonstracije, za katere so dali pobudo komunisti, udeležili pa so se jih tudi klerikalci. Ob Živkovičevem prihodu v Slovenijo sta se postavljala nasproti dva tabora, tabor fašistov in tabor demo- kratičnega ljudstva, je zapisal komunistični Delavski list. Klerikalci so organizirali svoje skupine, ki so se za Živkovičem vozile po Sloveniji. Te skupine so se pri Prihovi spopadle z Živkovičevim spremstvom in pri tem je bil ubit 22-letni Rudolf Dolinar, ki so ga klerikalci oklicali za mučenika. Več o tem dogodku Slovenec, 12. junija 1938 oziroma M. Mikuž, Slovenci v stari Jugo- slaviji, str. 451. 1^ ARS; BAN IV., št, 3347/38. Takoimenovani Šenčurski proces se je začel v Beogradu 20. 2. 1933, pred sodiščem za zaščito države proti bivšima poslancema Ivanu Brodarju in Ivanu Strcinu, župniku Matiji Skrbcu in še 9 obtoženim zaradi proti- režimskih izjav ob priliki shoda v Šenčurju in Ko- roščevih proslav maja 1932. Obtoženci v procesu so bili obsojeni na denarne in zaporne kazni. (Spominski zbor- nik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 99-100). Več o tem glej Matija Škerbec, Šenčurski dogodki, Kranj 1937. 98 43 12 KRONIKA 1995 ì časopis za slovensko krajevno zgodovino temu, da mu je žena prigovarjala, naj se raje ne izpostavlja. Po shodu se je oglasil v gostilni Ma- jerle, kjer je že bila žena z šolskim upraviteljem. Po nekaj popitih kozarčkih je prišlo do besednega konflikta z dr. Kocetom, predstavnikom vladajoče JRZ. Po tem dogodku je büa žena na koncu z živci in je sama odšla domov. Pozneje se je vrnila po moža, nakar sta se skupaj odpravila domov. Istega dne zvečer sta bila spet v gostilni, kjer so se pogovarjali o popoldanskem incidentu z dr. Koce- tom. V gostilni so ostali do enajstih zvečer, nakar so se odpravili domov. V gostilni je zbrana družba spila tri in pol litre vina. Zvečer sta zakonca spila še nekaj šile žganja in se pogovarjala o otrocih in o dogodkih minulega dne. Žena je izrazila bojazen, da ju bodo po incidentu v gostilni kazensko pre- mestili v južno Srbijo. Zaradi tega in pa zaradi zaužitega alkohola je bila precej nervozna. Nena- doma je vstala, odšla v sobo, iz mizice vzela pi- štolo in se pred možem ustrelila, pred tem pa zavpila: "Jože, maščuj mojo kri!" Obtožnica je pokojničinemu možu očitala nje- govo zakonsko nezvestobo, kot poglaviten vzrok za ženin samomor. Tozadevno je bilo zaslišanih precej prič, ki so izjavile, da je imel obtoženi v času službovanja v Mengšu razmerje z kolegico. Tako je ena izmed prič izjavila, da so se šolski otroci večkrat na ta račun zabavali. Govorilo se je tudi, da hodi obtoženi h kolegici vasovat in da ostaja tam pozno v noč. Vse obtožbe o domnevnem kaznivem dejanju obtoženega glede sostorilstva pri samomoru nje- gove žene so bile zavržene in ugotovljeno je büo, da obtoženi ni kriv za očitano mu dejanje. Tudi iz tega primera je razvidno, da so bili takoimenovani neprimerni učitelji, kar se seveda nanaša na politično udejstvovanje, ki ni bilo v skladu s takratno politično večino, večkrat po kri- vem obdolženi raznih prestopkov, od nemorale pa vse do pomoči pri samomoru. Seveda je hotela oblast na njihovo mesto pripeljati ustreznejše, bolj poslušne kadre, ki bi ubogljivo delovali v prid vladajočim strukturam, kajti ne smemo pozabiti na dokaj velik vpliv učitelja v takratnem slovenskem prostoru. Kakšne pa so bue najbolj pogoste sankcije vpi- sanih prekrškov. Poudariti je potrebno, da jih po- nekod ni. Bodisi je bil postopek zaradi zastaranja opuščen ali ustavljen, včasih so bili vpisani opro- ščeni ali pa je rubrika, ki je temu namenjena, pre- prosto ostala prazna. Pojdimo po vrsti. Dvakrat so izrekli ustni ukor. Sedemkrat so določili denarno globo, in sicer od 100 do 500 dinarjev. Zmanjšanje plače od 2% za dobo 1 meseca do 10% za 1 leto je bilo zapisano 13-krat. Premestitev pa je bilo deset. Vzroki so bili raz- lični. Zaradi pijančevanja, nadlegovanja mladolet- nic, nevestnega opravljanja službenih dolžnosti, malomarnosti, kritike službenega starešine, fizič- nega ogrožanja nadzornika in zasmehovanje žup- nika, zabavljanja čez predsednika volilnega odbo- ra... Najhuša kazen je bila odpust, ki je v našem seznamu vpisana trikrat. Dvakrat zaradi občevanja z učenko in enkrat že omenjena aretacija in od- pust iz službe zaradi komurustičruh letakov. ZUSAMMENFASSUNG Einige Details aus dem Leben der Volks- schullehrer in der Zwischenkriegszeit Die Grundlage der vorliegenden Abhandlung bildet ein Verzeichnis der Disziplinarvergehen der Volksschullehrer und -Inspektoren. Die Vergehen der Lehrer, die alphabetisch unter Anführung des Dienstortes geordnet sind, können in vier Hauptgruppen aufgegliedert werden: Vergehen gegen die Arbeitsdisziplin (Kritik des Vorgesetzten und ähnliches), Unmoral (Sexualdelikte und Trunksucht), körperliche Strafen und politische Delikte, an denen es in der Zeit des sonst bewegten politischen Lebens der dreißiger Jahre auch in der Schule nicht fehlte. Das Verzeichnis enthält außer den Angaben über Namen und Strafen auch eine Beschreibung der Vergehen und der verhängten Sanktionen. Die Eintragungen sind zwar unvollständig, konnten jedoch an manchen Stellen mit Hufe von Schriften der Königlichen Banschaftsverwaltung der Drau-Banschaft ergänzt werden, wo die Verfahren bei einzelnen Vergehen mit allen Vorschriften beschrieben sind. Dadurch wird dem Leser Einblick gewährt in das weitere Konzept des einzelnen Delikts sowie in seine Ursachen und Folgen. Es überrascht die Tatsache, daß eben diese Schriften fragmentarisch erhalten sind, was uns zur Annahme verleitet, daß sie einer höheren Dienststelle übemüttelt worden sein müssen. Wegen der stellenweise spärlichen i\n- gaben über die Straftat, mußten auch einige trockene Paragraphen der damaligen Schul- gesetzgebung vorgestellt werden. 99