Poštnina plačana v gotovini- Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 0fi2. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun št. 50120-G03-5502S. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani Domžale, 20. novembra 1974 Leto XIII — št. 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 29. november — naš praznik Danes, ko razmišljamo o tem, kako bomo uresničili v ustavi napisana načela o bistvu delegatskih razmerij, ko skušamo oblikovati materialne odnose na samoupravnih osnovah, ko iščemo vsebinsko bogatejše poti nadaljnjega razvoja krajevne samouprave, se v celoti zavedamo, da hodimo po poti, na katero smo stopili v najtežjih časih naše zgodovine. Ne samo v spominih, ampak tudi zavestno podoživljamo čase, ko je nezlomljiva volja premagovala napore krvavih borb in neskončnih poti, čase, ko se je v mislih — kot vizija prihodnosti — porajala svetla bodočnost in dobila epilog v zgodovinskih dokumentih II. zasedanja AVNOJ, 29. novembra 1943. Spontanost, rojena v upornem človeku, se je prelila v jasne besede, ki niso pomenile samo revolucije in svobode, ampak tudi takšno družbeno ureditev, ki ne bo poznala zatiranja narodov, nadvlade gospoda nad hlapcem, kapitalista nad delavcem in tujca, ki bi po svoji volji razpolagal z vsem, kar je samo narodova last. Na temeljih, postavljenih pred 31. leti, smo in bomo gradili našo stvarnost, kajti dovolj so močni, da na njih dogradimo takšno družbeno nadstavbo, v kateri bomo vladali sami sebi in si v njej razdeljevali ustvarjene materialne dobrine. Ker smo v letih vojne preživeli vse krutosti zavojevalcev, ker smo že takrat glasno povedali, da si vsak narod lahko le v sožitju z drugimi zagotavlja svoboden razvoj in obstoj, nam je danes še toliko bolj do tega, da skupaj z drugimi iščemo poti medsebojnega sodelovanja in sporazumevanja in da zavračamo vojno kot sredstvo za razreševanje napetosti med državami in narodi. Nismo samo slučajno med progresivnimi silami v svetu, ampak s polno zavestjo, da lahko z bogatimi izkušnjami pokažemo drugim poti, ki vodijo v čas brez vojne napetosti in moreče psihoze. To dopovedujemo tudi našim sosedom, ki skušajo kaliti odnose, tako z apetiti po ozemlju naše domovine, kakor a preštevanjem naših ljudi v zamejstvu. Ker je vsa naša preteklost povezana z dograjevanjem tistega, kar je bilo postavljenega na II. zasedanju AVNOJ, se danes zavedamo, da smo z besedami na kongresih dovolj jasno povedali, kaj moramo storiti in kje so poti, po katerih bo delovni človek in občan prišel do tega, da bo resnični usmerjevalec naših hotenj in lastnega življenja. Materialna osnova naših temeljnih organizacij združenega dela mora izhajati iz takšnih proizvodnih zasnov, ki jih bo postavljal delovni človek. Naš družbeni razvoj se mora razvijati v smeri dogovarjanja in sporazumevanja in to v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Tako bomo lahko združevali družbenoekonomske zmogljivosti s samoupravnim družbenim razvojem. Čeprav smo na začetku poti novih delegatskih razmerij v vseh sredinah, pa se zavedamo, da takšna razmerja v resnici odpirajo vsem nam možnosti, da bomo solidarno odstranjevali slabosti, ki se pojavljajo pri našem delu. Uspeli bomo, kajti pri našem delu so še vedno prisotni sklepi II. zasedanja AVNOJ, prisotna je veličina tega praznika — Dneva republike — ki v določilih nove ustave oživlja nekdanjo enotnost izraženo v samoupravnih skupnostih. Naše pravice in dolžnosti pri uresničevanju idej morajo postati del nas samih in istočasno čestitka k prazniku, ki jo iskreno izrekajo vsem delovnim ljudem in občanom družbenopolitične organizacije občine Domžale ★ ★ t * t * t * ★ ★ ★ ^DeLo&nim Ljudem in občanom * če&titamo za ptaznik | i cepublike i ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ IZDAJATELJSKI SVET ★ ★ ★ ★ ★ ★ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V petek, 25. oktobra 1974 so delegacije družbenopolitičnih organizacij, predstavniki interesnih skupnosti, Volilna komisija in Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale razpravljali o volitvah v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V razpravi so bili soglasni, da so volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti prav tako pomembne, kot tiste, ki smo jih uspešno speljali spomladi za skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Tudi za predstoječe volitve so dejansko odgovorne vse družbenopolitične organizacije v občini. Tega so se vsi prisotni zavedali in sprejeli naslednja stališča in sklepe: — da se na kandidacijskih konferencah v KS in TOZD obravnavajo tudi vsi dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti; — da se izoblikuje in sprejme lista kandidatov za eno ali več delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kot to določa zakon; — da večje KS in večje TOZD izoblikujejo za vsako interesno skupnost posebno delegacijo, a manjše KS in manjše TOZD skupno delegacijo, ki pa mora imeti najmanj 10 delegatov; — da za izbiro delegatov smiselno uporabljajo vse sprejete dokumente (merila in kriteriji so bili objavljeni 20. januarja 1974 v Občinskem poročevalcu); — da še izvršilni odbori samoupravnih interesnih skupnosti ali iniciativni odbori za nove interesne skupnosti evidentirajo možne kandidate za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih in jih dostavijo Občinski konferenci SZDL, ki jih naj pravočasno pošlje v javno razpravo v KS in TOZD; — da naj bodo volitve v TOZD v petek, 6. decembra in v KS v nedeljo, 8. decembra 1974; — da se pri kandidacijskih postopkih smiselno uporablja poslovnik, ki je bil v veljavi pri spomladanskih volitvah. Volitve v KS razpiše svet krajevne skupnosti, v TOZD pa jih razpiše delavski svet. Neposredno vodijo volitve volilne komisije, ki so bile izvoljene ob spomladanskih volitvah in jim traja mandat štiri leta. Sveti KS in delavski sveti TOZD morajo v zvezi z volitvami v samoupravne interesne skupnosti sprejeti določene statutarne sklepe, iz katerih naj bo razvidno, koliko delegacij bodo volili in kako številčne bodo te delegacije. Če je to že zapisano v statutih, potem statutarnih sklepov ni potrebno sprejemati. VOLILNA KOMISIJA Občinska konferenca SZDL O naših krajevnih skupnostih OBLIKOVANJE ZBORA DELEGATOV KRAJEVNE SKUPNOSTI Izvršni odbor občinske konference SZDL in delegacije družbenopolitičnih organizacij občine so, 25. oktobra 1974 razpravljale med drugim tudi o krajevni samoupravi. Rečeno je bilo, da je Občinska konferenca SZDL že v začetku julija ugodno ocenila ustanovitev nekaterih novih krajevnih skupnosti, da pa smo spomladi več poudarka dajali preoblikovanju občinske skupščine, manj pa osnovnim samoupravnim celicam — krajevnim skupnostim. V občini imamo sedaj 25 krajevnih skupnosti. Če primerjamo našo občino z drugimi v pogledu razvitosti, razsežnosti in v pogledu števila prebivalstva, lahko rečemo, da to število ustreza našim razmeram. Med posameznimi krajevnimi skupnostmi v občini pa so razlike v ekonomski moči in v številu prebivalstva ogromne (Češnjice : Domžale), zato prav gotovo preoblikovanje KS ni še zaključeno. Potrebno je še vedno iskati boljše rešitve. V vseh razpravah o krajevni samoupravi se je pokazala zagretost, a je bila dosti manjša tam, kjer so KS ekonomsko nerazvite, ker nimajo dovolj sposobnih kadrov in tudi primernih prostorov. Ugotovljeno je bilo, da je le dobra četrtina KS že sprejela nove statute, drugod pa potekajo še razprave. Predstavniki SZDL in občinske skupščine so tolmačili statut in vodili razprave v KS: Vir, Mengeš, Dob, Prevoje, Rova, Trojane, Preserje, Domžale, Trzin, Krašnja, Blagovica, Vrhpolje, Radomlje, Zlato polje, Ihan, Lukovica, Češnjice, Homec in Velika vas. Do konca leta 1974 naj bi statute sprejeli v vseh KS. Še vedno je lahko posamezna določila spreminjati, če praksa pokaže drugačne rešitve. Ob obiskih v KS se opaža, da so funkcionarji v KS vedno bolj obremenjeni z raznim delom. Mnoge funkcionarje je že težko dobiti na krajši sestanek. Obremeniti jih s kakšnim delom pa je največji problem. Največkrat se izgovarjajo na zaposlitev v delovnih organizacijah ali na kmetiji, od koder izhaja njihova eksistenca. Ugotovljeno je bilo, da bi se postopno le dalo nekatere stvari rešiti: — vprašanje koordinatorjev dela v KS in —■ vprašanje prostorov v KS. Po nekaterih trditvah predstavnikov občine bi imela občinska uprava interes financirati ca. 20 % zaposlenega delavca v vsaki krajevni skupnosti zaradi nekaterih upravnih poslov (potrdila, pisanje vlog in prošenj, opremljanje vlog itd.). Če je to res, je treba takoj proučiti, kako bi bilo z zaposlitvijo delavcev v KS, ki bi jih financirala občinska uprava ter ena ali dve KS. Navajamo odobrena sredstva za posamezno KS v letu 1974: n (piij.r.iviifl intprntn. ZBOR DELEGATOV ela in drocj- Mo* i (*»(«. trgovin,] ! fgoslliko. lovsko, upoko mci, RK| - Zvft/.i bore DELOVNI LJUDJE IN Iz navedenih podatkov je razvidno, koliko sredstev prejemajo posamezne KS. V nekaterih KS dajejo (iz sredstev za funkcionalno dejavnost) svojim tajnikom mesečno nagrado v višini 1.000 din, kljub temu da imajo le 31.000 din odo- FINANČNO STANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETU 1974 — ODOBRENA SREDSTVA Za funkcional. Za vzdržev. Drugo (intervenc.) Krajevna skupnost dejavnost din cest din Skupaj 1. Domžale 411.920.— 83.620,75 495.540,75 2. Mengeš 224.295.— 80.999,90 305.294,90 3. Vir 148.675.— 33.268,10 181.943,10 4. Radomlje 62.225.— 18.936,90 81.161,90 5. Moravče 117.515.— 138.748,70 256.263,70 6. Lukovica 46.550.— 35.207,90 54.450.— 136.207,90 7. Ihan 76.570.— 58.485,50 61.000.— 196.055,50 8. Trzin 59.660.— 9.680,45 69.340,45 9. Dob 77.520.— 48.118,70 125.638,70 10. Jarše 80.370.— 17.755.— 98.125.— 11. Preserje 53.960.— 9.937,50 63.879,50 12. Homec 48.925.— 9.476,40 58.401,40 13. Rova 16.530.— 40.121.— 56.651.— 14. Dragomelj 26.695.— 18.046,50 44.741,50 15. Prevoje 40.280.— 25.519,50 72.750.— 138.549,50 16. Rafolče 19.855.— 18.841,50 38.696,50 17. Zlato polje 14.820.— 32.828,20 47.648,20 18. Krašnja 31.160.— 61.548,90 92.708,90 19. Blagovica 31.160.— 85.224.— 116.384.— 20. Češnjice 7.980.— 26.235 — 34.215.— 21. Trojane 27.740.— 35.934.— 63.674.— 23. Krtina 31.635.— 64.100,85 188.050.— 283.785,85 22. Peče 26.695.— 64.100,85 188.050 — 283.785,85 24. Vrhpolje Vrhpolje - sol. 44.080.— sr. 437.000.— 27.666.— 260.000.— 768.746.— 25. Velika vas 21.185.— 80.814,40 101.999,40 Skupaj 2,185.000.— 1,123.258,15 796.250 — 4,104.508,15 OBLIKOVANJE ZBORA DELEGATOV KRAJEVNE SKUPNOSTI Vzorec za večja krajevno skupnost Delegacija krajevne skupnosti SVET krajevne skupnosti ZBOR DE . E G A T 0 V Delegacija samoupravne Interesne skupnosti delovna skupno« delovna skupnoit Krajevna konferenca SZDL Zveza soclal Isticna mladine Druge organizacije in r|rri*I'/;t IH OBLOVNI LJUDJE IN OBDANI brenih sredstev. Tudi druge KS bi morale proučiti, kako nagraditi posamezne krajevne funkcionarje za njihovo nesebično delo v prid krajevni skupnosti. Na istem sestanku je bilo govora tudi o prostorskih stiskah v krajevnih skupnostih. Skoraj polovica KS v naši občini nima posebnih prostorov, kjer naj bi se ljudje sestajali in dogovarjali o krajevni problematiki in kjer naj bi razvijali tudi svoje dejavnosti. Le pet KS ima slabe in devet KS ima malo boljše prostore — družbene centre. Ker za družbenopolitične organizacije in društva ter za samo KS pomenijo prostori velik problem, je treba v najbližnji prihodnosti delati na tem, da se postopoma pridobi v vsaki KS družbeni prostor. To naj bo skrb občine, vsake posamezne KS in vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni odbor občinske konference SZDL Obrambni dan Po sklepu regijskega posveta »Mladi in obramba«, ki je bil letos spomladi v Domžalah in v počastitev IX. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, je Občinska konferenca ZSMS Domžale v sodelovanju s Poklicno kovinarsko usnjarsko galanterijsko šolo Domžale ter Strelsko zvezo organizirala »Obrambni dan«. Smisel tega dne, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalen, je v pripravah mladih na obrambo in njihovi vlogi v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Bistvo obrambnega dne je tudi v obujanju tradicij NOB. V letošnjem Obrambnem dnevu so sodelovale vse srednje šole iz domžalske občine. Obrambni dan se je zaradi deževnega vremena pričel z manife-stativnim delom v hali Komunalnega centra v Domžalah, kjer se je zbralo zelo veliko število mladih. Najprej je mladim spregovoril sekretar OK ZSMS in delegat IX. kongresa ZSMS o zaključkih kongresa s poudarkom s področja vzgoje in izobraževanja. Za njim je o pripravah mladih na obrambo govoril predstavnik Zveze rezervnih vojaških starešin Jakob Čeme. V kulturnem programu so sodelovali mladi iz srednjih šol in pevski zbor Osnovne šole Šlandrove brigade. Če bi bilo vreme lepo, bi šli učenci k spomeniku na Oklo, kjer bi počastili spomin padlih borcev, tako pa so ostali v hali, kjer se je Obrambni dan nadaljeval s tekmovanjem v streljanju z zračno puško med ekipami in posamezniki srednjih šol. Med mladinci je zmagal Robert Igličar, med mladinkami Ana Vogrin in med pionirji Miran Štif-tar. Ekipno so prvo mesto osvojili mladinci STUGŠ II, pri mladinkah pa predstavnice STUGŠ I. Mladinci so streljali tudi s puško znamke ANSCHUTZ, kjer je zmagal Alojz Kump, pred Marjanom Repičem in Albinom Hribarjem. Na 13. seji predsedstva OK ZSMS Domžale je predsedstvo sprejelo tudi oceno »Obrambnega dne«. Ugotovili smo, da je obrambni dan uspel in Imel pozitivni odmev v javnosti in v šolah. Vendar bo treba v prihodnje program temeljiteje pripraviti. Ker komisija, ki je spremljala strelsko tekmovanje, ni uspela takoj obdelati podatkov, bomo pripravili v kratkem svečano podelitev priznanj in prehodnega pokala sodelujočim šolam. Vera Grošelj Politika stanovanjskega gospodarstva včeraj, danes, jutri... Na VI. seji občinske konference ZKS Domžale so komunisti razpravljali o delu in bodoči usmeritvi reševanja stanovanjske problematike v občini. Prisotni so že prej prejeli kratek povzetek realizacije stanovanjske reforme v občini, ki ga je pripravila strokovna služba pri Biro 71, ki uvodoma pravi, da so bili na podlagi republiške zakonodaje, ki izhaja iz resolucije o razvoju stanovanjskega gospodarstva, sprejeti ustrezni predpisi in dokumenti. Sprejeti so bili: srednjeročni plan reševanja stanovanjske problematike v občini za obdobje 1971 do 1975, samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, povečala se je stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo od 4 % do 7 % od bruto osebnega dohodka v naši občini itd. V uvodnem poročilu je predsednik komisije za družbeno-ekonom-ske odnose pri OK ZKS tov. Franc Lapajne poudaril, da je bilo dosedanje reševanje stanovanjske problematike premalo organizirano in povezano z drugimi dejavniki: skupščino in izvršilnim odborom SIS ter njenih enot, strokovnimi službami samoupravne stanovanjske skupnosti, izvršnim svetom občine, z njegovimi strokovnimi službami, samoupravnimi in izvršilnimi organi v TOZD ter sindikati in Ljubljansko banko. Dosedaj niti občinska skupščina niti družbenopolitične organizacije niso izdelale jasne politične orientacije. Kljub vsemu pa so samoupravni organi stanovanjske skupnosti na dobri poti, saj svoje delo opravljajo zadovoljivo, kar uvršča našo občino med tiste, ki so zelo uspešne pri reševanju stanovanjskega gospodarstva. Konferenca naj bi si torej zadala nalogo sprejeti politično orientacijo reševanja stanovanjske problematike, ki bo služila neposredno odgovornim organom za njeno reševanje. Ob prejšnjem pomanjkanju materialnih sredstev, so se le-ta zdaj povečala, s tem pa se je povečala materialna baza za uresničitev vrste normativnih aktov (predvsem zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in samoupravnem sporazumu o njeni ustanovitvi). Splošni interes po večji socialni varnosti, načrtnosti in demokratičnosti pri trošenju sredstev se sklada z delom enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu preko solidarnostnega sklada. Enota je uspela izoblikovati tri glavne smernice za delovanje, in sicer: — namembnost in zakonitost trošenja sredstev (sredstva se trosijo edino za povečanje stanovanjskih kapacitet za socialno ogrožene, ostarele ljudi, delavce z najnižjimi osebnimi dohodki in mlade družine v okviru sprejetih pravilnikov); — racionalnost trošenja (čim hitrejše obračanje sredstev, da ne bi prišlo do negativnih posledic inflacije); — javnost dela (objavlj anje prioritetnih list prosilcev v javnem časopisju, zbiranje mnenj KS in TOZD). Na tem področju bi morali delati na razvijanju še bolj tesnih kontaktov med organi samoupravnih enot in KS ter delovnimi organizacijami (na dopolnjevanju pravilnikov za izdelavo prioritetnih list prosilcev). Komisija za programiranje in izvajanje programa družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je do sedaj dodelila 85 stanovanj, od katerih bo 77 vseljivih v letošnjem letu. Od tega za mlade družine 18, za stare ljudi in borce 11 in za socialne primere 56 stanovanj. Individualnim prosilcem je bilo doslej podeljeno 200 posojil za gradnjo oziroma nakup stanovanja v etažni lastnini, ki znašajo preko 6,5 milijonov dinarjev. Vendar pa je bilo pri reševanju stanovanjskega problema preveč stihije. Pri razdelje- Na sliki vidimo začetek gradnje velikega trgovsko-stanovanjskega bloka v Mengšu, v katerem bodo urejeni sodobni trgovski prostori in nova stanovanja vanju sredstev se je upošteval le interes prosilcev — posameznikov, ki so prosili za kredite, niso pa se zasledovali širši interesi gospodarstva oziroma delovnih organizacij, ki sredstva združujejo; omejilo se je predvsem na trošenje sredstev, ki jih delovne organizacije združujejo pri Ljubljanski banki (25 % od stanovanjskega prispevka). Število zgrajenih stanovanj se je glede na srednjeročni plan 1971 do 1975 povečalo, dobre pa so tudi perspektive za leto 1975. Istočasno pa se ugotavlja, da je prišlo do velikih odstopanj glede strukture stanovanjske izgradnje, pri čemer je bila zlasti prikrajšana gradnja najemnih stanovanj in blokovna gradnja. Ob navedenih slabostih, kot tudi pozitivnih straneh, je bistvo poročila tov. Lapajna v tem, da morajo videti delavci v TOZD, kjer ustvarjajo dohodek, garancijo za reševanje svojih stanovanjskih problemov, zato se morajo najprej tu izdelati programi stanovanjske izgradnje, nato pa v delovanju SSS. Zbrana sredstva skoraj vsa iz gospodarstva — ne smejo dobiti obliko nekakšnih občinskih skladov, ki se najprej zberejo, potem pa subjektivni elementi odločajo o njihovi razdelitvi ter poročajo nazaj. Poročilo navaja, da bo do konca leta treba rešiti vprašanje obstoja in službe za stanovanjsko gospodarstvo v podjetju Biro 71, ker bo to dejavnost opravljala stanovanjska skupnost ter hišni sveti. Poudarjena je še javnost dela reševanja nalog SSS z vključevanjem vseh prizadetih dejavnikov, zlasti še občanov. V razpravi so se izoblikovala posamezna stališča o delovanju samoupravnih enot samoupravne stanovanjske skupnosti ter nadaljnje politične orientacije reševanja stanovanjskega gospodarstva. Konkretno se je v razpravi pojavilo vprašanje, kaj storiti v posebnih primerih, ko je nujno potrebno zagotoviti najem-niška stanovanja za določene kadre (prosvetni kader na OŠ Brdo, kjer učitelji ne morejo dobiti stanovanj in se vozijo iz 9 občin, problem upravnih uslužbencev). Vprašanje dokončne rešitve dodeljevanja kreditov za kmete — borce še ni rešeno, kakor tudi delovanje samoupravnih organov v blokih (zbori stanovalcev, hišni sveti). Prisotni so bili konkretni primeri izvrševanja politike solidarnostnega sklada, kar je vsekakor lahko zelo delikatna zadeva, ko se izhaja iz kriterijev, ki naj bi veljali za vse enako. Odveč ni tudi čuvanje in vzdrževanje stanovanjskih objektov, ki jih delovni ljudje sami zgradijo. Na podlagi poročil in razprave so bili izoblikovani konkretni sklepi, ki zadolžujejo posamezne dejavnike in so tudi objavljeni v tej številki Občinskega poročevalca. Jože Skok Zaključki VI. seje Občinske konference ZKS Domžale, 30. oktobra 1974 i. Konferenca ugotavlja, da je izvajanje stanovanjske reforme v občini potekalo uspešno, predvsem gledano z vidika skupnega števila zgrajenih stanovanj, ki bo v letu 1974 doseglo plansko predvidevanje, t. i-400 stanovanj. Za opravljeno delo izreka konferenca priznanje posameznim članom iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, kakor posameznim članom organov enot samoupravne stanovanjske skupnosti. Konferenca pa istočasno ugotavlja na področju stanovanjskega gospodarstva več slabosti, in sicer: — zakonodaja s področja stanovanjskega gospodarstva (na občinskem in republiškem nivoju) še ni dodelana in dovoljuje vrsto dilem in različnih razlag; — kljub porastu števila stanovanj v letu 1974 nI bil odpravljen stanovanjski primanjkljaj, ugotovljen s srednjeročnim planom 1971—1975; — struktura zgrajenih stanovanj zelo odstopa od strukture, ki smo jo začrtali s srednjeročnim planom; — posamezni činitelji, ki so neposredno odgovorni za stanovanjsko problematiko, izgradnjo oz. za Izvajanje stanovanjske politike v občini, delujejo med seboj premalo koordinirano, kar je posledica dejstva, da družbenopolitične organizacije do sedaj niso izdelale takega političnega sklepa, ki bi bil trdna in nedvoumna orientacija za delo, in pa dejstvo, da samoupravna stanovanjska skupnost še ni dobila mesta, ki ji pripada; — v politiki stanovanjskega gospodarstva občine se premalo izraža širši interes gospodarstva naše občine, kot zbir vsega družbenopolitičnega življenja občine. Najnujnejši in najelementarnejši interes gospodarstva pa je usklajeni razvoj vseh dejavnosti. Istočasno pa konferenca opozarja na dejstvo, da je bilo v delovnih organizacijah storjeno premalo, da bi se ta interes odrazil skozi njihove programe reševanja stanovanjske problematike. Zaradi tega konferenca zadolžuje komuniste, zlasti tiste, ki delajo v izvršnem svetu skupščine, samoupravni stanovanjski skupnosti in njenih enotah, strokovnih službah (Biro 71, uprava skupščine občine), v samoupravnih organih vseh delovnih organizacij naše občine ter sindikatih, da obravnavajo to problematiko s ciljem odklanjanja slabosti ter nadaljnjega razvijanja pozitivnih dosežkov, predvsem pa da: Nadaljevanje na 4. strani Mavsar Anton-Tomo Na sliki desno Mavsar Anton-To-mo, levo pa Avbelj Alfonz-Savo. Fotografija je nastala novembra leta 1943 na dvorišču Majerjeve hiše na Rodici, prav v času, ko je Tomo dopolnil 19. rojstni dan Letos smo se prvič srečali z borci vseh štirih brigad VDV, ki so med NOB delovale samostojno na različnih območjih okupirane Slovenije. Minulo je 30 let. Trideset let je kos zgodovine in vsak dan v njej je bila velika preizkušnja. Ostalo nas je 873 borcev nekdanje prve divizije vojske državne varnosti. V zgodovini je zapisano kratko, da so bile enote VDV ustanovljene za boj proti peti koloni, za zavarovanje ljudske oblasti in za boj proti sovražnim enotam, ki so poskušale prodreti na osvobojeno ozemlje. Med nami so bili hrabri, požrtvovalni in skromni borci varnostno-obveščevalne službe, ki niso dočakali ustanovitve prve divizije VDV. Zato mislim, da naj mladi rod, pa tudi starejši občani iz Domžal, predvsem pa občani Mavsarjevega trga vedo, da njihov trg nosi ime borca, ki je 22. julija 1944. leta padel, kot žrtev izdajalca v Trnavče-vem mlinu v neposredni bližini danes imenovanega trga. MAVSAR Anton-Tomo se je rodil 12. 11. 1924. Se kot mlad dijak meščanske šole v Domžalah se je vključil v gibanje NOB in junija 1942. leta stopil v Kamniški bataljon, ki je bil formiran sredi maja 1942. leta. Od takrat je Tomo sodeloval kot borec v mnogih borbah Kamniškega bataljona. Naj omenim samo borbo, ki je bila 24. decembra 1942 na Kostanjski planini, ko je več kot tisoč sovražnikov napadlo Kokrško-kamniški odred in kmalu zatem 19. januarja 1943, ko so Nemci napadli Kamniški bataljon v Ka-lišu, kjer je padlo 22 borcev, 18 borcev pa so Nemci v globokem snegu zajeli in jih odpeljali v razna koncentracijska taborišča. Omeniti moram tudi to, da je Tomo nosil očala z visoko dioptri- jo, zato si lahko zamislite, kako je hodil v nočnih dolgih pohodih in v težkih borbah oz. hajkah, kot smo jih takrat imenovali. Dobro se spominjam, kolikokrat je veja drevesa Tomota udarila po obrazu in mu tako zbila očala z obraza. Takrat je prosil tovariše, da mu pomagajo poiskati očala. Predvsem pa nas je opozarjal, da jih kdo ne pohodi, ker bi brez očal ne mogel živeti. Šlandrova brigada se po nalogu glavnega štaba Slovenije, zaradi priačkovane kapitulacije Italije prebije preko Save in sodeluje v bojih na Dolenjskem, zaradi tega je vodstvo brigade določilo Tomota za ilegalno delo na terenu ter pripravo za formiranje varnostno-obvešče-valne službe. Tomo postane prvi komandir VOS grupe za Domžalski okraj. Ni naključje, da je Tomo organiziral svoje vosovce prav v srcu sovražnikovega gnezda v Domžalah. Že v prejšnjem Občinskem poročevalcu sem omenil družine, pri katerih smo imeli vosovci obveščevalne točke in prebivališče. To je kraj, v katerem je Tomo preživel svoja mlada leta, zato je hotel svojo mladost nadaljevati v težki, okrutni, neenakopravni borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci, ki so prav v tem času zaceli dvigati glave in se organizirati v Belo gardo. V tem času je Tomo pokazal v borbi in na terenu izredno sposobnost, nadarjenost in voljo, zato je bil od Okrožnega komiteja KPS Kamnik poslan 2. maja 1944 v Drvar na II. kongres USAOJ, na katerem je govoril Maršal Tito. Prisotnih delegatov je bilo 316 iz vse Jugoslavije. Po končanem kongresu je Tomo spet prišel nazaj v Domžale. Zmu- čen in izčrpan od dolge poti je želel nekaj čaka počivati in okrevati na Rodici s svojimi nekdanjimi vosovci. Takrat še ni vedel, da je situacija na terenu v mnogočem spremenjena. Grupe VOS so so združile v čete VDV, na terenu pa so domači izdajalci pripravljali teren za formiranje domobranstva. Mnogi takratni politični aktivisti so v ilegalnem delu popustili, toda ljudje, ki sem jih že omenil, so ostali zvesti in pripravljeni žrtvovati svoje življenje skupaj z nami. Taka je bila in ostala tudi pokojna Trnavčeva mama, zato jo v tem Poročevalcu posebej omenjam. Med okupacijo je živela in delala samo v mlinu, kjub temu pa je bila vedno pripravljena pomagati vsem partizanom, predvsem pa nam vosov-cem. Pri njej smo imeli bunker, v katerega smo se zatekli v težkih in nevarnih trenutkih. Zaradi take situacije na terenu se je Tomo usodnega dne 27. julija 1944., zatekel v Trnavčev mlin. Ni slutil, da mu sledi oko izdajalca, ki je obvestil Nemce. Obkoljen mlin so temeljito preiskali in že je Tomo mislil, da je konec preiskave, takrat so Nemci ustavili mlinska kolesa in ponovno pričeli s preiskavo. Tomo je vedno rekel »živega me ne bodo nikoli dobili«, zato si je sam končal življenje. Te napisane vrstice naj mu bodo v spomin prav v tem letu 1974, saj je minilo 30 let od njegove smrti in prav v tem času bi praznoval 50-letnico svojega rojstva. Mladim rodovom pa naj bo svetal vzgled mladinca — člana KP Slovenije. Savo Nadaljevanje s 3. strani IS občinske skupščine: —■ pripravi material o problematiki stanovanjskega gospodarstva za prvo prihodnjo sejo skupščine tako, da bo delegatom omogočena čimbolj konstruktivna razprava; —■ prouči stanje v upravnih organih skupščine in izdela predloge sistemskih in kadrovskih rešitev s ciljem boljšega reševanja vprašanj, ki se tičejo stanovanjskega gospodarstva; — prouči vprašanje izdelave srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje za leto 1975—1980 s poudarkom na organski povezanosti programa stanovanjske izgradnje s planom kompleksnega razvoja občine. Ob tem je potrebno analizirati izvajanje srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje za obdobje 1971—1975 ter ugotoviti vzroke za odstopanje ter posledice; — aktivno sodeluje pri zbiranju in posredovanju pripomb za osnutke občinskih in republiških predpisov, ki se nanašajo na stanovanjsko gospodarstvo. Občinski sindikalni svet: — prevzame odgovornost za sklicanje vseh činiteljev, ki so neposredno odgovorni za izvajanje programa stanovanjske izgradnje, zlasti: predstavnike (predsednike) samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot, banke, IS občine itd. Cilj tega sestanka je vzpodbuditi akcijo, da dobi samoupravna stanovanjska skupnost tisto mesto v izvajanju in kreiranju politike, ki ji pripada; — vodi stalno skrb nad delovanjem osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah glede izdelave programov reševanja stanovanjskih problemov delavcev — njihovega izvajanja. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v vseh delovnih organizacijah: — zadolžijo strokovne službe, da izdajo kratkoročne in dolgoročne programe reševanja stanovanjskih potreb TOZD in njenih delavcev. Pri tem mora biti vodilo zavest, da je delovna organizacija neposredno odgovorna, da skupaj s svojimi delavci rešuje njihove stanovanjske probleme. Dogovori morajo biti konkretni in razumljivi tako, da vsak delavec, ki ima stanovanjski problem, vidi, kakšna je možnost za njegovo rešitev; — vse družbenopolitične organizacije, v prvi vrsti OZK, so dolžne v čim krajšem času dati na dnevni red stanovanjsko problematiko, tako v merilu delovne organizacije, kakor v občinskem merilu in jo kritično presoditi. Samoupravne interesne skupnosti in njene enote: — organi samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot morajo kritično presoditi svoje obstoječe normativne akte (pravilnike, statute) in programe dela, predložiti predloge sprememb v smislu teh sklepov in proučiti racionalnost in demokratičnost trošenja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, predvsem s tem, da se zagotovi večja disciplina pri izvajanju srednjeročnih programov in večji vpliv delavcev, združenih v OZD; — največjo skrb je treba posvetiti enoti za gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom, s posebnim poudarkom na aktiviranju hišnih svetov in iskanju pogojev za njihovo delo. Občinski odbor ZZB in komisija za varstvo borcev in invalidov NOV: — konferenca ugotavlja, da so še vedno posamezni člani ZB, zlasti borci-kmetje, ki si do sedaj niso mogli urediti svojega stanovanjskega vprašanja. Zaradi tega je potrebno najti ustrezne rešitve takšnih problemov; — organizacije ZB in komisije pa so istočasno dolžne budno paziti, da ne bi prišlo do zlorabljanja pomoči borcem, zlasti s strani njihovih sorodnikov. Strokovne službe kot samoupravna stanovanjska skupnost pri Biroju 71: — pripravijo predlog sistematizacije strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti, proučijo možnost rešitve vprašanja prostorov in opravijo tudi razpis za odredbo delovnih mest. Zaradi velikega pomena te službe mora biti kadrovanje opravljeno v skladu z družbenim dogovo rom o kadrovski politiki. II. 1. Občinska konferenca ZKS Domžale je sprejela statutarni sklep o organiziranosti in delovanju Zveze komunistov v občini Domžale (z dodatnimi predlogi). 2. V novembru mesecu je potrebno pripraviti čistopis statutarnega sklepa, ga razmnožiti in poslati vsem OZK, članom konference in predsednikom komisij. 3. Osnutek poslovnika Občinske konference ZKS Domžale in osnutek poslovnika OZK je potrebno sprejeti do konca leta 1974 po poteku razprave. III. 1. Uresničevanje brezkompromisnega boja za uveljavitev in uresničevanje neodtujljivih pravic in položaja delovnega človeka in oblikovanje takih samoupravnih odnosov v TOZD, DO, KS, SIS, ki so dostopni našemu delavcu, terja vrsto konkretnih nalog v posameznih sredinah in so vsakodnevna naloga ZK 2. Vzporedno z aktivnostjo pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti (kadrovanje delegatov, zlasti vodstva SIS) je treba pripraviti tudi delovne in finančne programe za leto 1975 in jih pravočasno in kvalitetno obravnavati v TOZD in KS, kar nalaga komunistom stalno dolžnost dajanja pomoči, kjer so težave. 3. Komunisti smo dolžni biti stalno budni, spremljati dogajanja in se aktivno vključevati v odkrivanje sovražne dejavnosti, dezinformacij in sovražne aktivnosti v lastnih sredinah. Potrebna je neprestana skrb za samozaščito. Komite Občinske konference ZKS Domžale Reševanje družbene prehrane v okviru sdograditve^Veleblagovnice Trgovsko podjetje »NAPREDEK« iz Domžal je začelo dograjevati Veleblagovnico v Domžalah. Ker smo zvedeli, da gre za obsežnejšo investicijo smo obiskali to delovno organizacijo ter jim v zvezi z začeto gradnjo postavili nekaj vprašanj, ki bodo nedvomno zanimala naše bralce. VPRAŠANJE: Zakaj ste se odločili za dograditev Veleblagovnice? ODGOVOR: Trgovsko podjetje »NAPREDEK« je v letu 1968 zgradilo v Domžalah trgovinski objekt Veleblagovnico v izmeri 3.590mJ skupne površine. Ta prodajni prostor pa že sedaj ne pokriva več vseh potrošniških potreb naših občanov in zato se jih veliko odloča za nakupe v Ljubljani. Ti nakupi povzročajo našim delovnim ljudem občutne stroške in izgubo časa, v občinski proračun pa se ne doteka del prometnega davka, ki ostane zunaj; če pa bi se več kupovalo v Domžalah potem bi se lahko koristno uporabil za splošne potrebe tudi še preostali dotok od prometnega davka. Zaradi intenzivne individualne in blokovne gradnje je v programu razvoja občine ocenjena 2,3% letna rast prebivalstva v Domžalah. Tudikakšnem roku? treba po objektu družbene prehrane je prav v Domžalah, kjer živi več kot ena četrtina prebivalstva občine, v domžalski industriji, trgovini, obrti in družbenih službah pa dela približno 35 % vseh v družbe nem sektorju zaposlenih občanov V skladu z gornjimi ugotovitva mi bo urejena tudi namembnost no vega objekta: I. etaža je namenje na skladiščenju blaga, pripravi hrane in pomožnim prostorom. II. eta ža je namenjena gostinstvu. V kla sični restavraciji bo 140 sedežev, v samopostrežni restavraciji 128 sedežev, v ostalih prostorih, t.j. v de likatesi in slaščičarni pa 98 sedežev. III. in IV. etaža sta namenjeni trgovski dejavnosti, deloma pa tudi pomožnim prostorom. Ta del nove trgovine je namenjen prodaji sobne opreme, kamor spada pohištvo vseh vrst, talne in druge obloge, te levizorji in drugi akustični apara ti, gospodinjski stroji, preproge svetilna telesa, oprema za rekreacijo in šport ter podobno. Občutno povečanje površin, k jih bo v Veleblagovnici kot celoti nad 8.500 m', bo omogočilo kvalitetnejšo in bolj pestro ponudbo bla ga. VPRAŠANJE: Kdo bo zgradil nov objekt in v Pri Veleblagovnici Domžale so se začela gradbena dela za dograditev tega objekta, v katerem bodo poleg trgovinskih prostorov tudi restavracija, bife in samopostrežna restavracija bližina Ljubljane daje Domžalam specifično vlogo primestnega centra z velikim prostorskim naselitvenim potencialom in zato je potrebno, da se ustrezno razvija tudi trgovska mreža, da bo sposobna pokrivati potrebe občanov, ki jih je na našem območju vse več in ki zahtevajo večjo izbiro. VPRAŠANJE: Kaj bo lahko občan kupil v novi trgovini? ODGOVOR: Tržna raziskava sedanjih in bodočih razmer v občini Domžale je pokazala največji primanjkljaj prav pri oskrbi prebivalstva s prehrambenimi artikli in s stanovanjsko opremo. Poleg tega pa je v celoti nerešeno vprašanje družbene prehrane, ki jo je nujno potrebno celovito urediti. V domžalski občini je kar 90 % nekmečkega prebivalstva, v družbenem sektorju pa je bilo npr. v letu 1973 zaposlenih 55 % žensk, kar kaže, da je potrebno družbeni prehrani posvetiti posebno pozornost. Največja po- ODGOVOR: Objekt je na podlagi izvedenega anonimnega natečaja projektiral s svojimi sodelavci dipl. ing. arh. Peter Kerševan. Ingeniring je pri novi investiciji opravil Ljubljanski investicijski zavod, nov objekt veleblagovnice pa bo zgradilo podjetje Obnova, ki je bilo izbrano na osnovi javne licitacije. Objekt bo dograjen v 14 mesecih in se predvideva, da bo usposobljen v začetku leta 1976. VPRAŠANJE: Kakšna je predračunska vrednost novega objekta, na kakšen način ste si zagotovili sredstva in kako nameravate reševati razvoj trgovske mreže na področju občine? ODGOVOR: Predračunska vrednost z vsemi investicijskimi stroški znaša 64,655.000 din od tega znašajo lastna sredstva investitorja 21.235.000 din, kredit LB podružnica Domžale pa 42.720.000 din. Kredit je dan pod pogojem, da podjetje uroči pri LB podružnici Domžale v treh letih 20,000.000 din. Zaradi nesorazmerno visokega zvišanja gradbenih in drugih stroškov časovno ni mogoča izpolnitev srednjeročnega plana gradnje trgovskih objektov na območju občine Domžale, vendar pa bo podjetje, tako z lastnimi, kakor tudi z drugimi sredstvi, ki si jih bo pridobilo, skrbelo za vzporedno reševanje tudi drugih planiranih investicij: Jarše, Črni graben, Moravska dolina itd., in da se bo razvijala trgovska mreža na celotnem območju občine Domžale. Pri reševanju razvoja trgovske mreže pa bo potrebno sodelovanje ne samo podjetja, Ljubljanske banke-podružnice Domžale in družbenopolitične skupnosti ter organizacij, ampak v veliki meri tudi interesnih skupnosti, predvsem stanovanjske in krajevnih skupnosti. Ta pomoč bo nujna, tako pri programiranju razvoja trgovske mreže na posameznih področjih, kakor tudi preskrba oziroma pomoč pri zagotovitvi potrebnih sredstev. VPRAŠANJE: Ali bo delovna organizacija »NAPREDEK« zmogla tako investicijo? ODGOVOR: Člani delovne skupnosti in organi upravljanja so na zborih delavcev, kakor tudi na sestankih večkrat obravnavali vprašanje nove investicije ter so sklenili, da se zgradi v skladu s projekti. V polni meri se zavedajo, da je dograditev veleblagovnice zelo zahtevna in obsežna naloga in da jo bodo zmogli sfinancirati le, če bodo uspešno, kvalitetno in složno delali. Za novo investicijo so se odločili zavestno in s polno mero odgovornosti, ker se zavedajo, da jim lahko le uspešen razvoj podjetja zagotovi lepšo prihodnost, četudi se bo v času gradnje potrebno marsičemu odpovedati. VPRAŠANJE: In kaj bi povedali še ob zaključku razgovora? ODGOVOR: Člani delovne skupnosti podjetja so zadovoljni, da so jim Ljubljanska banka-podružnica Domžale, Izvršni svet občine Domžale ter drugi organi in predstavniki družbenopolitičnih organizacij zaupali družbena sredstva, da lahko realizirajo svoj program in tako omogočijo normalno preskrbo naših občanov. Kolektiv NAPREDEK pričakuje tudi v bodoče polno podporo družbenopolitične skupnosti, organov in organizacij, ker bo le s sodelovanjem mogoče zagotoviti kvalitetno preskrbo občanov. Prepričani smo, da bo ta nova investicija na področju trgovine rešila vsaj nekaj odprtih vprašanj in da se bodo tudi za druge kraje ob tesnem sodelovanju vseh dejavnikov našla potrebna sredstva za izgradnjo trgovske mreže. V razgovoru sta sodelovala in odgovarjala na vprašanja našega uredništva tovariša Milan RUGELJ in Stane SKOK. Problem obveščanja na poti občan — delegat-skupnost Naš samoupravni sistem je s sprejetjem nove ustave, dobil nov člen bodočega upravljanja, to je delegatski sistem. Seveda je ta novi sistem, ki se sedaj uveljavlja in utrjuje, že na začetku poti naletel na določeno problematiko oziroma na določene objektivne težave. Vsaka novost v družbi ima, je imela in bo imela v razvoju družbe začetne težave. Ena izmed teh težav, ki se sedaj pojavlja je obveščanje. Predno pa preidemo k razglabljanju tega problema, to je obveščanja, pa nam mora biti le jasno, kaj je pravzaprav skupnost in kaj delegati. Vsi smo pač navajeni na občino, odbornike in poslance, zato te nove institucije v naši družbi marsikateremu občanu niso jasne. O teh skupnostih in delegatih je bilo že dosti napisanega. Če smo pa odkriti pa imamo še precej neznanja ali nevednosti o teh institucijah. Danes slišimo še marsikje kritiko, ki pa ni odraz nasprotja novemu, temveč bolj nevednosti. Čestokrat še slišimo kritiko, da so to le novi davki. Tu je značilno, kako je ta davek zakoreninjen pri našem občanu. Če pa se poglobimo v samoupravni sistem, pa vidimo, da stremimo za tem, da se ti davki, ki so odraz starega odpravijo. Samoupravni sistem je v sedanjem razvoju uvedel skupnosti zato, da bo vsak delavec — občan vedel zakaj plača določen dinar, komu služi in kako se troši. Ta dinar ni davek, temveč solidarnostni prispevek za določene dejavnosti, katere dejansko občan nujno potrebu- je. To se pravi, dinar ki ga dam skupnosti, ga bom v drugi obliki koristil. Davek se je stekel v občinski proračun. Tu so ga porazdelili na določene proračunske postavke, odborniki so ta razpored potrdili. Vse to smo rekli, da je administrativno poslovanje, ki je odmaknjeno od proizvajalca ali plačnika. S tem, da smo ustanovili skupnosti, smo izločili dejansko iz upravne administracije institucije, ki so življenjske važnosti za obstoj in razvoj občana in jim dali samoupravni značaj upravljanja s sredstvi. Rad bi to prikazal preprosto in razumno. Delavec proizvajalec je v svoji TOZD glasoval za prispevek, npr.: za Temeljno izobraževalno skupnost. Predložen mu je bil sporazum, iz katerega je videl koliko in zakaj se bo odločal. Ko mu je bilo jasno, je glasoval oz. potrdil ta sporazum. Ta sporazum je potrdil ne oziraje ali ima šoloobvezne otroke ali ne. 2e iz tega vidimo, da je tu solidarno odločeno, da se bo plačeval določen procent za potrebe šolstva. Drugi delavec — plačnik ima doma šoloobvezne otroke. Ti šolarji morajo imeti pogoje, da se nemoteno in uspešno učijo in napredujejo. Šola kot takšna pa stane, tu niso samo plače učiteljev, so še druge nujne potrebe. No in iz tega primera sedaj vidimo, da je postal taisti plačnik tudi korist-nik tega šolskega dinarja. Sedaj pa ne moremo trditi, da je to davek, temveč je plačilo določenih potreb skupnosti. Vodeb (se nadaljuje) Konferenca OO ZSM Prevoje - Šentvid V soboto, 19. oktobra 1974 je bila v klubski sobi v prostorih Krajevne skupnosti Prevoje sedma redna letna konferenca. Udeležilo se je je okoli 40 mladink in mladincev. Med nami pa so bili tudi predsednik OK ZSM Domžale Franc Teka-vec, trije člani predsedstva OK ZSM Marinka Hribar, Tone Homar, Vera Grošelj in predstavniki OO ZSM Lukovica, Dob, Helios. Iz KS Prevoje so na seji bili: predsednik KS Jože Primožič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sekretariata ZK, predsednik KUD Zarja Požar Miha, predsednik PGD Lončar Franc in predsednik HK Pire Brane. Soba je bila zakurjena in okrašena, posebno prijeten občutek pa je dajala ikebana na mizi. Spodaj podpisani predsednik mladinskega aktiva Prevoje-Šentvid sem ob lanskoletni izvolitvi napovedal program s pomočjo nove matematike (teorije množic) s tremi krogi. V prvem naj bi bili elementi kulture in idejnopolitičnega dela, v drugem elementi zabave in v tretjem elementi športa. Če te tri kroge delno prekrijemo, dobimo presek, ki vsebuje elemente iz vseh krogov. Iz tega sledi, naj bi vsak mladinec postal celovita osebnost. Enotni smo si bili, da je potrebno pospešiti kulturo, idejnopolitično in zabavno dejavnost. Naredili smo precej več, kot smo v začetku načrtovali. Glavni pospešek nam je bila vključitev v »Klub 74«, ki je bila izglasovana z rezultatom 13:12 ob 7 vzdržanih. Trinajsti glas se je izkazal kot srečni glas. Zdrava konkurenca med ostalimi člani »Kluba 74« Trojanami, Lukovico in Dobom, je pripeljala tudi do uspešnega medsebojnega sodelovanja. Skušal bom podati tudi rahlo analizo dejavnosti. Nekatere ugotovitve bodo ostrejše, kar pa bo v prid bodočemu vodstvu in vsem ostalim, saj velja, kdor ljubi, ta tepe. Najbolj me je motilo: 1. Naše govorjenje: polno tujih kletvic, ker domačih nimamo, kvante so vsakdanji obrok, brezobzirne žalitve so normalna človeška stvar. 2. Naši sestanki: ne jemljite tega dobesedno, to je le pesniški spis kot npr. Dantejev opis pekla. Nekje sem bral, da znanje in kultura naraščata. Opazil sem, da narašča tudi neumnost, da se skupina podreja seksualnim obsedencem, da ljubi sadistično zafrkavanje v živo, da se sem in tja sliši tudi krik obupanca sredi podivjanih kozlov. Takega neboditreba pa starorimska raja hitro opluje in popolnoma potolče. Bolje eden z razbito čeljustjo, samo, da mi lahko delamo svoje oslarije naprej. 3. Naša gostoljubnost: je lepa čednost, lahko pa postane tudi nasilna. Zlasti kadar komu ponujamo vino, žganje ali cigarete ... Koliko alkoholikov je že storil kozarec, ki ga je nekdo skoraj nasilno potisnil v dlan. 4. Naša prevojska ekstra klasa: Večkrat se sliši »Prevojci smo pa res nekaj posebnega«. Dobro. Tod;) nekateri se samo bahajo, čeprav nikjer aktivno ne sodelujejo. Ta ekstra klasa se izkaže predvsem pri raznih neumnostih. Pojavlja se celo poseben žargon npr. šarf Karlo, pravilno ipd. Ti znaki so razumljivi le neposrednim uporabnikom, medtem, ko so za ljudi iz drugih področij novi eksperanto. Takšno početje zelo hitro prehaja na otroke, ki zriajo komaj hoditi, pa že kažejo rožičke. Slabost te ekstra klase je predvsem neka trma, neka posebnost za vsako ceno, ki dostikrat ovira normalne odnose. V tem gibanju pa je zelo dobra lastnost — izvirnost, originalnost, ki je privedla do ustanovitve težkoatlet-skega kluba, hokejskega kluba, šahovske sekcije in v zadnjem času še lokostrelskega društva. 5. Naše kajenje: Komaj začnejo otroci dihati, že kadijo. In ker mladinec ponavadi že diha, mora vleči tudi cigarete. Najhuje pa je, da se je razpasla sila grda navada, da kadilec zasmrajuje okolje, kjer se mu zljubi, ne da bi kogarkoli vprašal za dovoljenje. Ta brezobzirnost kadilcev napram nekadilcem kaže predvsem nezdrav egoizem kadilcev. Zadnji čas je, da družbene organizacije končno povedo vsem svojim članom, da je kajenje škodljivo in da v tem smislu tudi ukrepajo. 6. Naš mladinski rasizem: kaže se predvsem na mladinskih plesih. Ponavadi je deklet manj kot fantov. Večina mladih, izgleda, da ne pozna osnovnih pravil družabnosti in plešejo le isti pari. Ostali prisotni fantje pa lahko slonijo na steni in gledajo film o novih poznanstvih, sproščenem vzdušju .. . To je nekaj napak, ki so me najbolj motile. Niso značilne samo za našo OO, ampak se jih opazi tudi pri drugih. Vse te nepravilnosti pa temeljijo na premajhni odgovornosti, nezreli zavesti, lenobni zavzetosti, preslabi poučenosti in nesodobni vzgoji. Upam, da se bo stanje bistveno izboljšalo, sedaj, ko se vsa družba aktivneje zavzema za bolj zdrave in pravilnejše odnose med ljudmi. Veselilo pa me je, da je naša mladina boljša, pa ne da bi manj slabega delala, marveč, da je od-kritejša. Mladinci so precej sproščeni, posebej na izletih in imajo precej smisla za humor. Včasih bi si mislil, da jih je sama neresnost, vendar znajo presenetljivo požrto-valno prijeti tudi za kramp in lopato. Na kulturnem področju smo prikazali nekaj novosti. Po petnajstih letih so znova domači igralci — mladinci, nastopili v Veselem večeru z nekaj skeči, igral pa je novoustanovljeni ansambel. Za 29. november smo pripravili proslavo. Sodelovali smo na kvizu o Prešernu v Lukovici in zmagali. Obnovili smo knjižnico, ki zdaj redno deluje. Pripravili smo predavanja o razmišljanju, o spominu, o samokritiki kar sami. O novi organiziranosti je predaval predsednik OK ZSM Domžale Franc Tekavec, sodeloval pa je tudi sekretar Lado Goričan. O splošni narodni obrambi je predaval sedanji predsednik OK SZDL Janez Vreček. S krizo na Bližnjem vzhodu pa nas je seznanil Tone Dolenc. Zdi se mi, da so predavanja zelo dobra oblika vzgoje in izobraževanja, na katerih so naši mladinci precej pridobili. Predavanja so bila kar dobro obiskana. Na idejnopolitičnem področju smo se ukvarjali z raznimi spremembami v glavnem na vseh sestankih, ki jih je bilo 20. V začetku leta in vse do konca marca smo se aktivno vključevali v priprave na volitve in tudi samih volitev. Svoje predstavnike imamo v delegaciji KS (Janez Cerar), DPZ (Tone Homar) in svetu KS (Franc Stupica). Trije člani so se udeležili seminarja v Kandršah (Homar, Kepic, Jemec) dva pa poletne politične šole v Vi-krčah (Homar, Jemec). Med počitnicami smo razpravljali o osnutku statuta ZSM in ZSMJ ter resoluciji. Med kongresom ZSM smo pripravili krajši recital in poslali pozdravno brzojavko vsem udeležencem. Opazil sem, da se nekateri prav bojijo politike, nekatere pa ne zanima. Treba bo še precej naporov, da pride v zavest vseh posameznikov, da socializem ne gradijo samo nekateri, ampak je za njegov nadaljnji napredek potrebno delo vseh. Za zabavo je bilo dobro poskrbljeno. Nekajkrat je v naši dvorani igral ansambel »Calimero« enkrat pa ansambel Mavrica iz Ljubljane. V klubski sobi pa je bilo nekaj plesov ob spremljavi glasbe s plošč. V svoji sobi smo tudi sil-vestrovali in pripravili slovesnost ob Dnevu žena. Najtežja in največja prireditev pa je bila pustna veselica, s katero smo si finančno opomogli. Večkrat so nas obiskali mladi iz Doba, precejkrat pa so šli prevojski mladinci in mladinke na ples k Dobljanom. Organizirali smo tudi izlet v Ča-teške toplice in v Logarsko dolino. Z Dobljani smo šli v Planico, s Trojanci pa v Crikvenico in Opatijo. Dve ekipi pa sta osvojili Triglav. S Trojanci smo si ogledali tudi prostore RTV Ljubljana. V športu smo se vključili v košarkarsko mladinsko ligo. Sodelovali smo na šesteroboju, tekmovali med vasmi v košarki, namiznem tenisu in šahu. Udeležili smo se tekmovanj ob Dnevu mladosti. Najboljše rezultate so pokazali šahisti, ki so bili prvi ekipno in posamezno (Hribar V., Jemec V., Vi-dergar M. in Vidergar J.), osvojili pa so tudi pokal na tekmovanju v Moravčah. Zelo uspela delovna akcija je bila pri elektrifikaciji, ko smo izkopali 25 jam za električne drogove. Preuredili smo tudi klubsko sobo. Zelo dobro smo sodelovali s KS in drugimi organizacijami. Veliko lažje gre, če gredo mladi predstavniki kdaj pa kdaj tudi k predstavnikom drugih organizacij na dom in se osebno z njimi pogovorijo. Tako ponavadi ne pride do krega, ampak se sodeluje v boljšem vzdušju, starejši pa so pripravljeni z večjim veseljem dajati spodbude in navodila. Odlično sodelovanje je bilo tudi z OK ZSM Domžale, vendar ne tako, da bi člani predsedstva stalno hodili v našo organizacijo, ampak tako, da sem šel sam ali kdo drug večkrat spotoma na OK ZSM in tam dobili vse potrebne informacije od prijaznih mladincev. Tov. Požar je pohvalil naše delo in poudaril, da morajo starejši mladino dvigati, ne pa, da jo stalno le kritizirajo. Tov. Primožič je pohvalil dobro sodelovanje s KS. Obema in še drugim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij se mladi zahvaljujemo za pomoč in uspešno sodelovanje. Naši mladinci sodelujejo v vseh društvih ali klubih v KS zelo uspešno, le pri gasilcih njihovo število upada. Na konferenci so prejeli priznanja najprizadevnejši člani za večletno delo v mladinski organizaciji: Marjan Dolinar, Štefan Primožič, Tone Homar, Tone Lebar, Viktor Jemec, Franc Stupica, Janez Cerar, Kristina Pire, Marjana Jemec, Janez Vrankar in OO ZSM Dob. Izvolili smo novo vodstvo v sestavi: predsednik Janez Vrankar, namestnik Franc Stupica, blagajnik Lijana Dobršek, sekretar Darja Len-ček. Novemu vodstvu želimo veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Viktor Jemec Področje — območje Na predavanjih, govorih, radiu, televiziji, v časopisih in navsezadnje tudi Občinskem poročevalcu se pogosto srečujemo z napačno uporabo izrazov »področje — območje«. Ker se omenjena izraza zelo uporabljata tudi v vsakdanjem pogovornem jeziku, je prav, da ju znamo pravilno uporabljati. Omenil sem, da se izraza »področje« in »območje« v praksi večkrat napačno uporabljata. Področje ne pomeni ozemlja, teritorij, temveč vsebino in obseg dela. Verjetno nas zavaja srbohrvatski izraz »područje«, ki pomeni teritorij, ozemlje. Pravimo torej: področje dela, področje udejstvovanja, upravno področje, področje gospodarstva, področje zdravstva in drugo. Nepravilno pa je govoriti ali pisati: na področju občine Domžale, na podeželskem področju, na gozdnem področju, na področju visokega zračnega pritiska itd. Navadimo se pravilno pisati in govoriti: na območju občine Domžale, na podeželskem območju, na gozdnem območju, na območju visokega zračnega pritiska itd., ker gre v teh primerih za oznako ozemlja, teritorija, območja, ne pa za neko delovanje, za področje dela. L. G. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI, VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI LJUBLJANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE! Dan varčevanja v LB — podružnici Domžale Delovna organizacija FILC Mengeš je začela z gradnjo novih prostorov, v katerih bo kmalu stekla nova proizvodnja Delovni uspeh tovarne Filc Mengeš Zadnjega dne preteklega meseca smo praznovali 50jletnico praznovanja svetovnega dneva varčevanja. Tudi pri nas v podružnici smo hoteli ta dan na nek način obeležiti. Zato smo že v mesecu oktobru povabili k sodelovanju učence osnovnih šol na območju občine Domžale. Domenili smo se, da bodo risali na temo varčevanja. Učenci so pridno pričeli z risanjem in že štirinajst dni kasneje smo imeli v podružnici po šest najboljših risb iz vsake šole. Ločili smo risbe višjih in nižjih razredov. Žirija, ki je bila sestavljena iz treh učiteljev likovnega pouka in delavcev naše podružnice, je imela dokaj težko nalogo. Vse risbe so bile zelo kvalitetne. Po natančnem pregledu vseh. risb je žirija izbrala tri risbe učencev višjih in tri risbe učencev nižjih razredov. Te risbe so bile nagrajene s hranilnimi knjižicami z začetnimi vlogami od 100 do 500 dinarjev. Letni tabor v Bohinju je končan V mesecu avgustu smo zaključili letno taborjenje domžalskih tabornikov, na katerem je bila velika udeležba otrok iz Domžal in okolice. Pod vodstvom starejših tabornikov je bilo organiziranih veliko ;izletov v naravo, planine in gozdove ter tudi kopanja ni manjkalo. Taborniki, starejši nad deset let, so se udeležili pohoda iz Ukanca preko Komarče do koče pri Sedmerih jezerih. Tu je njihov vodja imel predavanje o orientaciji in uporabi kompasa. Vračali smo se mimo koče pod Bogatinom, Kom-ne in prišli v Savico. Vso pot nas je spremljala pesem in zagorela lica od gorskega sonca. Prepričani smo, da se bodo podobna taborjenja ponavljala tudi naslednja leta in da bomo ponovno zaužili svež planinski zrak in se prijetno počutili ob tabornih og-njih. Tabornik Nagrajeni učenci so bili povabljeni v prostore podružnice, kjer jim je direktor tovariš Albin Klemene podelil nagrade. Nagrajene risbe skupaj z ostalimi so bile razstavljene v bančnih prostorih. Vsem sodelujočim učencem smo se zahvalili za sodelovanje in jih povabili, da se tudi drugo leto udeležijo tekmovanja. Tudi na odrasle varčevalce nismo pozabili. Vsi tisti, ki so 31. oktobra vložili svoj denar na hranilno knjižico ali devizni račun, so dobili žrebne številke. Od teh številk je bilo 4. novembra izžrebanih pet, ki so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Izžrebane številke so: 003, 048, 201, 068 in 030. Tako smo letos v naši podružnici obeležili dan varčevanja 31. oktober, drugo leto bomo pa pripravili kaj drugega. R. Mesec dni nas še loči od dneva, ko bomo potegnili črto pod našim delom in ugotovili našo uspešnost v letu 1974. Čeprav naloge sprejete v začetku leta niso bile majhne, smo le-te v glavnem v celoti opravili. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da smo do vključno 30. 9. tega leta povečali celotni dohodek napram istem obdobju lanskega leta za 59 %, ostanek dohodka pa za 39,5 %. Doseženi uspeh je toliko večji, ker spremembe cen izdelkov na prikazani rezultat še niso vplivale. Vsekakor pa moramo omeniti namestitev novih modernih strojev za iglanje, s pomočjo katerih smo za trikrat povečali proizvodnjo iglanih preprog fimelon. Čeprav smo stroje montirali v mesecu juniju, smo mesec dni kasneje sklenili pogodbo za izvoz preprog v Irak v vrednosti 210.000 dolarjev. Celotni obseg investicij v letošnjem letu znaša 420 starih milijonov. Poleg že omenjenih strojev smo preuredili kotlovnico in mon- tirali nov parni kotel, zgradili smo čistilno napravo za čiščenje odpadnih tehnoloških voda in pričeli z izgradnjo skladišč. Nobenega dvoma ni, da so samoupravni organi s polno mero odgovornosti sprejeli naloge in da so skozi celo leto budno spremljali njihovo izvajanje. Prav je, da omenim pomoč Ljubljanske banke, podružnice Domžale, brez katere bi postavljenih nalog ne mogli izvršiti. Prav tako pa ne bi izvršili vsaj tako uspešno ne, postavljenih nalog brez delovnih ljudi. Za dosežene uspehe imajo prav ti največ zaslug, saj skoraj ne vedo za proste sobote in nedelje in uspešno izvajajo sprejete naloge. Naši pogledi so uprti v leto 1975. Kaj nam bo prineslo ne vemo, vendar pa se skrbno pripravljamo. Ob prazniku želimo vsem delovnim ljudem uspehe pri delu, ki so med drugim tudi pogoj za osebno srečo. H. B. POPRAVEK V oktobrski številki Poročevalca so bili objavljeni pogoji, katere mora prosilec izpolniti za pridobitev pravice za najemanje potrošniškega posojila. Točni pogoji so naslednji: Potrošniško posojilo pri podružnici LB Domžale lahko dobi vsak občan če: — ima na hranilni knjižici, tekočem, deviznem ali žiro računu najmanj 10 % zneska od zaprošenega kredita najmanj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniški kredit; — ali ima namensko vezano hranilno vlogo najmanj 3 mesece v višini 10 % zneska zaprošenega kredita; — ali sprejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun; — ali namensko veža domačo ali tujo valuto po pravilnikih LB. Mladi vedno bolj varčujejo. Na sliki vidimo nagrajene učence od leve proti desni: Vrenjak Bojana, Lovše Vili, Mlakar Blanka, Urbane Marko, Bevc Igor in Marinšek Romana Iz Društva upokojencev Domžale V pisarni Društva upokojencevtoliko let neutrudno dela s tem v Domžalah je v zadnjem času veliko razprav o posameznih vprašanjih, ki neposredno zadevajo delo in življenje domžalskih upokojencev. Tako je bila v zadnjem času razposlana nekaterim članom društva POPISNICA s prošnjo, da jo izpolnijo, ker bi s tem lahko uredili točno evidenco vseh članov. Člani društva so v poletni sezoni bili na mnogih izletih, kjer so v tovariškem vzdušju preživeli veliko prijetnih uric. Da so ti izleti tako uspešno potekali, se upokojenci zahvaljujejo Ivanu Redenšku in Karlu Pancetu za uspešno organizacijo. Prav tako se upokojenci zavedajo kulturnega poslanstva njihovega pevskega zbora, ki je nastopal na mnogih svečanostih in s tem dosegel tudi vidne uspehe. Posebna zahvala gre še prav posebno pevovodji Stanetu Habetu, ki že zborom. Ponovno je odprto vprašanje gradnje Doma upokojencev v Domžalah. Gradbena dela bi se morala začeti že meseca oktobra, ko so bili pripravljeni vsi načrti. Toda ponovno se je, kot že tolikokrat do sedaj, zataknilo pri vprašanju lokacije, ki še vedno ni urejena. Gradbeni odbor pri Skupščini občine Domžale bi moral rešiti to vprašanje in že enkrat dokončno določiti, kje bo dom stal in kdaj se bo pričela gradnja. Vsi vemo, da je to vprašanje, ki je vedno bolj pereče in da ga ne bomo mogli odlašati Iz leta v leto. Upokojenci želimo, da bi bile uresničene obljube, da bo dom zgrajen in vseljiv do konca leta 1976. Upamo, da bo to res in da bodo odstranjene težave, ki sedaj zavirajo začetek gradnje!? Iz pisarne DU Domžale IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zakaj še ni trgovine na Rodici? Tako izgleda del notranjosti trgovine v Grobljah, ki ni niti sodobna in niti založena s potrebnimi življenjskimi potrebščinami. Zob časa je načel dotrajani inventar, katerega je nabavila še bivša kmetijska zadruga Jarše-Rodica. Po sedanjih ugotovitvah je Napredek investiral v to trgovino zelo primitivno vitrino za sir in salamo in strojček za rezanje salame. Uslužbenke morajo še računati ročno, ker izgleda, da trgovini tudi ni potrebna blagajna. Na stropu se vidijo razpoke in sledovi že dolgo, dolgo nepre-pleskanih prostorov. Ali so občani tega predela s svojim vsakodnevnim kupovanjem potrebščin, katere imajo v tej trgovini res zaslužili to kar se rešuje in obljublja že več let? NA SESTANKU SVETA ŠOLE AKCIJA ZBIRANJA IGRAČ IN SLIKANIC V letošnjem tednu otroka od 7. do 13. oktobra, ki je bil pod geslom: »Pridobivajmo prostor za otroke — razširjajmo družbeno organizirano vzgojo otrok in usposab-Ijajmo družbene delavce zanjo*, je organiziral Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije zbiralno akcijo otroških igrač in slikanic za predšolske otroke. Občinski odbor RK in Obč. zveza prijateljev mladine Domžale, sta pričeli z hitro akcijo zbiranja igrač in slikanic, v kateri so sodelovale organizacije mladih članov RK in pionirji na osnovnih šolah in zbrali: 1358 igrač in 1060 slikanic Vse igrače in slikanice smo predali Vzgojno varstvenem zavodu Domžale, ki jih je razdelil po vrtcih v občini Domžale. Večja mesta pa so igrače in slikanice poslali na nerazvita področja. Vzgojno varstveni zavod Domžale in organizaciji akcije se najlepše zahvaljujejo vsem staršem, mladim članom RK, pionirjem in svetovalcem na osnovnih šolah, ki so vložili svoj trud, da je akcija uspela. Vzgojno varstveni zavod Domžale Obč. odbor RK in Obč. zveza prijateljev mladine Domžale Kot predstavnica Občinske konference ZSMS Domžale sem se udeležila sestanka sveta šole na Poklicni kovinarski in usnjarsko galanterijski šoli v Domžalah. Sestanek, katerega je pričel predsednik sveta šole tov. Tekavec, je imel glavno nalogo potrditi letni plan šole, ki smo ga vsi vabljeni dobili z vabili. Direktor PKUGŠ tov. Ve-lepec je na kratko še enkrat razložil letni plan šole in ga dal v razpravo. Letni plan je bil zelo pregledno in podrobno narejen tako, da je bila razprava zelo kratka. Omenim naj, da letni plan zajema tudi delo družbenopolitičnih organizacij na šoli, med njimi tudi delo osnovne organizacije Zveze socia- V osnovni šoli Dob so se zbrali delovni ljudje in občani iz Krajevne skupnosti Dob, da bi sprejeli statut KS Dob in da bi se pogovorili o izgradnji šolske mreže v občini Domžale. Na zboru so bili navzoči vsi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini. Predsednik KO SZDL tov. Maks Jeran je na kratko razložil statut KS in ga potem dal v razpravo, ki pa je bila zelo kratka. Ker smo vsi navzoči glasovali za sprejem statuta, je bil sprejet. Več razpravljalcev je govorilo o izgradnji šolske mreže oziroma konkretno o izgradnji šole in telovadnice v Dobu. Govoril je tudi predsednik SOb Domžale tov. Jernej Le- V letošnji majski številki Občinskega poročevalca smo pisali o problemih izgradnje nove trgovine na območju Krajevne skupnosti Jarše. Med ostalimi smo napisali tudi, da bo trgovsko podjetje NAPREDEK pripravilo vso potrebno do-kumt ntacijo do 21. maja 1974 in pričelo z takojšnjo izgradnjo na že odkupljenem zemljišču. Vendar lahko le ugotavljamo, da ta odgovor ni bil realiziran. Občani Krajevne skupnosti Jarše (peti po številu prebivalcev v občini) še vedno hodijo po najosnovnejša živila in potrebščine v trgovine v Domžale, Preserje ali pa v trgovino v Groblje, ki ne ustreza niti v sanitarnem pogledu, še manj pa njena založenost ne zadošča najosnovnejšim potrebam prebivalcev. Občani KS Jarše in okolice se ogorčeno sprašujejo, kolikokrat bo še Napredek prelomil dane besede in kršil že sprejete dogovore? Direktor podjetja Milan Rugelj je že v letu 1972, na seji občinske skupščine obljubljal, da bo trgovina na Rodici zgrajena že v letu 1973. Toda to so bile obljube, na konkretna vprašanja pa sedaj odgovarja, da Napredek nima denarja. Občani smatramo, da kolikor Napredek ni sposoben zgraditi trgovine, naj to zgradi nekdo drug. kajti od samih obljub občani ne morejo živeti. Vsaj na ta članek bi želeli pozitiven odgovor, če ni mogoče zgraditi trgovine? ,vy;».,-;;;^.-j,,, .:-^W~^-"V'/-^'' Krajevna skupnost ' Jarše listične mladine, ki zelo uspešno deluje in so se prisotni pohvalno izrazili o njenem delu. Letni plan PKUGŠ smo soglasno sprejeli. Pod točko razno smo razpravljali tudi o srednješolskem centru v Domžalah, ki je nujno potreben. Vsi prisotni smo se strinjali z mnenjem, da je treba začeti načrtneje delati za ustanovitev srednješolskega centra v naši občini. Pogovarjali smo se tudi o razširitvi PKUGŠ. Tov. Velepec je povedal, da bi Poklicna kovinarska usnjarsko galanterijska šola letno lahko vpisala do 1000 učencev, vendar ji prostorske možnosti tega ne dovoljujejo. Zato bo treba delati tudi v tej smeri. Vera Grošelj nič, ki je pohvalno govoril o delu sklada za izgradnjo šolske mreže, s čimer so se prisotni strinjali, vendar so vsi izrazili željo in zahtevo, da se razmere pri izgradnji osnovne šole v Dobu čimprej urede, kajti razmere so res slabe. Pogovarjali smo se tudi o škodi, ki jo je povzročila poplava. Nekateri vaščani so bili v dneh poplave skoraj odrezani od sveta, do njih niso prišli niti gasilci, zato je zbor občanov in delovnih ljudi sprejel sklep, da se mora Rača in ostali potoki v KS Dob čimprej urediti, ker bo škoda v prihodnje še večja, kot je bila ob tej poplavi. Vera Grošelj OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS V DOBU V okviru nove organiziranosti ZSMS in novo sprejetega statuta ZSMS smo se v četrtek, 31. oktobra 1974 mladi iz Krajevne skupnosti Dob zbrali v gasilskem domu v Dobu, da bi se domenili za naše nadaljnje delo in reorganizacijo našega aktiva. Najprej smo se pogovarjali o novi organiziranosti naše organizacije in izvolitvi novega vodstva, kajti staremu vodstvu poteče mandat v mesecu novembru. Po statutu ZSMS se naš aktiv sedaj imenuje Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Dob. Izbrali smo volilno komisijo, ki je na podlagi tajnega glasovanja preštela glasove in sestavila kandidatno listo za novo vodstvo. Medtem, ko je komisija preštevala glasove, je delegatka IX. kongresa ZSMS povedala nekaj vtisov s kongresa in odgovarjala na vprašanja mladih. Po pregledu vseh volilnih list kov, volilo je 30 mladincev, je volilna komisija sestavila kandidatno listo, o kateri se bomo odločali na redni letni konferenci, ki bo v prvi polovioi meseca novembra. Za predsednika bo kandidirala Vera Grošelj, za sekretarja Marta Vojska, za člane predsedstva pa Slavko Birk, Roman Breznik, Mato Jeran, Pavel Orehek, Franci Starin, Nada Zelko in Miloš Žargi. Domenili smo se tudi, da na konferenci ne bomo sprejemali novega programa. Do 1. januarja bomo delali po starem, novi program bomo sprejeli na prvem sestanku v novem letu. Obenem smo izbrali tudi delegate za konferenco mladih v krajevnih skupnostih pri OK ZSMS Domžale. Razpravljali smo tudi o našem delu v mesecu novembru. Ob Dnevu republike bomo sodelovali na kvi zu, če pa tega ne bo, bomo pripravili samostojno proslavo, sodelovali bomo na tradicionalnem športnem tekmovanju osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, ki ga organizira OO ZSMS Trojane ter pripravili prijateljsko srečanje v namiznem tenisu z ekipo OO ZSMS Prevoje-Šentvld. Naša naloga pa je tudi ureditev klubske sobe. Okna smo že kupili, kupiti pa moramo še peč, ker nam bi bilo brez nje precej onemogočeno naše delovanje. Predsedstvo OO ZSMS Dob VABILO SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE — CESTNI SKLAD vabi vse občane in delovne ljudi na otvoritev novega mostu preko Kamniške Bistrice pri kopališču v Domžalah, v soboto, 23. novembra 1974, ob 11. uri. VABLJENI! ZBOR OBČANOV IN DELOVNIH LJUDI Velika elektrifikacijska dela na Prevojah Preselimo se za trenutek v čas pre\/ojske zgodovine prgd osemin-tridesetimi leti, torej v leto 1936. To je bilo za Prevoje veliko zgodovinsko leto, saj je bil postavljen prvi transformator in po prevojsk;h hišah je prvič v vsej zgodovini zasvetila električna žarnica. V mir no podeželsko vas je prišla tista »smrtnonosna in nevidna« sila, ki je povzročila veliko revolucionarno spremembo, spremembo, ki je pred tem ni povzročil noben družbeni, tehnični in ne naravni faktor in tudi v prihodnosti ne bo prišlo do takih velikih sprememb. Seveda se je s te modprl za Prevoje nov čas, čas velikih tehničnih in s temi pogojenih tudi življenjskih sprememb, kakor tudi sprememb v infrastrukturi, standardu itd. Po vojni se je tudi v tem kraju, kakor tudi v vseh ostalih, ki so povezani v KS Prevoje, začel večji ali manjši gospodarski napredek. Povečalo se je število hiš, prebivalcev, v življenje so začeli vstopati razni električni aparati, stroji, pripomočki in s tem se je povečala poraba električne energije. Poraba je stalno naraščala in okrog leta 1965 narasla do take meje, da je postala zmogljivost edinega transformatorja v Vrbi premajhna. Posledica tega je bila, da je bilo 80 % prevojskih gospodinjstev preslabo preskrbljenih z električno energijo. Ob večerih je napetost padla celo na 150 V in številni gospodinjski aparati niso mogli obratovati, kaj šele težki motorji, ki jih uporabljajo kmetje v najrazličnejše namene. Tedaj je bilo priključenih na edini transformator okoli 250 gospodinjstev v vaseh: Prevoje, Šentvid, Vrba, Imovi-ca, Prevalje, Koseze in Videm. Začela so se negodovanja in pritožbe, toda le-te niso mogle biti uslišane, ker ni bilo potrebnih Del republike Hrvatske, Bosne in Srbije so zajele katastrofalne poplave, ki so napravile ogromno škodo na ljudskem premoženju in na spravilu poljedelskih pridelkov kot je: koruza, sladkorna pesa in drugo. Zaradi slabega vremena je tudi plan setve v velikem zaostanku tako, da bo tudi manjši pridelek vseh žitaric v bodočem letu. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je na poplavljena področja že prispeval sredstva iz sklada investicijskih sredstev. Leta so tekla, stanje je postajalo vse težav-nejše, toda končno so se našla potrebna sredstva za rekonstrukcijo prevojskega električnega omrežja. V juniju leta 1973 je bila pri svetu KS Prevoje formirana petčlanska elektrifikacijska komisija, ki naj bi proučila pereči položaj, izdelala natančne analize in eventualno podala tudi rešitve, predloge oziroma oblikovala rekonstrukcij-ski načrt. Uresničevati se je začela velika in načrtna akcija; treba je bilo dobiti sedemintrideset soglasij za postavitev elektro drogov; ker ni bilo dovolj sredstev so občani samoiniciativno brezplačno odstopili zemljišče za transformatorske postaje; treba je bilo dobiti gradbeno dokumentacijo; dobiti je bilo treba najprimernejšega izvajalca in nenazadnje je bila najpomembnejša izpeljava referenduma, na katerem so se občani odločali za samoprispevek oziroma za njegovo vsoto. Referendum je uspel in privatna gospodinjstva so bila pripravljena plačati 80.000 Sdin, zasebni obrtniki pa po 160.000 Sdin. Predvsem je bilo treba zagotoviti še ostala investicijska sredstva, saj je predračun znašal 80 milijonov starih dinarjev. Prispevki občanov so znašali 12,945.000 Sdin, prispevki delovnih organizacij 880.000 Sdin, intervencijska sredstva občine 12,505.000 Sdin, torej so bili vsi prihodki 26,280.000 Sdin. Gradnja se je začela letos in je do danes zaključena 80—90 %. Izvajalec del je Elektro Ljubljana-oko-lica. Dela so končana na Prevojah. v Vrbi in v Šentvidu, dočim sta problema Imovice in Prevalj še nerešena in bosta gotovo do pomladi 1975, ker elektro podjetje v tej jeseni ne more biti kos vsemu delu, predvsem zaradi drugih bolj pe- za elementarne nesreče, kot tudi oblačila in obutev. POZIVAMO VSE OBČANE, DA NUDIJO SOLIDARNOSTNO POMOČ POPLAVLJENCEM IN SVOJE PRISPEVKE NAKAŽEJO NA ŽIRO RAČUN REPUBLIŠKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE LJUBLJANA ŠT. 50103-678-51579, z oznako »pomoč poplavljencem«. Obč. konferenca SZDL Domžale Občinski odbor RK Domžale rečih problemov elektrifikacije v drugih krajih naše občine. Pri delih so s številnimi prostovoljnimi urami pomagali tudi prebivalci te krajevne skupnosti, posebno pa se je izkazala OO ZSMS Prevoje-Šent-vid, saj je poleg drugega organizirala izkop vseh jam za elektro drogove. Z izgradnjo dveh novih transformatorskih postaj in z odcepitvijo vasi Videm in Koseze ter z rekonstrukcijo celotnega električnega omrežja, se je stanje skoraj v celoti izboljšalo. S tem je problem elektrifikacije na Prevojah v večji meri rešen, toda elektrifikacijsko komisijo pa čaka še druga tudi pomembna naloga — izgradnja javne razsvetljave na Prevojah in v Šentvidu. Gradnja se je začela že leta 1973 in je do sedaj že 80% realizirana in bo po predvidevanjih končana do 29. novembra letošnjega leta. Tako se bo eno najbolj perečih vprašanj zadnjih let v KS Prevoje — namreč vprašanje elektrifikacije in javne razsvetljave — dokončno rešilo. Tone Homar V oktobru mesecu je bilo v Kino dvorani v Domžalah proslava Dneva krvodajalcev. Slavnostni govor, je imel predsednik občinskega odbora RK Domžale, tovariš Franc ZABRET, v katerem se je vsem organizatorjem krvodajalstva in krvodajalcem zahvalil za njihovo človekoljubno in humano delo ter omenil, da v občini Domžale vsakoletno presežemo plan krvodajalstva za svojih 26 %. Kulturno zabavni program je izvajal oktet bratov Pirnat in mladi člani RK Osnovne šole Venclja Per-ka Domžale. Na koncu proslave so bile razdeljene diplome organizatorjem krvodajalstva, ki so dosegli vidne uspehe v letu 1974 in to: — Sindikalni podružnici TRAK Mengeš — Sindikalni podružnici LEK Mengeš PRIPRAVE NA DECEMBRSKE VOLITVE NA TROJANAH Na novembrski razširjeni seji odbora Krajevne organizacije SZDL Trojane smo razpravljali o pripravah na volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnostih, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori občinske skupščine, in sprejeli določena stališča. Zaradi kadrovskih problemov v Krajevni skupnosti, saj je večina aktivnih občanov in delovnih ljudi že angažiranih v raznih organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah in zaradi sorazmerno majhnega števila prebivalcev, je odbor sprejel stališče, da bi v KS Trojane volili splošno delegacijo, ki bi štela 11 članov. Hkrati je odbor še evidentiral 18 možnih kandidatov za člane delegacije. Evidentirala jih je tudi osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Struktura evidentiranih je zadovoljiva: 9 žensk oziroma 9 mladih. Dogovorili smo se že tudi za vse nadaljnje predvolilne postopke in za same volitve. Odbor krajevne organizacije SZDL je menil, da naj bi bila kandidatna lista za volitve delegacije odprta. Oživela bo tudi volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo pred volitvami delegacije imenovala volilna odbora za volišči na Trojanah in Šentožboltu. Lado Goričan Velika prizadevanja občanov Prevoj in okoliških krajev so končno obrodila sadove, ker bodo imeli sedaj dovolj električne energije za gospodinjstvo in kmetijske stroje. — Sindikalni podružnici MLINO-STROJ Domžale — Sindikalni podružnici TOKO Domžale — Sindikalni podružnici UNIVERSA-LE Domžale — Sindikalni podružnici TOSAMA Domžale — Sindikalni podružnici INDUPLATI Jarše — Mladini RK POKLICNE ŠOLE Domžale — Mladini RK SREDNJE TEH. USNJARSKE IN GALANTERIJSKE ŠOLE Domžale 185 krvodajalcem pa smo podelili krvodajalske značke za 5, 10, 15, 20 in 25-krat darovano kri. Vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva še enkrat najlepša hvala za njihovo človekoljubno in humano delo. OBČINSKI ODBOR RK Domžale KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE KONSTITUIRANA PO NOVEM Delovni ljudje in občani v Krajevni skupnosti Trojane so se, 13. oktobra zbrali na prvem zboru, sprejeli so nov statut Krajevne skupnosti in izvolili nove organe. Na predlog Krajevne organizacije SZDL Trojane so delovni ljudje in občani izvolili 19-članski zbor delegatov, ki ga sestavljajo delegati krajevne organizacije SZDL, osnovne organizacije ZSMS, organizacije ZB NOV in družbenih organizacij, nato delegati delovnih skupnosti gostišča »Pri Konšku«, trgovin »Napredek« in pošte ter delegati, ki so jih izvolili delovni ljudje in občani. Za predsednika je bil izvoljen Valentin Cukjati. Zbor delegatov krajevne skupnosti je takoj po konstituiranju izvolil svoje organe: svet krajevne skupnosti, poravnalni svet in odbor za varstvo okolja in narave. Na 2. zboru delovnih ljudi in občanov, ki bo sklican v mesecu novembru, bodo izvolili še organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov, ki bo štel 5 članov. Odbor krajevne organizacije SZDL je možne kandidate že evidentiral. S formiranjem še štirih stalnih komisij pri svetu krajevne skupnosti bo Krajevna skupnost Trojane v celoti organizirana po novem statutu. Lado Goričan Dela na mostu čez Kamniško Bistrico gredo h koncu in asfaltna cesta bo končno le povezala občane vzhodno od Kamniške Bistrice z Domžalami Pomoč poplavljencem PROSLAVA DNEVA KRVODAJALCEV Vozniki motornih vozil — novi zakon o temeljnih varnosti cestnega prometa V prejšnji številki Poročevalca so bile navedene bistvene značilnosti novega zakona, ki je začel veljati 1.10. 1974. V tem in morda naslednjih prispevkih bodo prikazane posamezne spremembe predpisov, ki zadevajo tako voznike, kot tiste, ki se pripravljajo na izpit iz cestno prometnih predpisov. Vse spremembe lahko razdelimo na tri vrste: 1. na odpravo dosedanjih določil; 2. na določene spremembe dosedanjih; 3. na uvedbo popolnoma novih določil. Primeri za take spremembe. Odpadlo je dosedanje določilo (čl. 21 starega zakona, v nadaljnjem st. z.): Kadar naleti voznik v prometu na javni cesti na predmet ali kakšno drugo oviro na vozišču, ki ogroža prometno varnost, jo mora odstraniti, če more to storiti, ali pa o tem obvestiti najbližjega pripadnika milice. Spremenjena je dosedanja opredelitev »motorno vozilo« (čl. 10. st. z.) Veljalo je namreč: »motorno vozilo« je vozilo, ki se premika z močjo lastnega motorja, razen vozil, ki vozijo po tirih in koles s pomožnim motorjem.« V novem zakonu (čl. 7) imamo opredelitve: 1. »vozilo na motorni pogon« je vsako vozilo, ki se premika z močjo lastnega motorja, razen vozil, ki vozijo po tirih; 2. »motorno vozilo« je takšno vozilo na motorni pogon, ki je namenjeno predvsem za prevoz ljudi in stvari po cestah ali za vleko priklopnih vozil, namenjenih za prevoz ljudi in stvari, razen vozil za prevoz ljudi in stvari, ki vozijo po tirih, koles z motorjem, kmetijskih traktorjev in drugih vozil na motorni pogon, ki niso namenjena predvsem za prevoz ljudi in stvari. Popolnoma novo je določilo v čl. 88: Voznik motornega kolesa in oseba, ki se vozi z njim na motornem kolesu, morata imeti med vožnjo zunaj naselja varstveni šlem. (Prekršek se kaznuje na mestu z denarno kaznijo 50 din). Pri navajanju vseh sprememb se ne bomo spuščali v njihovo upravičenost In logično neoporečnost, marsikatero opuščeno določilo čaka potrebnih dopolnitev, marsikatero novo pa dodatnih pojasnil. Oglejmo si sedaj po vrsti spremembe, ki so nastale z novim zakonom. Iz uvodnih določil starega zakona so izpuščene obveznosti občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij glede ravnanja za dosego večje prometne varnosti. Izpuščeno je tudi podrobno navajanje vseh nalog, ki jih imajo organi za notranje zadeve glede prometa. V členu 7 so spremenjene ali nanovo uvedene opredelitve nekaterih izrazov. To so: 1. javna cesta je zgrajena površina, ki ima splošen pomen za promet in jo sme vsakdo prosto uporabljati ob pogojih, ki jih določa zakon; 2. cesta, ki je rezervirana za motorna vozila; 3. mednarodna cesta; 4. magistralna cesta; 5. regionalna cesta; 6. lokalna cesta; 7. lahki priklopnik; 8. skupina vozil; 9. težka vozila. Naj pojasnimo samo nekatere teh izrazov. Magistralna cesta je mednarodna cesta in javna cesta, ki veže glavna mesta ali pomembnejša gospodarska območja republik ali avtonomnih pokrajin. Regionalna cesta veže gospodarska območja posamezne republike ali avtonomne pokrajine, ali cesta, ki je posebnega pomena za republiko ali avtonomno pokrajino. Skupino vozil tvorijo motorno in eno ali dve priklopni vozili, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota. Nova so določila glede cest: vrste, ustroj in oprema javnih cest, gradnja objektov v bližini cest, zavarovanje in vzpostavitve prometa med trajanjem del in prekinitvami prometa, omejitve in prepovedi prometa zaradi izrednih razmer. Odpadlo je določilo iz starega zakona o odvečnem hrupu, ki ga povzročajo motorna vozila, (čl. 17 st. z.) To je namreč urejeno drugod v predpisih o napravah in opremi motornih vozil. V čl. 145 je dodatno določilo glede alkohola: Voznik motornega vozila kategorij C in D ali motornega vozila, s katerim se opravlja javni prevoz, kakor tudi voznik, ki mu je vožnja motornega vozila glavni poklic, ne sme uživati alkoholnih pijač, dokler vozi motorno vozilo, niti nastopiti dela, če ima v organizmu kaj alkohola ali če kaže znake alkoholnih motenj. Novo je tudi določilo v čl. 139, da lahko pooblaščene osebe, ki urejajo promet, dajejo znake tudi iz vozila. To so znaki, ki jih dajejo z rokami, položajem telesa, zvočni ali svetlobni znaki, s katerim urejajo promet. Odpadla je določba (čl. 152 st. z.), kdaj je treba odstraniti z vo- 2e sam kongres je prinesel nekatere spremembe, ki narekujejo nove naloge naši osnovni organizaciji ZMS. Na seji predsedstva, ki je bila v petek, 8. novembra, smo že pripravili kandidatno listo članov sekretariata in jo poslali kadrovski komisiji pri OZK in komisiji občinske konference, ki bosta razpravljali o kandidatih ter z morebitnimi pripombami listo potrdili. Volitve v sekretariat 00 ZSM Papirnice Količevo bodo izvedene na letni mladinski konferenci, katere datum zaenkrat še ni določen, pač pa smo na seji izvolili člane komisije za pripravo konference; to so: Ivan Korošec, Jože Sempri-možnik, Miro Birk in Janez Mav. Evidentirali smo tudi možne kandidate za članstvo delegacije SIS, o čemer je bilo določeno na 4 posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSM v Domžalah. Zaradi neurejenih razmer v izobraževanju v naši OZD in zaradi pomanjkanja papirniškega kadra smo prejeli sklep glede šolanja slušateljev na Šolskem centru tiska zišča ali drugega zemljišča v prometni nezgodi onesposobljeno vozilo. Novo splošnejše določilo (čl. 25) pravi: Poškodovanih vozil, predmetov in snovi, ki utegnejo ovirati ali ogrožati varnost prometa, ni dovoljeno puščati na cesti ali metati na cesto. V zakonu je novo določilo glede uporabe luči, ki je bilo delno prevzeto iz Pravilnika o napravah in opremi motornih vozil. V členu 76 so navedene vrste ter barve luči In odsevnikov na motornem vozilu, kolesu in vprežnem vozilu. V čl. 77 je novo določilo (pojasnilo), da parkiranemu ali ustavljenemu kolesu, kolesu z motorjem in motornemu kolesu brez prikolice ni treba prižgati luči, če stoje v naselju tik ob robu vozišča. V istem členu je spremenjena določba glede posebnih parkirnih luči, ki svetijo samo na strani vozila, ki je nasproti strani, s katero stoji ob robu vozišča. Te luči smejo sedaj uporabljati samo vozila na motorni pogon, ki niso daljša kot 6 m in ne širša kot 2 m in jim niso dodana priklopna vozila. Novo je določilo (čl.78): Obvezno morajo imeti luči, kadar hodijo po vozišču izven naselja skupina pešcev v organizirani koloni ali sprevodu, vodniki vprežnih, tovornih in jahalnih živali ter gonjači živine. Spredaj morajo imeti najmanj eno belo ali rumeno luč, zadaj pa najmanj eno rdečo. Namesto luči se smejo uporabljati odsevajoče snovi. Novo določilo (čl. 79): Voznik vozila na motorni pogon mora zasenčiti luči (namesto bleščečih prižgati zasenčene luči), kadar vozi po cesti tik ob plovni poti ali ob železniški oziroma cestnoželezniški progi — ob srečanju s plovilom oziroma vozilom, ki vozi po tirnicah in prihaja iz nasprotne smeri. Glede strani vožnje je novo (čl. 34): Izjemoma sme voznik v naselju na cesti z voziščem, na katerem sta za promet vozil v isti smeri najmanj dva zaznamovana prometna pasova, voziti s svojim vozilom tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča. (Izjemoma zato, ker je voznik dolžan voziti čim bližje desnemu robu vozišča upoštevajoč splošne pogoje glede varnosti). in papirja ter ga predložili ustreznemu organu v podjetju, ki naj v zvezi s tem ukrepa. Pred zaključkom letošnjega leta moramo opraviti še vrsto nalog, ki jih določajo smernice kongresa oziroma statut ZSMS. Dokaj kočljiva zadeva bo prav gotovo ponovno evidentiranje članov v naši 00 ZSMS in si je ta ponovni sprejem v vrste ZSM res težko predstavljati. Evidentiranje bo vsekakor nujno, kajti na občinski konferenci v Domžalah bo potrebno urediti kartoteko vsega članstva. Posamezne formalnosti tega sprejema in postopek še niso določene, na posvetu predsednikov pa je bilo omenjeno, da bo evidentiranje potekalo na posebnih formu-larjih, ki bodo zaključeni s podpisom novih članov, s katerim bo posameznik sprejel pravice in dolžnosti člana ZSM. Potrebno bo tudi predlagati kandidate za članstvo v vrsto komisij v okviru občinske konference ZSMS, saj se volitve hitro približujejo. NADA JANE2IČ S tem pa se povezuje določilo v čl. 60, ki pravi, da na taki cesti, na kateri so vsi prometni pasovi, namenjeni za promet v isti smeri, zaradi gostega prometa popolnoma zasedeni z vozili, ki vozijo v vzporednih vrstah tako, da je hitrost vožnje posameznega vozila v vrsti odvisna od hitrosti vozil pred njim, sme voznik vozila, ki ni na skrajnem desnem prometnem pasu, zapustiti vrsto vozil, v kateri je, samo da bi zavil na levo ali na desno ali da parkira vozilo. Hitrejša vožnja vozil v eni vrsti od vožnje vozil v drugi vrsti se v tem primeru ne šteje za prehitevanje. Prav tako se ne šteje za prehitevanje vožnja z desne strani vozila, ki ne vozi po prometnem pasu ob desnem robu vozišča. S. Vrhovec PARTIZANSKI POHOD DOMŽALSKIH TABORNIKOV V programu taborniške organizacije je pomembna, če že ne najpomembnejša, dejavnost obujanje partizanskih tradicij in seznanjanje mladih tabornikov s pridobitvami NOB in revolucije. To dejavnost Izvajajo taborniki z organiziranjem obiskov znanih krajev iz časa NOB, partizanski pohodi in ostalo aktivnostjo, ki mladino na neposreden in vabljiv način seznanja iz vsem tistim, kar mora mlad človek vedeti o naši bližnji preteklosti. V soboto, 26. oktobra so taborniki odreda »Skalnih taborov« odšli na enodnevni partizanski pohod. Cilj tega pohoda je bila mala vasica Oklo, kjer so se 24. februarja 1944 odigrali tragični dogodki, ko je po izdaji padla v roke sovražniku večja skupina partizanov, od katerih jih je 72 tudi padlo. Iz zbornih mest, ki so bila pred domžalskimi osemletkami so preko Kamniške Bisrtice krenile tri skupine tabornikov. Največja je bila tista, ki je krenila izpred osnovne šole Josip Broz Tito. V Zaborštu so se skupine združile v kolono, ki je odšla naprej proti Ihanu in dalje po poteh in gozdnih stezah proti Ok-lem, kamor je prišla po 3-urnem pohodu. Pri ruševinah nekdanje vasi je mlade tabornike že čakal vroč čaj, ki ga je skuhala skupina starejših tabornikov, ki je prišla na Oklo že pred glavno kolono. Po počitku so se mladi taborniki postrojili in z odredovim praporom na čelu odšli k spomeniku, kjer so imeli krajši program in se seznanili z dogodki, ki so se na tem mestu odigrali ob spopadu s sovražnikom. V spomin na padle so mladi taborniki prižgali 72 sveč. Potem so organizirali za udeležence pohoda tekmovanje v premagovanju ovir, ki je tudi ena izmed disciplin taborniškega mnogoboja za »medvedke« in »čebelice«. Tekmovalo je skupaj 11 skupin, v katerih je sodelovalo 44 posameznikov. Najhitrejše so bile ekipe osnovne šole Šlandrove brigade. Po končanem tekmovanju in po okrep-čilu so se nato mladi taborniki v urejeni koloni vrnili nazaj v Domžale, Naslednja večja akcija, ki Jo bodo organizirali domžalski taborniki pa bo v počastitev Dneva JLA, ko bo v Domžalah partizanska taborniška igra ILEGALEC, v kateri bo sodelovalo še več mladih tabornikov. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da se je pohoda na Oklo udeležilo ravno 72 tabornikov, to je ravno toliko, kolikor je v tragičnih dogodkih padlo partizanskih borcev na Oklem. J. I. DELO 00 ZSMS PAPIRNICE KOLIČEVO Poročilo o septembrskih in oktobrskih sejah Občinske skupščine in njenih zborov Konec letošnjega septembra so se člani delegatske skupščine sestali na 4. skupni in ločenih sejah posameznih zborov. Na skupni seji so poslušali uvodna pojasnila k poročilu o gibanju gospodarstva v prvem polletju 1974, ki je bilo vsebovano v posebnem Biltenu, ki ga je pripravila občinska plansko analitska služba in v analizi zaključnih računov, ki jo je pripravila SDK-podružnica Ljubljana. Poročilo o gibanju gospodarstva je bilo že objavljeno v oktobrski številki Občinskega poročevalca, prav tako tudi ukrepi, ki jih je predlagal izvršni predloženo delegacijam je razvidno, da gre za izgradnjo visokonapetostnega omrežja, ki povezuje celotno državo in bo potreben tudi Sloveniji. Glede na to bi upravni organ sicer lahko izdal sečno dovoljenje, vendar je ta vezan na sklep skupščine prejšnjega sklica, da mora namreč elektrogospodarstvo projektirati električne daljnovode nad gozdnimi sestoji. Tak sklep je prejšnja skupščina sprejela z namenom, da se zaščitijo vedno bolj redke gozdne površine ter preprečijo erozije, ki so vedno večje, predvsem na področjih, kjer je gozd Uvodne razprave o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju so se udeležili direktorji temeljnih organizacij združenega dela in na nj(■; skušali najti poti, kako naj bi te razprave zagotovile sredstva za potrošnjo v letu 1975 svet občinske skupščine za nadaljnje pospeševanje razvoja občine Predlog teh ukrepov je potrdila tudi občinska skupščina. Med drugimi sta delegat TOZD Slovenijales in TOZD Prašičereja Ihan opozorila še na nujne ukrepe tudi na nivoju občine za razreševanje problematike izvoza in uvoza. Predsednica družbenopolitičnega zbora Marija Ivkovič pa se je zanimala za program izvršnega sveta za gospodarjenje do konca leta 1974 in v prihodnjem letu. Na ločeni seji omenjenega zbora po razpravi delegatov Srečka Berganta, Janeza Hrena, Marjana Kopitarja, Franca Gnidovca, Franca Lapajna in Maksa Zajca so delegati tega zbora med drugim še sprejeli sklep, naj izvršni svet pripravi tudi oceno o tem, kako se je glede na celotna gibanja izvajal družbeni dogovor o izhodiščih za splošno in skupno porabo za leto 1974. Tudi dopolnjen program dela delegatske skupščine in njenih organov v drugem polletju 1974 je bil na dnevnem redu skupne, kakor tudi ločenih sej zborov. Vsi zbori so predlog programa, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je vodila Marija Ivkovič, soglasno sprejeli, in pri tem ugotovili, da zahteva program od vseh nosilcev nalog usklajene akcije, tako v odnosu na združeno delo, kakor tudi v odnosu na krajevne skupnosti. Vsem zborom je bil na septembrsko sejo predložen v odločanje tudi predlog Savskih elektrarn za izdajo soglasja k izdaji dovoljenja za posek koridorja za izgradnjo daljnovoda. Iz gradiva, ki je bilo razredčen. Z ozirom na to je bil upravni organ oziroma izvršni svet dolžan obvestiti o tem sklepu prejšnje skupščine tudi sedanjo delegatsko skupščino. Kasneje so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na svojih ločenih sejah potrdili omenjeni sklep občinske skupščine in sprejeli predlog za izdajo sečnega dovoljenja in istočasno sklenili, da je treba republiškim organom predložiti zahtevo, da se sprejmejo glede tega naprednejši predpisi, da se zaščitijo že doslej močno okrnjene gozdne površine. Vsi zbori so na ločenih sejah meseca septembra sklepali še o izplačilih iz rezervnega sklada za delno odpravo škode po letošnjih neurjih in pri tem sprejeli tudi ustrezen sklep glede pokrivanja stroškov za preventivno zdrastveno dejavnost. Nadalje so delegati na ločenih sejah v mesecu septembru sklepali tudi o predlogu odloka o organizaciji in delu upravnih organov občine Domžale, ki je bil na predlog delegatov družbenopolitičnega zbora ustrezno dopolnjen z ozirom na ugotovitev, da je pomembna naloga občinskih upravnih organov tudi izvajanje samoupravnih odločitev. Z ozirom na to so delegati tudi odločili, da je treba v najkrajšem času pripraviti predlog za ureditev statusa in organiziranosti strokovne službe za sklade in samoupravne interesne skupnosti. _ "T? Vsi zbori so na svojih ločenih sejah meseca septembra brez razprave soglasno sprejeli sklep o pooblastitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana za opravljanje nalog arhiva tudi na območju občine Domžale. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta v celoti sprejela tudi predlog komisije za volitve in imenovanje, medtem ko delegati zbora združenega dela niso sprejeli predloga komisije, da bi skupščina ne dala soglasja k imenovanju direktorja komunalnega podjetja Hidrometal Mengeš. Svoj predlog je komisija utemeljevala s tem, da razpis ni bil v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini. Z ozirom na to mora Hidrometal najprej uskladiti svoj statut s temi načeli, ki se morajo upoštevati tudi v ponovnem razpisu delovnega mesta direktorja, na kar bo zadeva preko komisije za volitve in imenovanje ponovno predložena občinski skupščini. Razprava na seji zbora združenega dela je bila glede tega predloga komisije za volit ve in imenovanja precej živahna. V njej so mimo delegata iz Hidrome-tala, ki je dokazoval pravilnost razpisa, sodeloval predsednik komisije za volitve in imenovanje Peter Primožič, delegati: Rajko Radmelič, Dušan Močnik, Pavel Šimenc, Franc Bečaj, Mirko Avbelj, predsednica zbora združenega dela Lojzka Roje, predsednik skupščine Jernej Lenič in predsednica družbenopolitičnega zbora Marija Ivkovič. Ker zbori v zadevi torej niso prišli do enotnega stališča oziroma sklepa, je vsak zbor določil po tri delegate za člane usklajevalne komisije, ki pa kasneje ni bila potrebna, saj so na oktobrski seji tudi delegati zbora združenega dela z večino glasov sprejeli sklep, da se predlog komisije za volitve in imenovanja sprejme. Na septembrski in oktobrski seji so delegati vseh zborov občinske skupščine sprejeli še naslednje predloge komisije za volitve in imenovanja: — Elizabeta POTOČNIK se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale: — Janko GEDRIH se za dobo treh mesecev imenuje za vršilca dolžnosti sekretarja občinske skupščine; — V statutarno komisijo pri SOb Domžale se imenujejo: — za predsednika: Milojka MODRIJAN; — za člane: Janko GEDRIH, Karel KUŠAR, Ljubo MILIC, Stane SKOK, Zora UŠTAR in Almira ŽEMLJIC; — V odbor za organizacijo proslav ob občinskem prazniku v letu 1975 se imenujejo: — za predsednika: Jernej LENIČ; — za člane: Viljem DR2ANIČ, Franc AVBEU-Lojko, Mirko JERMAN, Janko URBANO, Stane ŽEROVNIK-Miško, Milan NARAT, Janez VREČEK, Marjan KONJAR, Bojan KRIŠTOF, Franc TEKAVC, Srečko BERČIČ, Stane HABE, dr. Miro STIPLOVŠEK, Miro VARŠEK, Radovan CVETEK, Maks ZAJC, Milan FLERIN, Vinko CEDILNIK in Marica JERMAN; — za tajnika: Alfonz AVBELJ; — v upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva se imenujejo: — za predsednika: Franc SIMON; — za člane: Ivan HRIBAR, Lo-vro JERETINA, Jože KRULC. Franc SKOK, Anton ŠARC in Janez ZAJC; — v svet Tehniške srednje usnjarske galanterijske šole v Domžalah delegira skupščina občine Domžale Srečka BERČIČA in prav tako v — svet Poklicne kovinarske us-njarsko-galanterijske šole v Domžalah; — za predstavnika skupščine občine Domžale v svet Gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani se imenuje Maks ZAJC; — Mitja ZALOKAR, diplomirani inženir arhitekt, se imenuje za občinskega urbanističnega inšpektorja. Na predlog izvršnega sveta so vsi zbori na septembrski seji še soglasno sprejeli sklep, naj se strokovni nadzor nad objekti, ki jih gradijo v občini Domžale za trg organizira v sklopu samoupravne stanovanjske skupnosti. Meseca oktobra letos so se delegati vseh zborov skupščine sestali na 5. skupni seji in potem še vsak zbor na svoji ločeni seji. Na skupni seji so med drugimi poslušali uvodno pojasnilo v zvezi s spremembo proračuna občine za leto 1974 ter predlogom odloka o odpravi posebnega računa sredstev Nadaljevanje na 16. strani Tudi v športnem parku v Domžalah Je odprto pri kegljišču novo gradbišče, ki bo povečalo zmogljivosti tega znanega gostinskega objekta Nadaljevanje s 15. strani za izravnavo v gospodarstvu ter informacijo o izračunu solidarnega prelivanja med občinami. S spremembo proračuna bo mogoče uresničiti določila posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v letu 1974. Sprememba pa je potrebna tudi zaradi spremenjene strukture občinske skupščine ter sprememb v načinu financiranja, ki so bile izvršene v mesecu marcu letos. Pri informaciji o izračunu solidarnega prelivanja med občinami so imeli delegati vseh zborov številne pripombe in so dali soglasno vsi podporo izvršnemu svetu, ki je prav tako ugotovil, da sedanji sistem solidarnostnega prelivanja sredstev ne ustreza. Zato je republiškemu sekretariatu za finance posredoval tudi pismo s svojimi pripombami in predlogi. Med drugim predlaga, da je treba objektivno ugotoviti, katere občine so potrebne solidarnostnih sredstev, ki pa naj se zbirajo na drug način kot sedaj, na primer: določen procent od občinskega prometnega davka. S tem bi zagotovili reden dotok sredstev za solidarnost, na drugi strani pa bi bile tudi občine stimulirane za dosledno izvajanje davčne politike. Po dosedanjem načinu prelivanja solidarnostnih sredstev, pa občine ne morejo biti zainteresirane za krepitev svoje gospodarske moči. Mimo tega je po sedanjem načinu tako, da celo šibkejše občine prelivajo sredstva za ekonomsko močnejše. Odlok o poprečnih gradbenih cenah in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Domžale je bila naslednja točka dnevnega reda, o katerih so na ločenih sejah razpravljali in sklepali vsi zbori občinske skupščine. Na podlagi ustreznih zakonskih določil mora namreč občinska skupščina vsako leto določiti poprečno gradbeno ceno za stanovanja in poprečne stroške komunalnega urejanja gradbenih zemljišč ter določiti osnove za izračun poprečne cene zemljišča. Poprečna gradbena cena, ki je bila predlagana je bila ugotovljena na podlagi podatkov, ki so jih posredovali BETON Zagorje, OBNOVA Ljubljana in GRADITELJ Kamnik, ki grade na območju občine. V cenah, ići so jih posredovala navedena podjetja so všteti tudi stroški za komunalno urejanje gradbenih zemljišč. Pri le-teh so upoštevane najnovejše cene na tržišču. Odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča pa se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m2 po poprečni gradbeni ceni v razlastitvenem območju ob času razlastitve, zmanjšali za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč. Z odlokom je nato skupščina na ločenih sejah ugotovila javni interes za gradnjo ceste Rodica—Sever I, ki bo omogočila dostop do novozgrajenih stanovanjskih objektov na zazidalnem območju severno od osnovne šole Josip Broz Tito Domžale. Prav tako so vsi zbori ugotovili, da je podan splošni interes za postavitev daljnovoda Krtina—Žeje. Po tej ugotovitvi bo mogoče nadaljevati s postopkom oziroma vložiti predlog za ustanovitev služnostne pravice uporabe za postavitev in vzdrževanje električnih žic ter opravljanje vseh potrebnih del v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem omenjenega daljnovoda. Z odlokom o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Domžale je določena višina sredstev (5 %), ki jih občina odstopa davčni upravi od dohodkov občine, ki jih občanom odmerja in pobira navedeni upravni organ občine. Odstopljena sredstva so namenjena za napredek organizacije in delo tega organa. Odlok o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč in o gospodarjenju s sredstvi za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč je bil na dnevnem redu vseh ločenih sej zborov. V bistvu gre za prečiščeno besedilo odloka iz leta 1967 in za dopolnitev med drugim določb o tem, kdaj se stavbno zemljišče šteje za komunalno urejeno in kdaj za delno urejeno. Novo v odloku je tudi določitev območja, kjer stavbna zemljišča ureja pooblaščena organizacija, nadalje, kako naj se uporabijo sredstva, ki jih pooblaščena organizacija pridobi nad izklicno ceno in podobno. Odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanja strank v občinskih upravnih organih je bil prav tako na dnevnem redu vseh loče- nih sej zborov. V bistvu se je na vseh sejah razprava nanašala na to, da se uradne ure za stranke določijo tako, da bodo čimbolj ustrezale občanom in delovnim ljudem. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da je treba v upravnih organih voditi tudi ustrezno kadrovsko politiko in tudi za delavce občinskih upravnih organov zagotoviti primerne delovne pogoje in osebni dohodek. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sklepala še o podpisu družbenega dogovora o organizaciji kmetijske pospeševalne službe ter o zagotovitvi sredstev za njeno financiranje ter za podpisnika družbenega dogovora določila inž. Janeza Hrena. Zbor krajevnih skupnosti je na svoji ločeni oktobrski seji sprejel tudi sklep, da se na krajevnem uradu v Mengšu ukine sklepanje zakonskih zvez tako, da se bodo od 1. 11. 1974 dalje sklepale le v matičnem uradu v Domžalah. Delegati vseh zborov pa so se že pri obravnavanju spremembe proračuna občine za tekoče leto strinjali s predlogom, da je treba naj- Delavci delovne organizacije TAMIZ Mengeš so z lastnimi sredstvi postavili nov objekt, v katerem že teče proizvodnja sodobnega pohištva, ki ga izdeluje to podjetje kasneje v letu 1975 zagotoviti v proračunu ustrezna sredstva za ureditev primernejše poročne dvorane v Domžalah. Pri točki dnevnega reda »vprašanja in predlogi delegatov« so delegati zbora združenega dela terjali še odgovore na vprašanja: zakaj gradnja šole v Dobu tako počasi napreduje, kako je z gradnjo stanovanj za prosvetne delavce tudi izven Domžal, kot na primer v Mengšu, Moravčah, Črnem grabnu in drugje, kako je s financiranjem preventivne zdravstvene dejavnosti ter zahtevali ureditev križišča pri Avtoservisu v Domžalah. Delegati zbora krajevnih skupnosti so pri tej točki predvsem postavljali vprašanja in zahteve glede urejanja in vzdrževanja občinskih cest in na večino vprašanj tudi dobili odgovore in pojasnila. Delegacija KS Moravče se je meti drugim zavzemala še za ureditev telefonske centrale v Moravčah, za boljšo preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, predvsem s kruhom ter zahtevala, da se čim-preje izdela tudi zazidalni načrt za Moravče. Delegacija KS Ihan se je med drugim zanimala za postavitev mostu v Biščah, delegacija KS Jarše je zahtevala ureditev prometne signalizacije na križišču v Jaršah na odcepu Jarše—Mengeš ter za ureditev trgovske mreže v Jaršah. Delegacija KS Blagovica je zahtevala med drugim regulacijo Radomlje, s katero se bo pričelo, ko bo dokončno urejena struga Kamniške Bistrice. Na oktobrski seji družbenopolitičnega zbora so delegati pri tej točki ugotavljali, da vedno več delegatov tega zbora izostaja od seje zbora in občinske skupščine; delegat Stane Mlakar pa je postavil vprašanje v zvezi s ukrepi napram črnograditeljem na zazidalnem območju Zavrti v Mengšu. Kolikor delegati na svoja vprašanja in predloge niso takoj dobili odgovorov in pojasnil, jih bodo občinski upravni organi pripravili do naslednje skupščine. Iz skupščinske pisarne Iz Radomelj V Radomljah postaja promet iz dneva v dan večji. To ni posledica samo večje gradnje na tem območju, ampak tudi novega vrtca, ki je bil odprt v poletnih mesecih. Velikokrat smo že pisali o problemih križišča pred Samopostrežno trgovino v Radomljah in o lokaciji avtobusne postaje. Toda vse to pisanje do sedaj še ni rodilo nobenih sadov in radomeljsko križišče ostaja za vsakega udeleženca v cestnem prometu nerešljiva uganka, kdo ima prednost, kdo je nima, kam naj zavije, da ne bo povzročil nesreče? Ta nered pa je še večji v lepih jesenskih nedeljah, ko ljudje odhajajo v Arboretum v Volčjem potoku. Zaradi tega smatramo, da bi morala Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine rešiti ta problem in skupaj z njim tudi določiti prostor za avtobusno postajo, ki je sedaj pravzaprav v samem križišču. Posebno vprašanje pa je tudi prostor za Krajevni urad, ki je začel z rednim delom 1. oktobra. Primernega prostora ni bilo mogoče najti, zato posluje sedaj Krajevni urad začasno v Kulturnem domu, vendar pa to ni najprimernejša lokacija, ker je odmaknjena iz samega središča. V Krajevni skupnosti so se pogovarjali tudi o problemih v zvezi s samim pokopališčem in graditvijo mrliške vežice, o delu mladine, ki je v zadnjem času postala aktivnej-in o mnogih problemih, ki se iz dneva v dan pojavljajo pri življenju in delu občanov. Nace Vodnik DELOVNI ČAS V LJUBLJANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE VSE SVOJE POSLOVNE PARTNERJE IN VARČEVALCE OBVEŠČA LB PODRUŽNICA DOMŽALE, DA OD 1. NOVEMBRA 1974 DALJE POSLUJE ODDELEK BLAGAJNE IN LIKVIDATURE ZA STRANKE: OB PONEDELJKIH OD 7. DO 16. URE OB TORKIH OD 7. DO 12.30 URE OB SREDAH OD 7. DO 16. URE OB ČETRTKIH IN PETKIH OD 7. DO 12.30 URE OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE ZA VSE OSTALE POSLE POSLUJEMO V ISTEM ČASU KOT DO SEDAJ. In memoriam MAKS URANKAR Sredi oktobra smo se poslovili od Maksa Urankarja. Rodil se je 27. 2. 1910 v revni kmečki družini v Krašnji. V mladosti se je izučil za mizarja, vendar je že kmalu našel delo v današnji delovni organizaciji Helios Domžale. Težki de lovni pogoji ga niso odvrnili od dela, saj je vedel, da mora skrbeti za svojo številno družino, ki si jo je ustvaril v Domžalah. Njegova zavzetost do dela in prijateljski odnos do sodelavcev ga je kmalu pripeljal do mojstra Topilnice v današnjem obratu na Količe-vem. Ni so ustrašil najtežjih del in mnogo je pripomogel pri rasti podjetja in vključevanja mladih delavcev v proizvodni proces. Čeprav že upokojen je bil vedno dobrodošel med svojimi sodelavci, saj so ga z njimi povezovala skoraj štiri desetletja. Na zadnji poti so se od njega poslovili številni njegovi prijatelji in znanci in mu ob ubranih glasovih žalostinke zaželeli mirni počitek. Konec meseca oktobra smo se poslovili od znanega borca in aktivista Karla Paštebarja-Križa iz Krtine. Rodil se je 4. novembra 1918 v kmečki družini, po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja. Marljiv in delaven, kot je bil pri svojem delu, je položil izpit za mizarskega mojstra. Vihra II. svetovne vojne ga ni našla nepripravljenega. Zavedal se je, kje je njegovo mesto in kmalu ga srečamo kot aktivista, pozneje kot kurirja in aktivnega borca v partizanskih edinicah. Ob izgubi mame in žene Olge Kopitar iz Mengša se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim or- Svojci pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob njegovi prerani smrti. I. M. Njegovo partizansko ime KRI2 je bilo dobro poznano predvsem med kurirji na Kamniško-Zasavskem območju. Po vojni je nekaj časa opravljal dolžnost komandirja milice v Krtini, poleg tega pa je aktivno deloval pri razvijanju Kmetijske zadruge in v takratnih časih skrbel za kmetijske odkupe. Pozneje se je zaposlil v Kartonažni tovarni v Ljubljani. Zaradi dolgotrajne bolezni je bil predčasno upokojen. Toda vsi življenjski napori niso zlomili njegove volje do dela, posebno ne v vrstah borcev. Aktivno je sodeloval pri reševanju mnogih problemov svojih sotovarišev in bil do leta 1972 tudi predsednik Krajevnega odbora ZB NOV Krtina. Tako je prerana smrt zopet iztrgala iz naših vrst enega izmed tistih, ki so velik del svojega življenja žrtvovali za zmago, revolucijo in naš družbeni razvoj. Na zadnji poti so se od njega poslovili številni njegovi tovariši in soborci z bolečo zavestjo, da je njegova smrt pustila v borčevskih vrstah novo nenadomestljivo vrzel. Tovarišu KRI2U želimo mirni počitek v njegovem zadnjem domu. R. L. ganizacijam Mengša, Zavarovalnici Sava, govorniku za iskrene besede ob slovesu, pevcem in godbi. Vsem iskrena zahvala! Hčerka Simona, sin Zdenko in mož Marjan FRANC Komaj je praznoval zlato poroko, nato pa se je nenadoma za vedno poslovil od nas FRANC VI-DIC iz Grmač pri Moravčah. Rodil se je pred 81 leti 6. novembra 1893 na Grmačah. 2e mlad je moral v boj za vsakdanji kruh. Služil si ga je pri pošti, pa kot samouk urar, zidar, mizar, ter kot harmonikar je po moravski in Zasavju sejal med ljudi dobro voljo. V lepi harmoniji je teklo njegovo življenje v mnogoštevilni družini (11 otrok) dokler ni treščila II. svetovna vojna. S prvimi partizani je pokojni Franc Vidic navezal tesno sodelovanje. Šlo je dokler ni bil izdan, ujet in mučen v gestapovskih zaporih in izgnan v taborišče smrti Dachau. Doma je ostala mati z 11 otroci. Okupator jih je zalezoval in jim sledil. Sin France je odšel v partizane, ostali otroci pa so postali terenci, obveščevalci in aktivisti. Napočila je tista nesrečna nedelja 13. avgusta 1944 — pridrveli so Nemci in požgali naselje Grma-če in tudi njihovo hišo, tako je ostala vsa družina brez strehe. Čez vse trpljenje doma in v Dachau so se po vojni sešli vsi skupaj, obnovili dom in zaživeli novo življenje. V vsej vnemi za delo in zaradi posledic iz taborišča si je nakopal bolezen, ki ga je dolga leta spremljala. Dolgo časa je bolezni kljubovalo močno srce, toda slednjič je od prevelikega napora omagalo, prenehalo je v vsej svoji plemenitosti »biti«, odtrgala se je nit njegovega življenja. Kako priljubljen je bil pokojni Franc Vidic se je pokazalo na njegovi zadnji poti. Velika množica, ki se je zbrala na njegovem pogrebu, brezštevilni venci, trije govorniki, godba, vse to je spremljalo našega pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogrešala ga bo vsa moravska dolina in zasavje, najbolj pa ga bo- Tudi letos smo se 1. novembra z globokim spoštovanjem spomnili vseh tistih najdražjih, ki so za vedno odšli od nas. Še prav posebno so se v naših srcih znova zbudili spomini na vse tiste, ki so v najtežjih časih naše zgodovine darovali svoja življenja, ko so omahnili v smrt v vihri II. svetovne vojne. Spomnili smo se tistih, ki so za vedno ostali v gozdovih, požganih domačijah, bili ustreljeni privezani na kole, obešeni po drevesih in tistih, ki so ostali v taboriščih smrti. Čeprav čas neusmiljeno beži pa se globoko zavedamo, da njihove žrtve pomenijo za nas svobodo in življenje, ki ga danes živimo. Cvetje in sveče na grobovih in pri spomenikih so v resnici le skromna zahvala za njihove velike žrtve in nečloveške napore. Kot vsako leto smo tudi letos pripravili veliko svečanosti, besede so bile ponavljajoči se ritem, vendar nekoliko drugačen, kot nekaj let nazaj. To smo lahko slišali v Radomljah, Mengšu in Domžalah, kjer je na iniciativo Krajevnega odbora ZB NOV Domžale bil pripravljen izrazno bogat in smiselno zaokrožen program, ki je ponazarjal vse trenutke boja in žrtev zadnje VIDIC do pogrešali njegovi svojci: žena, 10 otrok, 28 vnukov in 3 pravnuki. ZAHVALA ob smrti našega dragega moža, ata, dedka in pradedka FRANCA V I D I C A Zerenkovčega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili v poslednji dom, za poklonjene vence in cvetje sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsa ustno ali pismeno izražena sožalja. Izredno zahvalo dolgujemo dr. Cele-stinu Miranu in dr. Djurič Radotu za njihovo prizadevanje in zdravljenje. V veliko uteho so nam bile poslovilne besede Cirila Koklja, Janka Zupana in Lavrač Karla. Vsem naša prisrčna hvala! Zahvaljujemo se tudi ZB, SZDL VVI in društvu upokojencev za izkazano pozornost. Vsem, prav vsem od srca hvala! Vsi njegovi vojne. Program so izvajali recitator-ji iz Domžal, pevski zbor Društva upokojencev Domžale in Domžalska godba. Vsi, ki smo slišali izgovorjene besede na domžalskih Žalah, smo občutili čas najtežjih muk in trpljenja, hrepenenja po življenju in svobodi. Izbrane pesmi poznanih pesnikov in domačina so v ljudeh pustile vse občutke trpečega in upornega človeka, tistega, ki nI klonil niti tedaj, ko je bilo najhujše. Resnično lahko rečemo, da smo se dostojno poklonili spominu vseh tistih, ki sanjajo svoj poslednji sen in ki v naših srcih vedno budijo spoštovanje in zahvalo za vse, kar so morali pretrpeti v najtežjih časih. Toda vseh teh naših tovarišev bi se morali spominjati večkrat, saj uživamo sadove tistega, za kar so oni žrtvovali svoja življenja. Zato naj bi bili njihovi grobovi in spomeniki vedno lepo okraženi, negovani in bili pomnik vsem našim najmlajšim, da ne bi nikdar pozabili, koliko je bilo tistih, ki so morali dati svoja življenja za današnjo stvarnost. P. A. KAREL PAŠTEBAR-KRIŽ JAVNA ZAHVALA Ob Dnevu mrtvih KULTURNI POROČEVALEC O srečanju s slovenskim pisateljem Prijetno urico predvečerja zadnjega torka v oktobru je preživelo nad 600 rezervnih vojaških starešin, članov osnovne organizacije ZKS Domžale in ostalih, ki so prisluhnili zanimivemu predavanju: »NOB in naša nacionalna zavest«, sicer zelo zaposlenega, znanega slovenskega pisatelja Toneta Svetine, avtorja trilogije — UKANA. Srečanje s pisateljem je organiziral Občinski odbor ZRVS Domžale, prav lepo pa bi bilo, ko bi pisatelja še kdaj srečali v naši sredini. Oblika, ko na predavanju prisostvuje veliko število poslušalcev, je vsekakor privlačna, zato jo velja uporabljati v prihodnosti. S preprosto govorjeno besedo, obarvano z odkritimi, hudomušnimi domislicami, je Svetina znal pritegniti občinstvo, ki mu je zavzeto sledilo, njegovo podajanje pa večkrat nagradilo z burnim aplavzom. Predavatelj je naslovno temo predstavil s širšega aspekta. Izhodišče mu je bila narodnoosvobodilna borba, zavest, ki se je tedaj izoblikovala, kaj je pomenila za slovenski narod v tedanjem času; kaj je pomenila za čas po vojni in seveda za čas, ki ga živimo sedaj. Osnovna misel, okoli katere Svetina spleta ostale zaključke, je spoznanje, da pravzaprav ne more biti razlike med zavestjo ljudi in organiziranostjo vseh naprednih sil — s poudarkom med vojno na OF, današnji SZDL — med vojno in danes. V današnjem času moramo biti tako pripravljeni, kot smo bili med NOB, pa tudi večkrat po drugi svetovni vojni. Razlike pa so med sredstvi od včeraj in današnjimi sredstvi. Po besedah pisatelja v bistvu ni razlike med puško in peresom: Obema je končni cilj enak: cilj uresničitve svobode, enakopravnosti, odpravljanja izkoriščanja človeka po človeku. Bitka je vedno težka! Tako med vojno kot v miru. Bridka izkušnja, ki smo jo v naši novejši zgodovini že sami skusili, pa je, da so žrtve vojne mnogo večje, da zaradi nje preteče mnogo krvi, ko se je človek primoran spoprijeti za svoj obstoj. Zato potem tudi zna ceniti, kar si je priboril. Naši borci po vseh izkušnjah ne morejo nasesti kakršnimkoli škodljivim vplivom od koderkoli, diverzijam, različnim grož- njam, ki postavljajo v nič vrednote, za katere so se borili med vojno, v stalnem precepu med življenjem in smrtjo. Sama pojavna oblika pojma »vojne« je Svetini zelo blizu. Vojno nam je predstavil s teoretičnega izhodišča, kot tudi dosedanjih praktičnih izkušenj. Na vojno je treba biti vedno pripravljen. Posebno takšna družba kot je naša, ki je na tako pomembni geografski lokaciji, mora biti v neprestani pripravljenosti. V zgodovini se je že večkrat pokazalo, do kakšnega strahotnega razdejanja lahko pride zaradi nepripravljenosti. Pisatelj je ob tem navedel primer Francije med drugo svetovno vojno, ki je kapitulirala sicer v nekaj tednih, praktično pa zaradi nepripravljenosti že v nekaj dneh. Treba je biti pripravljen na vsako vojno — tudi atomsko. Tudi v tem skrajnem primeru moramo vedeti, kako se bomo tedaj obnašali. Za tako majhen narod kot je slovenski, je to še posebno pomembno, ker je majhen po številu in bi atomska katastrofa lahko privedla do njegovega popolnega uničenja. V predavanju smo slišali še kopico drugih pojavov, ki pritiskajo na današnjega človeka. Velika industrializacija teži k temu, da nadvlada človeka, namesto da bi človek vladal njej. Predavatelj je opisal zahodno kapitalistično družbo, kjer človek izgublja svojo vrednost, ko postaja privesek k stroju, vijak potrošniške družbe, ki ga odvrže, brž ko je nepotreben. Na drugi strani pa imamo socialistično družbo. Kapitalistična družba živi v sedanjem svetu, spremlja socializem, ki postaja svetovni proces. In prav naivno bi bilo pomisliti, da ostaja ob tem neprizadeta. Za nas je pomembno, da pride ob vsakem trenutku v našo zavest spoznanje, o prihajanju škodljivih vplivov iz zahoda. Ti vplivi zadevajo ob naše ljudi, ti jih sprejemajo, celo sprejmejo za svoje, četudi se tega vedno ne zavedajo. Zato je tako pomembno, da se naši delovni ljudje zavedajo tega, kaj je kapitalistično in socialistično; velik vpliv zahodne kulture v vulgarizirani obliki, potem vpliv mamil in podobno, ima zelo jasne cilje. Potrebno je biti v stalni pripravljenosti. Saj to ni nič drugega kot oblika družbene samozaščite, naše lastne zaščite pred škodljivimi vplivi. Misli, ki posebno ugaja, je dal pisatelj v predavanju izrazito mesto: namreč dejstvu, da je danes na svetovnem prizorišču delavski razred, da je le-ta tisti, ki zahteva svoje pravo mesto v zgodovini, v svetu, kjer ni proizvodnje le za profit, kjer imajo eni veliko, drugi pa postajajo duhovni idioti, temveč zahteva svet svobodnih, enakopravnih, ob delu zadovoljnjih in srečnih ljudi, ki živijo življenje vredno človeka. Današnji svet je prav zato na razpotju, katerega razplet bi bil lahko tudi tragičen, saj kapitalizem ne bo pripravljen oditi s prizorišča brez vsake praske. Čas, v katerem živimo, je zahteven; je čas miru, a miru, ki je neprestano ogrožen. Zahteva neprestano pripravljenost narodov, ki so si izoblikovali pot življenja v miru, sodelovanja med ljudmi v svetu. Braniti visoke vrednote, pa je najtežje, kar je zgodovina pokazala že v neštetih primerih. Odveč bi bilo poudarjati, v kakšnem položaju se nahaja naša samoupravna družba; socialistična družba se nahaja na razpotju današnjega časa, delovni človek pa bo vedno znal ohraniti tisto, za kar se je bojeval do zadnje kaplje krvi. Pisatelj se je ustavil tudi ob pojmu kulture, pojmu kulturnega, ki še kako vpliva na zavest ljudi. V naši družbi smo izpostavljeni raznim negativnim vplivom v kulturi, ki delovnega človeka ne potrjujejo kot človeka. Omenjene so bile razne oddaje po televiziji in drugih komunikacijskih sredstvih, ki jih delovni človek ne razume, se ob tem počuti ob strani. Pisatelj omenja razne cenene serije iz zahoda, ki delavcu ne pokažejo njegovega obraza, ampak mu kažejo obraz, ki mu je tuj, ga ne razume in se ob tem ne more ničesar naučiti. V naših medsebojnih odnosih se velikokrat kaže pre- Brucovanje Vrhunec, kjer pride že po tradicionalni poti način študentskih običajev najbolj do izraza — imenuje pa se brucovanje, se bliža. Spomini na lanskoletni študentski praznik verjetno še niso šli v pozabo, nov sprejem brucov jih bo le obudil ter opozarjal vnaprej. Za razliko od lanskoletnih hrupnih priprav so letošnje tihe. Nikakršnega hrupa in rom-pom-poma ni zaznati. Vsakdo že ve, kaj mora storiti tako, da je organizacijski stroj umirjena in utečena naprava. Izdelki te naprave bodo vidni šele zvečer, v soboto 23. novembra v Hali komunalnega centra v Domžalah. Če na tradicijo lahko kaj damo, potem takrat ne bo moglo biti sla- malo kulture — na ptimer izogibanje tovarišev, ki so na/idili napako, kot da bi bili kužni, priiizovanje vodilnemu, ko je še na položaju, a drugačen odnos do njega, ko gre v pokoj. To so pojavi, ki govorijo o človeku, o tem, kakšno vrednost mu pripisujemo sami. V spoštovanju do sočloveka je tudi globok pojem kulturnega, kultura v nas samih. Tone Svetina je sklenil predavanje, da moramo ob vsakem svojem koraku vedeti, kaj hočemo, se zavedati, kaj branimo. V tako kratkem prispevku se ne da orisati vseh razsežnosti, ki jih je predavatelj v podajanju odpiral. Pustil pa nam je sporočilo, da se za svobodo človek bori neprestano, da mora vsak branitelj dobro vedeti, kaj brani, da se iz naše NOB pravzaprav nikoli ne moremo dovolj naučiti, da je človek s svojim umom tisti končni nosilec pravičnosti, da mora človek neprestano obujati vero v lastne moči, edino pravo orožje delovnega človeka. Jože Skok pred vrati! bo. Brucovanje bo zopet odprto; odprto za sedanjo študentsko generacijo, vstopajoče rosne brucke in bruce, nekdanje akademike in ostale študentke, ki si že pridno služijo kruh, kot tudi vse ostale, ki jih prireditev zanima. Ne smemo pozabiti, da bo tudi na brucovanju, ki ga organizirajo kamniški ter domžalski študentje, program s sprejetjem brucov med študente. Čeprav se razume samo po sebi, pa izvršni odbor Kluba študentov domžalske občine vseeno, prav vse lepo vabi na letošnje brucovanje. V imenu izvršnega odbora KŠDO Skok Jože Foto-kino klub MAVRICA je letos organizator XI. amaterskega filma Slovenije. Strokovna žirija je začela že 6. novembra izbirati filme, ki bodo predvajan! na samem festivalu 29. novembra. Organizacijskemu odboru so poslali svoje filme vsi foto-kino klubi iz Slovenije tako, da bo festival v resnici pomenil pregled celotne amaterske filmske dejavnosti v naši republiki. Posebnost tega festivala pa bo ločeno ocenjevanje pionirskih, mladinskih in ostalih filmov vseh zvrsti. Več o festivalu bomo pisali v prihodnji številki našega glasila. Prevojski kulturni korak desetletja Približno deset let je že minilo, kar so se zaprla vrata Ljudske knjižnice na Prevojah. S tem pa je v veliki meri neposredno povezana kulturna neaktivnost Prevoj in tudi vse širše okolice. To je bilo silno mračno obdobje v kulturni zgodovini tega kraja, mračno toliko bolj, ker je bila prej kulturna dejavnost na Prevojah zelo razgibana in razvejana; angažirane so bile vse plasti družbe, od delavcev, kmetov pa do šolske mladine. Kaj je vzrok temu, bi bilo težko ugotoviti? Morda je bila to posledica in odraz vsesplošne kulturne krize, morda. Med tem časom so se porajale tendence, da se širše družbene plasti angažira v kulturno dejavnost kot npr. v igranje raznih iger, prirejanje proslav idr. V tem kraju sicer obstaja Kulturno-prosvetno društvo Zarja, toda le bolj formalno in to bi lahko dokaj doprineslo k rešitvi. Toda za- Na sliki vidimo predstavnike Krajevne skupnosti Prevoje-Šentvid, ko izročajo svojemu namenu prenovljeno knjižnico vedali so se ga samo nekateri posamezniki in ga hoteli rešiti na različne načine, toda brez podpore širše družbe se to ni dalo realizirati. Z združitvijo vseh faktorjev kulture bi se dalo v primerno izbranem momentu marsikaj narediti, pa se žal ni. Toda čas je prinesel svoje; tendence, želje in potrebe so prodrle preko najbolj revolucionarnega faktorja v prevojski krajevni skupnosti — preko mladine in ta je bila inici-ator novega, v začetni fazi zelo šibkega kulturnega gibanja. Mladina je začela počasi, a vztrajno premagovati oviro za oviro in posrečilo se ji je rešiti kulturno krizo. Ta tendenca pa ni bila pogojena samo z željami in potrebami ter kulturno zavestjo, temveč tudi iz čisto subjektivnih razlogov kot odraz neracionalnega toda objektivno pogojenega obnašanja vsled lokacije knjižnice, gledališča ipd. Veliko teh faktorjev pa je ležalo na Prevojah kot mrtvi kapital. Za prevojske razmere sorazmerno velika knjižnica (1700 knjig), obogatena z deli svetovno znanih klasikov lepe besede, klasikov marksizma, nekaj del s področja družbenih znanosti, precej knjig z orisom in opisom naše NOB, ki so izšle takoj prva leta po vojni in še bi lahko naštevali. S pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij na Prevojah so se uredili prostori za knjižnico, naredile police, uredila kartoteka, mladi pa so vodenje prevzeli v svoje roke. Lep je bil kulturni program ob otvoritvi, vrstili so se govori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij s Prevoj, v katerih je bilo veliko lepih in spodbudnih besed. Vse misli pa so težile k želji, da je to začetek novega poglavja v knjigi prevojske kulturne dejavnosti. Tone Homar 60-letnica narodnega heroja Franca Avblja- Lojka Franc Avbelj-Lojko se je rodil 27. oktobra 1914. leta v Tmjavi pri Lukovici kot sin delavske družine. 2e v rani mladosti je občutil vso težo življenja, saj si je moral sam služiti svoj kruh z raznimi deli pri kmetih. 2e kot mladenič se je vključil v napredno sindikalno gibanje, v katerem je spoznal trdo življenje takratnega delavca in tudi napredne ideje, ki so se vedno bolj širile med delavskimi množicami. Tako mu leta 1941, ob napadu fa- šističnih sil na našo domovino, ni bilo težko najti prave poti. 2e julija 1941 se je vključil v delovanje OF, vendar je moral zaradi okupatorjevega pritiska preiti v ilegalo in septembra 1941. leta zapustiti tudi domače kraje. Z ilegalnim delom je nadaljeval vse do vstopa v NOB, v katero je stopil 11. decembra leta 1941. Postal je član Kozlevške čete na Notranjskem in se kot borec ter mitraljezec boril na Pokaja-lišču, Mokercu, sodeloval pri osvoboditvi Broda na Kolpi in bil v vasi Moraya_ pri Kočevski reki ranjen. Izgubil je desno oko. Po nekaj tednih zdravljenja se je Lojko vrnil v svojo enoto in se začel ponovno boriti z ostalimi borci proti okupatorju. Med drugim je leta 1942 sodeloval v Roški ofenzivi v Kočevskem rogu. Nato se je vključil v skupino 20. prostovoljcev, ki Je ustanovila Kozjanski bataljon. Na pohodu so bili borci napadeni pri Hrvatskem Zagorju in tako razbiti, da se je od dvajsetih le Lojko vrnil v Kamniški bataljon. V tem in v Savinjskem bataljonu se je udeležil vseh večjih bojev na območju bivšega Kamniškega okraja In v Savinjski dolini. Poleg tega pa je začel tudi s političnim delom in pomagal pri ustanavljanju Šlandro-ve brigade. Kot komandir 3. čete Savinjskega bataljona je pri preboju na Murovici pri Moravčah s svojo odločnostjo mnogo prispeval k temu, da so se partizanske enote prebile preko Save na Dolenjsko. Bil je tudi komandant bataljona Gubčeve brigade in pozneje komandant te brigade in se udeležil težkih bojev za Žužemberk, Trebnje, Novo mesto, Kočevje in drugih krajev. V poletju 1944. leta je bil Lojko premeščen za komandanta Notranjskega odreda in pozneje za komandanta Dolenjskega odreda. S svojimi borci je bil vedno v prvih vrstah in v tem času je bil tudi enkrat težje in štirikrat lažje ranjen. Po osvoboditvi se je takoj vključil v prostovoljno delo pri obnovi porušene domovine in opravljal razne odgovorne funkcije. Bil je upravnik Doma onemoglih v Mengšu, Okrajnih zaporov v Kamniku, Dijaškega doma usnjarske šole v Domžalah in opravljal več drugih dolžnosti. Eno mandatno dobo je bil izvoljen za predsednika Skupščine občine Domžale. Poleg te dejavnosti pa je bil politično zelo aktiven, tako na Viru, kot tudi v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Več let je bil predsednik Občinskega odbora ZRVS, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Domžale. Poleg tega je tudi član Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Tovariš Lojko je povsod zelo aktiven in ves svoj prosti čas posveča političnemu dogajanju v posameznih organizacijah in v Krajevni skupnosti Vir, v kateri je bil izvoljen tudi za člana delegacije zbora krajevnih skupnosti pri Skupščini občine Domžale. Za svoje plodno in požrtvovalno delo je Lojko prejel več vojaških in mirnodobskih odlikovanj ter priznanj. Ob jubileju mu želimo še mnogo zdravih let in uspešnega dela! Z. F. 60-Ietnica Marije Ivkovič-Cvetke Marija Ivkovič-Cvetka se je rodila 29. septembra 1924. leta, v napredni delavski družini. Kot vsa njena družina se je tudi ona takoj v začetku vojne vključila v delo Osvobodilne fronte in bila obvešče-valka ter kurirka na območju Vira, Moravč in bližnje okolice. To delo je opravljala vse do odhoda v partizane spomladi 1943. leta. Pridružila se je borcem Kamniško-Zasav-skega bataljona, v katerem so bili tudi že njena mati in dva brata. Očeta pa so Nemoi izselili v taborišče. Zaradi svoje hrabrosti je bila pri borcih priljubljena in postala je bolničarka. Cvetka pa ni bila samo borka 'in bolničarka, ampak se je že od vsega začetka tudi politično udejstvovala. Meseca maja 1943. leta, ko so zbirali borce za Savinjski bataljon, se je tudi ona odločila in odšla z ostalimi borci v Savinjsko dolino. Sodelovala je v posameznih bojih na Štajerskem in Gorenjskem ter se še posebno izkazala pri napadu na Letuš. Pri formiranju Šlandrove brigade se je skupaj z ostalimi borci prebila preko Muravice in Save na Dolenjsko in se vključila v Dolenjski odred. Po kapitulaciji Italije, ko je bila formirana 2elezniška brigada, je bila Cvetka imenovana za brigadno bolničarko. V bitki na Do-brovljah je bila težje ranjena v glavo. Zaradi svoje hrabrosti, ugleda in politične predanosti je postala rezervni poročnik JLA. Po osvoboditvi je naredila 2-let-no vtišjo šolo v Beogradu. Po končanem šolanju se je aktivno vključila v družbenopolitično življenje in opravljala pomembne družbene funkcije. Izvoljena je bila za republiško poslanko, več let je opravljala predsedniško funkcijo Republiškega odbora otroškega varstva. Na zadnjih volitvah je bila izvoljena v družbenopolitični odbor Skupščine in je tudi predsednica tega zbora. Poleg tega aktivno dela na področju razvoja samoupravnih interesnih skupnosti: otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo im v krajevni skupnosti Vir. Za svoje plodno delo je prejela več vojaških in mirnodobskih odlikovanj ter priznanj. Kot delovni ženi na vseh področjih družbenega življenja ji ob 50-letnici želimo še mnogo delovnih uspehov in se ji iskreno zahvaljujemo za vsa prizadevanja pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov, predvsem na področju interesnih skupnosti na območju ob- ZAHVALA PROSVETNIH DELAVCEV - UPOKOJENCEV Tudi letos Temeljna izobraževalna skupnost Domžale ni pozabila na svoje prosvetne upokojence. Zadnjo soboto v oktobru smo se zbrali v Domžalah iz vseh strani. Takoj, še pred odhodom, nas je pozdravil predsednik 10 TIS prof. Milan Fle-rin in nam zaželel lep in prijeten dan. In že nas je avtobus odpeljal proti lepi Dolenjski in naprej v Belo krajino. Z nami so bili tudi nekateri člani 10 TIS in tri tovarišice učiteljice, ki so se v tem letu posebno odlikovale v šolskem in tudi izvenšolskem delu. To so bile: Beti Potočnik, ravnateljica na osnovni šoli Josip Broz Tito, Danica Košir in Ema Novak iz osnovne šole Šlan-drove brigade v Domžalah. Na tej naši poti smo si ogledali vas Muljavo, kjer je Jurčičev rojstni dom in maketa Krjavljeve koče. Semič je bil ves v zastavah, ker je prav ta dan bil kongres Kulturne skupnosti SRS. Od tu smo pohiteli v kraj, kjer je tragično preminul med NOB komandant Stane Rozman. O tem tragičnem dogodku nas je seznanil Pavle Peterka, nekdanji prvoborec, ki je sam sodeloval v borbah v teh krajih. Nazaj grede smo si ogledali še Metliški muzej in vinsko klet. Vse prehitro je nam vsem minil ta dan. V veselem razpoloženju in z lepimi spomini smo se vračali domov. Zato izrekamo vsi prosvetni upokojenci, ki smo se udeležili tega izleta, najtoplejšo zahvalo 10 TIS Domžale za tovariško srečanje in tako lep izlet! Ob tej priliki so prejele tudi prej imenovane tovarišice lepe diplome in skromno darilo. Nace Vodnik v imenu udeležencev izleta V Mengšu je bila odprta slikarska razstava, na kateri so pokazali svoja dela člani Društva Petra Lobode iz Domžal Vsi skupaj zmoremo vse V mesecu oktobru je imelo Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, ki ima svoj sedež v Posebni osnovni šoli na Homcu, svoj redni občni zbor. Udeležba na samem zboru je bila dokaj zadovoljiva. Še pred samim občnim zborom pa je bil roditeljski sestanek, na katerem je ravnateljica šole Ema Škerjanc-Ogorevc poročala o mnogih problemih šole in njenem nadaljnjem delovnem programu. Še posebno je poudarila veliko prizadevnost samih učencev in omenila otvoritev posebnega oddelka za delovno usposabljanje težje prizadetih otrok. Velike težave pa ima šola tudi z mnogimi željami staršev, da bi njihovi otroci obiskovali pouk samo v dopoldanskem času. Toda to ni mogoče, ker prostori ne dopuščajo enoizmenskega pouka. Nato je sledil občni zbor, ki ga je vodila predsednica društva tova-rišica Hafnerjeva. V svojem poroči- lu je opisala dosedanje delo izvršnega odbora društva in nanizala vrsto problemov, ki jih je odbor reševal v svoji mandatni dobi. Poudarila je, da društvo sicer dobiva materialno pomoč od republiškega odbora, vendar pa ni vedno v stanju reševati vseh problemov, ki se pojavljajo na sami šoli. Pohvalno se je izrazila o srečanju z nekdanjimi absolventi te šole in poudarila, da taka srečanja pomenijo zbliževanje same šole z družbo in da to pomeni tudi skrb za njihove dijake še potem, ko so zapustili šolske klopi. V Posebni šoli na Homcu je sedaj vpisanih 230 otrok, poleg tega pa ima šola oddelke tudi v Moravčah, kjer uspešno poučujeta Tone Turšič in njegova žena. V programu, ki je bil sprejet na občnem zboru, so bili med drugimi sprejeti tudi naslednji sklepi: — nujno je potrebno izdelati točno evidenco vseh duševno prizadetih šolskih in predšolskih otrok, — organizirati je potrebno predavanja za starše, na katerih bi skušali pojasnjevati probleme, ki se pojavljajo z šolanjem prizadetih otrok, — pokreniti je potrebno vse, da Skupščini občin Kamnik in Domža- le čimprej realizirata sprejeti plan gradnje novega šolskega poslopja. Mnogo je bilo odprtih vprašanj tudi glede zdravstvenega stanja otrok in pa prevelikega števila gojencev v posameznem oddelku. Vsi ti problemi so še toliko bolj kričeči, ker se število prizadetih otrok na območju občine povečuje, ni pa prostorskih kapacitet in dovolj predavateljskega kadra. Na občnem zboru je bila za predsednico društva izvoljena tovarišica Kališnikova, za tajnika Nace Vodnik in za poverjenika društva Anica Got-vvald, kateri je bilo izrečeno tudi priznanje za dosedanje delo. Tako društvu, kot tudi celotnemu kolektivu Posebne osnovne šole na Homcu želimo še več delovnih uspehov in veliko pomoči pri reševanju njihovih prostorskih problemov. Nace Vodnik ŠPORTNI POROČEVALEC Lokostrelski klub Prevoje V »športnem gnezdu« domžalske občine, kot se radi pošalijo nekateri občani, na Prevojah, se je formiral še en športni klub — lokostrelski klub. Poleg Težko atletskega kluba Prevoje-Domžale in Hokejskega kluba Prevoje bo to že tretja zvezdica, ki bo »sijala« iz Prevoj na vsa območja naše domovine pa tudi preko naših meja. To pa niso edine športne dejavnosti na Prevojah, le te najbolj izstopajo in so pri njih doseženi najboljši rezultati. Prevojska mladina pa se udej-stvuje tudi v košarki, posebno intenzivno, ker so dobili novo asfaltno košarkarsko igrišče, nadalje v nogometu — precej številčna je njihova udeležba pri nogometnem klubu Partizan iz Lukovice; v svojih vrstah imajo nekaj dobrih smučarskih skakalcev — prav ti so pobudniki, da se bo letos ali pa prihodnje leto zgradila v Krtinskem hribu nad Prevojami za njihove razmere sorazmerno velika smučarska skakalnica in še bi lahko naštevali. Pred kratkim pa je v ospredje prodrla tendenca po lokostrelskem športu. Interes zanj je velik, toda Nekaj udeležencev na novo ustanovljenega Lokostrelskega društva na Prevojah, ki je eno izmed redkih v Sloveniji ne samo med mladimi, ampak tudi med starejšimi. Zanimanje je prav gotovo zaradi velike redkosti, specifičnosti in svojevrstne lepote. Mladi pa vedno težijo proč od banalnosti, vedno težijo k ekstremnim in zelo izstopajočim oblikam, vedno iščejo novih poti. V četrtek, 3. 10. se je sestal iniciativni odbor, v petek, 11. 10. pa je bil že ustanovni sestanek novega Lokostrelskega kluba. Izvolili so predsednika — Antona Češko —■ enega od pobudnikov in druge organe. Sklenili so, da bodo izdelali statut in pravilnik in uredili vse potrebno za registracijo novega kluba. Ponosni so na to, da so bili zopet ustanovitelji, ponosni na to, da je to drugi lokostrelski klub v Sloveniji in osmi v Jugoslaviji, ponosni na to, da so zopet lahko družbi dokazali svojo veliko voljo do dela in zainteresiranost za šport, kot obliko čistega športnega amaterstva in rekreacije. Seveda pa so se takoj sooči- li tudi z vprašanji, ki bodo kaj kmalu nastopila, predvsem prostorskega in finančnega. Za prostore bodo prosili Krajevno skupnost Prevoje, za prostor za treninge Strelsko društvo iz Lukovice, kjer imajo strelišče, za finance pa tam, kjer se bo dalo. Zavedajo se tudi, da je lokostrelska oprema zelo draga (lok od 120.000 Sdin naprej, puščica 5000 Sdin) in da bodo morali poseči tudi v svoje žepe za zadovoljitev svojih potreb. Toda v sebi skrivajo veliko energije in delovnega elana in kar je najvažnejše — pripravljeni so delati in začeto akcijo izpeljati do konca in lahko upamo, da bodo dali velik doprinos k razvijanju tega lepega, pa tudi nepoznanega športa. Tone Homar POSTANITE NAROČNIK OBČINSKEGA POROČEVALCA Smučarski tek naj postane množična manifestacija V okviru akcije »Vsi Slovenci hodimo, tečemo, smučamo, kolesarimo« naj bi tudi naši občani prišli do te množične manifestacije. Vsakemu občanu je treba nuditi vsaj eno izmed naštetih zvrsti rekreacije in mu s tem omogočiti široko re-kreativnost na vseh področjih športne dejavnosti izven telovadnic. Kajti telovadnice, ki naj bi po izgradnji služile vsem občanom ne samo specializiranim organizacijam, ne morejo sprejeti vseh zainteresiranih. Zato predlagam, kot dolgoletni delavec na področju telesnovzgojne dejavnosti, da se občani kar se da opredelijo na zunanja igrišča in da izvajajo svojo dnevno rekreacijo bodisi na TRIM prograh in drugih oblikah razvedrila, ki jo organizirajo TVD Partizan, klubi, TTKS in druge specializirane organizacije. Ni dolgo, ko smo videli v Domžalah res množično prireditev v krosu, v katerem je sodelovalo preko 1000 nastopajočih. Tako imamo v svojem programu še vrsto množičnih prireditev, ki naj bi zajeli vse občane, ki želijo sodelovati za svojo osebno kondicijo in doživetje. Ena izmed teh bo vsekakor v zimski sezoni pohod in tek na smučeh, ki ga namerava organizirati Smučarski klub Ihan. Proga pohoda naj bi bila dolga približno 10 km in dostopna za vse, ki želijo prehoditi ali preteči to progo. Omeniti moramo, da je letos prvič podana možnost, da si vsi tisti, ki želijo rekreacijo na smučeh v teku in pohodu lahko nabavijo v celoti rekvizite, in sicer: Tovarna Elan v Begunjah ima v celoti vso opremo. Tekaške smuči palice in čevlje, stanejo približno 1.000 din. Tu imajo tudi vse vrste maže, tekaške drese in drugo. Kupec se lahko v tej trgovini, ki je poleg tovarne, nabavi opremo na kredit z odplačilom v mesečnih obrokih. Alpina Žiri je pričela izdelo- Kolo — zdravo telo V preteklem mesecu je bilo v našem glavnem mestu množično TRIM kolesarjenje. Ker je v Dobu zelo veliko mladih kolesarjev, smo se odločili, da se tega TRIM kolesarjenja udeleži manjša skupinica mladih. Pokroviteljstvo nad našo ekipo je prevzelo trgovsko podjetje KOLESAR iz Ljubljane, ki nas je oskrbelo z majicami, v spomin pa so nam poklonili lepe potovalke. Nedeljsko jutro je bilo sivo in mračno, nebo polno oblakov, ki so grozili, da bodo tekmovanje, če temu lahko tako rečemo, ogrozili. Zbrali smo se na postaji v Dobu in premišljevali, bi se peljali ali se ne bi. Po kratkem razmišljanju smo se odpeljali proti Domžalam in naprej proti Šentjakobu, kjer smo se ustavili, ker je pričelo močno deževati. Zopet smo oklevali, naša končna odločitev pa je bila, gremo kljub vsemu. Počasi in zanesljivo, med dežjem, ki nas je pral, smo se okoli 8. ure pripeljali do Gospodarskega razstavišča, kjer je bilo zbirno mesto vseh udeležencev akcije. Na ploščadi je bilo že precej ljudi, največ šolarjev, ki so nestrpno pričakovali start. Ob cilju je delovala tudi naša mehanična delavnica, kajti nekatera kolesa so bila že pred startom potrebna temeljitega popravila. Pripravili smo kontrolne kartončke, se postavili v vrsto in -kar kmalu odpeljali. Proga je bila dolga 24 km, speljana okoli Ljubljane in zato smo sklenili, da bomo vseskozi vozili skupaj, previdno in ne prehitro. Prvi kilometri TRIM kolesarjenja so bili speljani po mestu. Vozili smo drug za drugim, vendar smo morali zelo paziti, kajti nekaterim se je zelo mudilo in so prehitevali kakorkoli je že prišlo. Do prve kontrolne postaje smo prevozili hitro in srečno. Pot je bila od tu dalje speljana po vasicah pred Ljubljano, vozili smo po asfaltu in makadamu, v dežju in lepem vremenu. Ponekod so bile ceste zelo slabe, polne lukenj in blata in to se je kar kmalu kazalo na oblekah udeležencev. Bilo je lepo gledati pisano množico mladih in starejših, majhnih in velikih, ki so v dolgi koloni vozili proti cilju. Noge so poganjale pedala koles različnih velikosti, barv in starosti, mladi in stari z in brez kondicije niso tožili nad slabim vremenom, nad dežjem, ki je padal skoraj nepretrgoma, trdno so držali za kolesa in poganjali, poganjali. Druga postaja. Majhna okrepčevalnica, mehanik, ki popravlja kolesa, drugi krpa zračnico. Mi smo še brez nesreče, vendar ne dolgo. Zaradi premajhne razdalje eden od udeležencev iz naše skupine pade. Nekaj prask, buška, odrgnjena kolesa ... pa smo šli kljub temu naprej. Še tretja kontrolna postaja in bližamo se Ljubljani. Spodbujamo eden drugega, pa ne da bi nam primanjkovalo moč!, le čim hitreje bi radi prišli na cilj v športni park Kodeljevo. Še tri kilometre, še dva, ljubljanske ulice In cilj. Pripravili smo kontrolne kartončke, kjer so bili trije znaki kontrolnih postaj in jih oddali. V zamenjavo za prevoženih 26 kilometrov smo dobili značko in medaljo od tovarne koles ROG. Nekaj časa smo še stali pred ciljem, gledali, kako so prihajali udeleženci akcije na cilj, zadovoljni in utrujeni, vendar prepričani, da tokrat niso bili zadnjič. Mi smo se počasi vračali proti Dobu. Vreme se je zjasnilo, vendar le za krajši čas. Malo smo se ustavili, se okrepčali, potem pa zopet naprej proti Dragomlju, Studi, Domžalam, Viru in končno smo bili doma. Poslovili smo se trdno odločeni, da se prihodnje leto zopet udeležimo akcije Kolo — zdravo telo. Obenem pa bi s tem člankom radi opozorili Temeljno telesno kulturno skupnost Domžale, da bi taka ali podobna akcija tudi v naši občini imela uspeh. Udeleženci iz Doba vati tekaške čevlje od številke 30 do 46 in jih lahko dobite v trgovini »ALPINA« v Domžalah. Ce izhajamo iz tega lahko vidimo, da se je ta zvrst športa zelo močno razvila v naših sosednih državah in da prepotujejo cele družine na smučeh ob nedeljskih vikendih po več 15 km. Ta se že tudi poraja v naši republiki, saj ugo- tavljamo, da se je v pretekli sezoni udeležilo I. maratonskega teka na smučeh od najmlajših pa do najstarejših (66 let) preko 1000 udeležencev. Za pohod na smučarskem teku tako imenovani »Maraton na 30 km, ki bo 16. februarja 1975 ponovno na Črnem Vrhu nad Idrijo, pričakujejo udeležbo preko 2000 udeležencev iz Slovenije in sosednih republik. Želimo, da bi se takega in podobnega tekmovanja udeležili tudi občani iz naše občine in dali pomen velikemu razmahu množične rekreacije. Rak Nogometni klub Radomlje Tudi v Radomljah se je zbrala mladina, ki se navdušuje za nogomet. Ob pomoči članov Krajevne skupnosti, Albina Klemenca, Bojana Krištofa, Dušana Pirša, Viktorja Osolina, Mihe Grošlja in Štefana Andrejke so ustanovili nogometni klub. Potrebno zemljišče za igrišče je dala Kočarjeva mama iz Rov tako, da so lahko začeli delati mladinci že na svojem igrišču. Društvo je imelo tudi že občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen Viktor Osolin, za podpredsednika pa Bojan Krištof. Nogometna zveza Slovenije je igrišče že registrirala in tudi slavnostna otvoritev je bila izvedena. Tako imajo sedaj člani NK Radomlje svoje igrišče in se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri uresničevanju njihove zamisli. Tako lahko sedaj vidimo vsak dan pionirje in mladince, ki ne igrajo samo nogometa, ampak tudi košarko na novozgrajenem igrišču. Brez dvoma bodo lahko z marljivimi vajami dosegli lepe športne rezultate na posameznih tekmovanjih. Nace Vodnik V Radomljah so zgradili novo nogometno igrišče KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE TOZD TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLIČEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV iN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA Cenjenim potrošnikom priporočamo naše najnovejše premaze za široko potrošnjo: BONDEX — lazurni lak za zaščito in oplemenitenje lesa za različne podnebne razmere; IDEAL extra — lak za lakiranje parketa in drugih lesenih predmetov; VIKEND lak in emajl — za pleskanje oken in drugih lesenih predmetov izpostavljenih vremenskim vplivom; TESAROL export — univerzalni sintetični emajl za les in kovino; MOBIL special — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile; HELIOPLAST EXTRA — disperzijska barva za pleskanje sten; MOZAIK ■— barva odporna na drgnjenje in pranje, za pleskanje sten in lesenih predmetov. Z enkratnim nanosom dosežemo večbarvni izgled; DOMOPLAST — plastični omet, bel in obarvan, za pleskanje notranjih in zunanjih sten. Priporočamo tudi naše kvalitetne izdelke za kovinsko predelovalno industrijo, industrijo pohištva, papirno in tekstilno industrijo. ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO Občinska skupščina Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale ■ Če želite biti oblečeni športno in elegantno induplati — Jarše nosite konfekcijo in pokrivala slamnikov in konfekcije ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE »UNIVERSALE« tovarna klobukov Domžale Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v raznih barvah in velikostih ter primerni za vsakogar TOSAMA DOMŽALE GOSTIŠČE Pri »Konšku«-Trojane VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV — AVTOMATSKO KEGLJIŠČE — IZBORNA KUHINJA -r SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO Opekarna Radomlje čestita za praznik in priporoča svoje izdelke: modularni blok, votlak 1,5, zidak, strop-njake, monta 12 in monta 14 roletnik, ograjnik. Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok in po želji dostavo na gradbišče Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah sirom občine. SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE Čestitamo za praznik in priporočamo kvalitetna Jedilna olja KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge — izdelava In montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — Izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč, — preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš proizvaja in priporoča svoje izdelke MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode AVTOSERVIS Domžale čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse ČEVLJARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO Papirnica Ko icevo POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo ■ U •I 71 BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN ENGINEERING PRIPOROČA SVOJE STORITVE IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Inštitut za usnjarstvo — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita za praznik. Tovarna filca MENGEŠ Izdelujemo in prodajamo tehnične In iglaste filce, ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom za praznik Obrtna nabavno-prodajna zadruga »ZORA« Domžale čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku »MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK Komunalno podjetje Domžale Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita za praznik