4 Politične stvari. Deželni zbor kranjski. 1.) Ljubljanici strugo ponižati, in to od ustja Malega grabna do tam dolu, kjer se zopet vanjo izliva Cesarski graben. Temu poslu bi nekako pot kazala tista rudeča črta, katero je videti na prilogi C; a bilo bi ob enem tudi ustanoviti prečne pročrte znotraj Ljubljanskega mesta in imeti na umu zdajne zidovanje po bregovih. Ti počrti se ue dade razširiti, ker brani kraj; 2.) pouižati, in ako bode treba, tudi razširiti Cesarski graben, naj bi o povodnjih mnogo hitreje in večjo obilico vode valil. Da bi se zvedelo, koliko je vode razdeliti na Ljubljanico po mestu in koliko na Cesarski graben, to bi mej zdelovanjem glavnega črteža bilo treba premisliti, koliko bode mogla katera teh dveh rek potlej požirati vode, kadar najde vsaka svojo popravljeno strugo in zaradi tega tudi svoje večji stermec. To bi se najlaže dalo tako izračuniti, kakor smo uže zgoraj namignili. K vprašanju 12. K vprašanju „koliko bi se Ljubljanici dala struga znižati, da ne bi kvare bilo mestnim poslopjem po nje bregovih ali obrežnemu podzidju, mostovom, ježam in podzemeljskim jarkom V" se zdaj ne more do konca odgovoriti, ker nij znano, kako globoko v zemljo sezajo mestni stebri in obrežno podzidje; vendar se zdi podpisanim veščakom, da bi se Ljubljanici struga dala brez posebnega prenarejanja znižati do TO m, ako bi se kopalo tako, da bi globanja bila nečkam podobna. Samo ob sebi se umeje, da bi potlej bilo ježe, kjer slone v strugi, treba utrditi in okovariti, ter podzemeljskim jarkom ustja toliko znižati, da bi jih tudi najplit-vejša voda mogla dosezati. K vprašanju 15. Veščakom se je zdelo, da se Cesarski graben da znižati in razširiti po teh načelih : 1.) Naj bi se Cesarskemu grabnu uže tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zdanja struga nekako 1*0 m znižala ; 2.) Laj bi se mu tudi pri Dolenjskem mostu 10 m znižala struga, ki je ondukaj s kamenjem pomeščena (flaštrana); 3) od tega mostu do Cesarskograbenskega ustja naj bi se strmeči uravnali, kakor bi kazala potreba; 4.) tem strmecem naj bi se dali taki prečni pro-črti, kakeršni bi jim bili primerni, da bi Cesarski graben o povodnjih potlej mnogo hitreje tekel in večjo oblico vode odnašal. K v p r a š anj u 27. Da se more pripravno zdelati glavni črtež naredbam, katere v tem spisu priporočajo veščaki, trebalo bi poprej še teh stvarij: 1.) zvezo zemljemerskih prvostavnih kolov napraviti v barji ter ob glavnih obeh rekah do cesarskega grabna ustja; 2.) vodomernih kolov postaviti, kolikor se jih zdi treba; 3.) po raznih krajih v barji vrtati zemljo, da se zve, kako leže nje pole druga vrhu druge; 4.) storiti glaven razpregledan zemljevid po takej meri, v kakeršnej si je 1 : 10000; 5.) lindino izmeriti močvirju, da se na posebnem zemljevidu s črtami zvežejo mesta, kar jih ima po jedno-liko višave; 6.) dolinam prečne pročrte tako zdelati, da bodo kazali plasti raznih pol; 7.) načrtati ter na lindino izmeriti stranske pritoke in glavne odtoke ter tudi povodne zgradbe (mline itd.) po stranskih pritokih; 8.) zvedeti, kakšno obilje vode prinašajo stranski pritoki; 9) načrtati ter na lindino izmeriti Ljubljanico in Cesarski graben; tudi zvedeti, koder bode treba, kakšna tla so ondukaj; naposled; 10.) načrtati ter na liudino izmeriti Mali graben in Gradaščico. Po tacih pospešilih bi potem bilo tudi zdelati še te glavne črteže: a) črtež, kako bi se znižala struga Ljubljanici in Cesarskemu grabnu ; b) črtež, Kako bi se uravnavala Mali graben in Gra-daščica; c) črtež, kako bi se uravnali stranski pritoki; d) črtež, kako bi se uravnal Cornovec in drugi glavni vodotoči; naposled bi bilo treba: e) ustanoviti, katere kosove sveta naj bi napajal vsak stranski pritok posebe. Posebno mnenje veščaka dr. Vicintini-ja se glasi: Jaz, čegar ime se zdolaj čita, podpisujoč to mnenje veščih gospodov, mislim, da sem dolžan tistemu, kdor bode zdeloval glavne črteže o močvirskem osuševanji, priporočiti, da posebno ima na umu dve zelo tehtoviti stvari, namreč: 1.) naj se drži tega, kar so veščaki svetovali, rekoč, da bi se Ljubljanici in Cesarskemu grabnu struga ne- kako 1 m znižala, a pazi naj, da potem Ljubljanica ne bode nikoli imela premalo vode, ter da ne bi kvare delala obrežnemu podzidju Ljubljanskega mesta ; 2.) naj mu bodo vedno v mislih odtočni prekopi ob gorah, ki sklepajo močvirsko ravan, ker bi kedaj utegnili tudi močvirsko ravnino napajati z vodo, ako bi bili zdelani. Ali ker se bodo vode še vedno ustavljale v svojem odtekanji ter pod-se jemale suho zemljo ves tist čas, kar ga mine, predno se glavni črtež naredi, in tudi ves tist čas, v katerem se bodo kesneje po tem črteži rekam in potokom popravljale struge ter se močvirska ravnina predelovala, pa ker je vendar zelo treba, da se temu razgrajanju pride na konec, kolikor je najhitreje moči, zategadelj je vredno krepkega, priporočila, da se ob ne-velikih troških s posebnim svojim, nalašč narejenim malim vodotrebnikom (bagger) strani pobere ves naneseni pesek po strugi Ljubljanice od ustja Malega Grabna dolu gredoč dokler se pride še nekoliko niže od tistega mesta, kjer se Cesarski graben cepi od Ljubljanice, in poleg naj se tudi takoj zdaj uravnata Gradaščica in Mali graben. Vešči inženir Rafael dr. Vicentini s. r. (Dalje prihodnjič.) ------ 5 ------- 13 ----- Politične stvari. Deželni zbor kranjski. (Dalje) Na podstavi mnenja veščakov izročilo se je zde-lovanje načrta v pritrditvijo visokega c. kr. poljegelskega ministerstva inženerju Ivanu pl. Podhagsky-u. Po njegovih pozvedbah moralo bi se v eni sekundi odvajati 470 kubičnih metrov povodnih (velike vode,) in sicer naj bi se go tem 1. načrtu odvajalo 260 m3 po Cesarskem grabnu, 210 m3 pa po Ljubljanici; pri tem so bili največ me-rodajni dotični troški, ker je naravno, da se odvajanje večje množine vode po Cesarskem grabnu in za to potrebna poglobočitev tega grabna da ceneje zvrsti, kakor po Ljubljanici, ki teče skozi mesto Ljubljansko. Za zvršitev tega I. načrta potrebni troški, prištevši troške za uravnavo stranskih pritokov, znašajo l,č78.730 gld. Po tem načrtu moral bi se Cesarski graben tako poglobočiti, da bi bil 40 cm globočeji, nego bi imel biti prihodnja struga Ljubljanice. Oziraje se na zdravstvene razmere, ki bi bile vsled takega odvajanja vode v nevarnosti, ukazalo je visoko c. kr. poljedelstvo ministerstvo projektantu, zdelati IL (tako zvani alternativni) načrt, po katerem bi se večja množina vode odvajala po Ljubljanici. Posledica tega pa je bila ta, da se je moral pretočni profil napraviti veliko večji, da se je nasvetovala zgradba obrežnih zidov in da so se troški povikšali na 1,798,730 gld. Ta previsoka številka pa je ostrašila udeležene kroge, da so se jeli prizadevati, znižati jo, in res enketna komisija sklenila je dne 26. januvarija 1. 1888., da se naroči na podlagi od 470 m3 na 400 m3 znižane (od-vajane) množine vode zdelari III. skrajšani načrt. Vsled tega so se proračunjeni troški res znižali (za 252.080 gld.) na 1,546.650 gld. Ali prišla je vremenska nezgoda, ki je dala premišljevati, ali je varno ostati pri znižani množini vode 400 m3 ter obdržati na tej podlagi izdelsni skrajšani načrt. Uže povodenj z dne 15. novembra 1. 1878. izkaže 460 m3 množine vode, povodenj ki je nastala po enketi, zborujoči dne 26. januvarija 1. 1888., dne 20. marcija 1. 1888. pa izkaže 479*7 m3 množine vode. To je dalo povod, da je enketna komisija, ki je zaradi predledacja skrajšanega načrta bila sklicana na 25. dan meseca aprila 1889. sklenila to-le: »Enketna komisija z dne 26. januvarija 1888 je, držeč se po mnenji zvedencev z leta 1880. v oba vodotoka odvajane in na podlagi načrta z 1. 1856. določene množine poplavne vode in sicer določene za reko Ljubljanico s..............166 m3 in za Cesarski graben z........ 170 m3 skupaj . . 366 m3 oziroma prištevši ša okoli 27°/0, skupaj 470 m3 poplavne vode, z razlogi sklenila, da se alternativni načrt glede na tako velik dodatek prenaredi po znižani vode s 4000 m3. Da si je v čislih imeti izdatni prihranek, ki bi izviral iz prenarejenega skrajšanega načrta, vendar pa mora zdaj zborujoča enketna komisija po danes od c. kr. stavbinskega urada predloženih, lani neznanih in posebno na povodenj 20. marcija 1. 1888. ozirajočih se podatkih, ki konstatujejo, koliko se dejanski odteka vode in da je dvakrat v 10. letih, namreč o povodnji 15. novembra 1878 in 20. marcija 1888, iznašala množina vode 460 m3 oziroma 479*7 m3 sklepati, da veščaki 1. 1870. nito dovolj izmerili gori omenjene odločne množine vode in da bi torej mnogokrat lahko nastopila tolika voda, da bi presegala ono množino vode 400 m3, ki se je vzela za podlago skrajšanemu načrtu z leta 1889. t Ker torej zdaj lanski sklep ne ustreza resnici, misli danes zborujoča enketna komisija, da je jako že-leti v alternativnem načrtu določeno množino vode 470 m3 pridržati, tor tako sklene soglasno, da ostane za Ljubljanico, kolikor je je po mesti, in za Cesarski graben alternativnt načrt neizpremenjen. Glede fruučiskanskega mo&tu in mostu v Karlovškem predmestji pa se izreka želja, da ostaneta, kolikor dopuščata teh mostov temelja, Katera je treba še preiskati ter konstatovati kakšna da sta, predno se prično dotična dela. Isto tako naj se zaradi štedljivosti ne napravijo obrežni in podporni zidovi v mestu Ljubljanskem iz lepo obsekanega kamenja, kakor v načrtu, ampak zlože naj se iz navadeo obdelanega. Kar se pa tiče stranskih pritokov po barji, potrdi ter sprejme enketna komisija predloge in preračunjene troške predloženega skrajšanega načrta. Po tem takem iznaša vsa potrebščina, in sicer glede: A. reke Ljubljanice ipo alternativ- 973.600 gld. — kr. B. Cesarskega grabna \nem načrtu 405.000 „ — „ ipo skrajša- C. stranskih pritokov Uem načrtu 1680oQ » ~ » skupaj • 1,546.650 gia. — Kr. torej proti alternativnem načrtu z . 1.798.730 „ — „ manj........... 252.U80 gld. — kr. Po tem sklepu ostali so troški glede Ljubljanice in Cesarskega grabna kakor so proračunjeni v alternativnem načrtu; za zgradbe pa in za uravnavo stranskih pritokov sprejel se je proračun skrajšanega načrta ter tako dosegel prihranek 252.080 gld, Iz tega pa izvira posledica, da se bo uravnava stranskih pritokov razun izliva v Ljubljanico posebej obravnavala. Uravnavo stranskih pritokov v proračunjenem znesku 168.050 gld. zvršiti bo namreč na podstavi izboljševal-nega zakona ter s pripomočjo tega zaklada, dočim se troške za poglobočitev reke Ljubljanice in Cesarskega grabna v znesku 1,378.600 gld. namerava pokriti s posebnim deželnim ter s tem se skladajočim državnim zakonom. Kar se tiče zadnje navedenih troškov, se omenja, da jih vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo še ni v pretres vzelo, kar se torej še pričakuje, in da se je deželni stav-binski urad, ko jih je presojal, prepričal, da troški zgradbe potrebnih mostov k vojašnici in v Štepanjo vas a 10 000 gld. skupaj 20.000 gld. niso všteti, da pa se tudi ni ozir jemalo na prihranek 22.530 gld., ki se bo dosegel, ako ostane kar je upati, državni most v Karlovskem predmestji (po utrditvi temeljev). Po tem takem iznašali bi troški previdoma na okroglo 1,380.000 gld., ter izkazali sledeče podrobno postavke: A. Pri reki Ljubljanici: 1. zemeljska dela . . 490.200 gld. 2. polaganje kamenja . 9.400 „ 3. tlaki......57.600 „ 4. obrežni zidovi . . . 338.500 „ 5. provizorična steza . . 2.000 „ 6. nov frančiškanski most (iz železa) .... 42.300 „ 7. zravnanje iu zasajanje 6.900 „ 8. odkup zemljišč . . 9.200 „ 9. grapa s zatvornico . 17.500 „ 10. v načrt nesprejeto pre- delanje mostu k vojašnici ......10-000 „ skupaj • 983 600 gld. JS. Cesarski graben: 1. zemeljska dela . . . 192 000 gld. 2. polaganje kamenja . . 18.000 „ 3. tlaki.......54.600 „ 4. zravnanje.....8.400 „ 5. odkup zemljišč . . . 6.700 „ 6. grapa s zatvornico . . 10.200 „ 7. nov most v Karlovskem predmestji .... 34.100 „ 8. odporni zidovi . . . 81.000 „ 9. v načrt ne sprejeto prede- lanjemostu Stepanjevaškega 10000 „ skupaj . 415.000 „ C. Zajeza v Gradaščici..... 3.930 „ skupaj . 1,402.530 gld. Od te svote se odbije: Prihranek, ako ostane most v Karlovskem predmestji ter se mu le utrdijo temelji z............22.530 „ Prava potrebščina torej znaša . . . 1,380.000 gld. V tem trenutku sme se torej ta svota se zadostno gotovostjo kot najvišja potrebščina vzeti za podlago do-tičnim zakonodalnim korakom, ker odvzela se je alternativnemu, na višjem mestu uže odobrenemu Dačrtu. Kar se tiče sklada, da se pokrijejo ti troški, omeniti je najprej, da zaradi kratkega časa, odkar je bila zadnja obravnava, ni bilo mogoče dognati dogovora z visoko e. kr. vlado glede pričakovanega državnega doneska. Podpisani deželni odbor pa zanesljivo pričakuje, da bode visoka c. kr. vlada po eni strani uvaževala veliko gospodarsko važnost, ki bi jo imelo kmetijstvu pridobljeno, nad 25000 oral obsegajoče močvirsko ozemlje prav blizo deželnega stolnega mesta Ljubljane, ter da bode dalje uvaževalo izboljšanje zdravstvenih razmer tega mesta in okolice njegove, kakor tudi to okolščino, da je s temi deli mogoče doseči nekvarno odvajanje Planinskih, Cerkniških in Ložkih poplavnih voda, po drugi strani pa da se bo ozirala na ubožanje prizadetih močvirskih posestnikov, izvirajoče iz povodenj, ki se od leta 1878. skoraj vsako leto ponavljajo, ter da se bode odločila za najvišji donesek, ki se pričakuje od državer kakor je to storila n. pr. nri uravnavi Narente, Adiže in Izake. (Dalje prihodnjič.) ----- 14 —- ----- 20 ----- Politične stvari. Deželni zbor kranjski. (Dalje) C. kr. deželna vlada iu c. kr. okrajno glavarstvo zo okolico Ljubljansko spričujeta lahko neizmerno bedo, ki jo prouzročujejo povoinji skozi več let na Ljubljanskem močvirji. Posebno letos večina močvirskih posestnikov ne bo dobila prav nobenih pridelkov, kajti spomladi pokončala je povodenj zimsko setev nizi ležečega močvirskega ozemlja popolnoma, povodenj, ki je nastala po leti med 24. avgustom in 3 septembrom, ugonobila je ravno tako popolnoma pomladansko in letensko setev, meseca oktobra pa ubogi barjan kar ni prišel iz po-vodnji, ker je deževalo neprenehoma več ko 25 dni. v Zimska setev je gotovo uže zdavnej zgnjila. Skoda, katera se je prej skoraj vsako leto cenila na 100.000 gld. in čez, -znaša letos veliko nad 200.000 gld. Za prizadete reveže, ki nimajo niti semena niti kruha, nabira se po vsi deželi. Dežela bode pripomogla kolikor le mogoče, pričakuje se pa v ta nemen tudi kar največ izdatne državne podpore. Te okolščine označijo to osuševalno vprašanje kot čez vse nujno, kar je tudi to leto zborujoča enketa pripoznala v sledečem sklepu : „Enketa je preverjena, da je nasvetovana osuše-Talna, oinosno zagradbena dela treba kar najhitreje pričeti zaradi velite nevarnosti, ki preti močvirskem ozemlji po povodnji". Načela o navadnem skladu določujeta §§ 41 in 42 deželnega zakona z dnč 23. avgusta 1877. dež. zak. št-14. Ker pa gre za to, da se pokrijejo troški v okroglem znesku 1,400 000 gld., h katerim skladati z večjim* doneski je gotovo tudi dolžnost države in dežele, in ker so osuševalna dela izvanredno nujna, priporoča se v tem slučaji, določiti sklad zakonitim potom. Da bi se glede sklada med udeleženci in deželo zadobila načelna podlaga, sklical je deželni odbor na 16. dan meseca septembra enketo, ter povabil po dva zastopnika močvirskih posestnikov, mesta Ljubljanskega, c. kr. deželne vlade, ter c. kr. okrajnega glavarja za okolico Ljubljansko. Zastopnika c. kr. deželne vlade in c. kr. okrajni glavar so izrekli, da nimajo nikakih višjih ukazov, da pa hočejo to stvar po vsih svojih močeh podpirati; naravno je, a tudi vsi drugi zastopniki niso mogli ničesar gotovega obljubiti. Deželni odbor je naročil stavbinskem uradu, da je na podstavi večje, oziroma manjše koristi skladovnikov, zdelal načrt o posameznih doneskih, katerega so končno vsi udeleženi zastopniki soglasno načelno potrdili. Ta načelno odobreni nasvet ima ta namen: 1. prositi c. kr. vlado za 50 °/0 državni donesek ter podpore za močvirske posestnike; 2. močvirskim posestnikov naložiti donesek 28 °/0, vendar pa v njih korist všteti v ta donesek močviiski osuševalni zaklad, v kolikor je na razpolaganje: 3. določiti deželni donesek z 12 % iQ 4. donesek mesta Ljubljanskega z 10 % vseh troškov s približno 1,380.000 gld. Te nasveti se utemeljujejo tako-le: k 1. Deželni odbor podpira ta nasvet s tem, da se sklicuje na to, kar je bilo uže prej povedano. Dalje se povdarja, da z ozirom: a) na troške v znesku 1,380.000 gld; 6) na osuševalno veliko ozemlje, ki ima 25000 oral njiv in travnikov; c) na izvrstno pripravnost močvirja za izboljšanje, dalje d) na velike druge potrebščine, za katere morajo skrbeti dežela in drugi skladniki pri vsem tem, da so njih denarstveni viri do kraja oslabljeni ; e) glede na to, da je uže po izboljševalnem zakonu dovoljeno, dajati doneske do 507o in da se je pri večjih elementarnih nezgodah vedno še dovolila višja državna podpora, n. pr. za Tirolsko z zakonom z dne 13. marcija 1883, drž. zak. št. 31, pri deželnem donesku 2,911.600 gld. državni donesek 7,382.600 gld. ter razen z državnim zakonom z dne 30. oktobra 1882, drž. zak. št. 152, dovoljeno državne podpore 500.000 gld, še daljna državna podpora v enakem znesku 500.000 gld., dalje po potrebi neobrestna od 1. januvarija 1. 1886. naprej v 15 enakih letnih obrokih povračilna predplačila do 1,500.000 gld. Ravno tako pripomore država vsled zakona z dne 6. junija 1882, drž. zak. št. 6S, na korist gotovo v dobrem gmotnem stanji se nahajajoče dežele Dolnje-Avstrijske k troškom uravnave reke Dunave po tej deželi v skupnem znesku 24 milijonov skozi 21 let z vsakoletnim doneskom 700.000 gldM ter se je odrekla letnega dohodka 300.000 gld., tako da znaša državni donesek 21 milijonov. V predležečem slučaju namerava se odstraniti skorej da vsako leto brez izjeme ponavljajočo se povodenj, ki napravi pri 25000 oralih posebno dobre zemlje vsako leto nad 100.000 gld. škode. Vsled tega pričakuje deželni odbor prav gotovo 50% državnega doneska. Razen tega prosi primerne podpore od c. kr. državne uprave za močvirske posestnike ter utemeljuje to tako-le; k 2. Po odobrenih načrtih namerava se z načrta-nimi osuševalnimi deli znižati povodenj (veliko vodo) tako, da bo */2 metra pod ilovično plastjo, ki se nahaja pod šoto. Iz tega sledi za močvirske posestnike opravičena nada, da bodo na ta način povodnji močvirja trajno odstranjene, če se enkrat to doseže, potem bodo zemljišča na močvirji ležeča veliko več dchodka dajala ter bodo po zvršenih izboljševalnih delih (po napravi jarkov ter njih vzdrževanji, dalje z namakanjem) postala najrodovitnejši svet za njive in travnike. Vender bi se človek samega sebe vedoma motili, ako bi pričakoval, da se tak vspeh mora doseči prej ko se zvrše nameravane poglobočitve. Nasprotno nij dvomiti, da bodo povodnji nasledke opustošenja kazale še toliko let, kolikor se jih bo določilo za zvršitev napominanih osuševalnih, oziroma zagradbeaih del. Zaradi tega pa se ne bo smelo prezreti, da se za čas teh del omeji donesek močvirskih posestnikov na najnižjo svoto. Pred vsem je podpisani deželni odbor z vsemi, pri zadnjem posvetovanji zastopanimi udeleženci tega mnenja, da bi tudi c. kr. državna uprava pritrdila, da se močvirski zaklad, ki znaša po računu konec 1888. 1# 87.070 gld. 70 kr., porabi v kolikor se ne potrebuje za druge take namene, na račun doneska močvirskih posestnikov. Glede vprašanja, koliko močvirski posestniki morejo dati, je mnenje strokovnjakov, da je najvišji opravičeni in mogoči donesek, ki je zahtevati, znesek 40 gld. od ------ 21 ------ vsakega hektara. Od tega zneska porabiti bi bilo 25 gld. za poglobočitve, namenjene za boljše odvajanje velike vode, 15 gld. pa za druge še potrebna izboljševalna dela. Če se vzame, da bodo močvirski posestniki res mogli toliko dajati, iznašal bi potem njih donesek 28°/0 vseh troškov, toda s to omejitvijo, da bi ga skladovniki ne glede na močvirski zaklad, o katerem se pričakuje, da bo v večjem delu na razpolaganje, še le pričeli upla-čevati po preteku predvidoma pet let trajajoče stavbinske dobe, in sicer v prej določenih letnih obrokih. Zaradi tega pa je podpisani deželni odbor primoran prositi, da bi visoka c. kr. državna uprava močvirskim posestnikom dovolila neobrestno v 20 do 25 ktnih obrokih povračilno posojilo v okroglem znesku 300.000 gld. K 3. Deželni prispevek se je z ozirom na 10°/0 skladovni donesek mesta ljubljanskega, ki se je določil v tem odstotku zaradi koristi, katere bo imelo to mesto neposredno od osuševalnih del, proračunil na 12%> torej v takem znesku, katerega bi dežela zmogla le v petih stavbinskih letih. Dežela bode namreč pripomogla za lokalno železnico Ljubljana-Kamnik s sklenenim doneskom 70.000 gld., potem za zgradbo Dolenjske železnice s sklenenim doneskom 500.000 gld.; dalje ji bo treba dati za zgradbo deželnobranske vojašnice 224000 gld., za zgradbo nove bolnice 500.000 gld., kakor tudi za uravnavo stranskih pritokov reke Ljubljanice, potem hudournikov Vipavske doline itd. v kratkem času potrebnih 100.000 gld. Iz teh nikakor še ne do zadnje navedenih svot, katere bo izplačati iz deželnega zaklada, je brez-dvomno dokazano, da je preračunjeni 12% donesek na vsak način najvišja svota, ki jo dežela more dati. K 4. 10% donesek mesta Ljubljanskega preraču-nil se je z ozirom na razloček 220.000 gld. med prvim in tako zvanim alternativnim načrtom, ter se je pri tem tudi uvaževalo, da bodo obrežni zidovi, ki se bodo zgradili za olepšavo in v izboljšanje zdravstvenih razmer mesta Ljubljanskega, vsled poglobočitve struge Ljubljanice prouzročili mestu več troškov za Kanalizacijo, dalje da je mesto uže več takih obrežnih zidov zgradilo ob lastnih troških, da je veliko stanovalcev v mestu, ki morajo uže skladati od svoiih posestev, ki jih imajo na močvirji, iu končno oziralo tudi na § 42 deželnega močvirskega zakona z dne 23. avgusta 1877. dež. zak. št. 14. ki se glasi: rDolžnost Ljubljanske mestne občine je> da vzdržuje in trebi znotraj pomerija deželnega glavnega mesta reko Ljubljanico in pa njeno pritočnico Gradaščico, kakor tudi dolinsko zatvornico med Golovcem in med Gradom v varstvo Gruberjevega kanala, v kolikor privatno-pravne obveznosti ne vtemeljujejo kakega izjemka." Iz vseh navedenih razlogov znižal, oziroma določil se je donesek mesta Ljubljanskega torej tako, da znaša 140.000 gld. (10%). Glede razdelitve doneskov močvirskih posestnikov se omenja, da bi bilo brezdvomno prav in pravično, da se ne razdele po davkih, in sicer zaradi tega, ker imajo posestniki višje ležečih in torej povodnji in mrazu manj izpostavljenih in zaradi tega višje obdačenih zemljišč na močvirji manj koristi od nameravanih osuševalnih del, kakor posestniki nižje ležečih in torej v večji nevarnosti nahajajočih se zemljišč. Zaradi tega pa tudi ne gre, da bi se od prvih zemljišč zahteval večji donesek, kakor od onih, glede katerih se pričakuje izdatno izboljšanje. Pač bi bilo pa pravično, da se pri zemljiščih, ki dajo več dohodka in od katerih se torej tudi več davka plačuje, od enake mere površja zahteva tudi enak do nesek, kakor pri manj rodovitnih, vendar pa izboljšanja bolje potrebnih zemljiščih. Glede časa, v katerem naj bi se osuševalna dela zvršila, izrekli so zvedenci c. kr. stavbinskega urada v Ljubljani ter deželnega stavbinskega urada soglasno, da bi se v prvem letu zvršila vsa pripravljalna dela, v drugem in tretjem letu naj bi se poglobočila struga reke Ljubljanice po mestu, v četrtem in petem letu pa, da bi se poglobočila struga cesarskega grabna, taka da bi se za vsa dela potrebovalo pet let in da bi se potem tudi vplačanje doneskov porazdelilo na pet, oziroma 6 let. Po stan]i, v katerem se to vprašanje zdaj nahaja, deželnemu odboru v predloženem načrtu zakona ni bilo mogoče določiti gotove stavbinske dobe, kakor tudi ne navesti za posamezne skladovnike po stavbinskih letih določenih doneskov. To in vse druge podrobnosti morajo se marveč pridržati dogovoru, katerega bota c. kr. državna uprava in deželni odbor sklenila, zaslišavši prej druge skladovnike. Podpisani deželni odbor ima nasvete, ki jih tu stavi, z ozirom na posebno nujnost tega važnega gospodarskega vprašanja za prvi korak, katerega je udeležencem treba storiti, da se zvrše uže toliko časa zaželjena osuševalna dela ter tako odstranijo povodnji ljubljauskega močvirja. Zatorej jako priporoča sledeče nasvete slavnemu deželnemu zboru, da jih temeljito pretresuje ter o njih primerno sklepa. Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženemu načrtu zakona se pritrdi; 2. deželnemu odboru se naroča, storiti brez odlašanja potrebne korake pri visoki c. kr. vladi, da izpo-sluje pri visoki c. kr. državni upravi ustavnim potom : a) državno podporo, znašajočo 50% vseh troškov; b) neobrestno posojilo v znesku 300.000 gld. za močvirske posestnike; c) oproščenje od kolekov in pristojbin glede listin in pravnih opravil, ki bi bila potrebna vsled tega pod-vzetja; d) privoljenje, da se sme razpoložljivi del obstoječega močvirskega zaklada na račun doneska močvirskih posestnikov porabiti, tako da bode s priloženim načrtom zakona nameravano osuševanje močvirja ----- 22 ----- zagotovljeno, da se bodo dela ako mogoče pričela leta 1890. ter zvršila v teku naslednjih štirih let. 3. Deželni odbor se pooblašča, da zaslišavši druge udeležence sklene z visoko c kr. državno upravo v smislu sklenenega načrta deželnega zakona za zvršitev izbolj-ševalnega dela potrebni dogovor in da torej stori potrebne korake, pri tem najakrbnejše varujoč koristi dežele in izboljševanja. ----- 23 ------ ---- 29 -------- Politične stvari. Deželni zbor kranjski. (Konec.) Zakon z dne............... o doneskih, katere morajo dežela Kranjska, deželno stolno mesto Ljubljana in zemljiški posestniki ljubljanskega barja prispevati k troškom del za njega osuševanje. Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Izvršitev del ob reki Ljubljanici in ob Cesarskem grabnu (Gruberjevem prekopu) od ustja Malega grabna navzdol po Podbagskega alternativnem načrtu, priporočenem po besedah zapisnika z dne 25. aprila 1889. 1. v sprejem z mnenjem v to sklicane enketne komisije, s troški, zdaj proračunjenimi na 1,378.600 gld., kateri se pa v dogovoru, ki se sklene med c. kr. državno upravo in deželnim odborom kranjskim, še konečno veljavno določijo, proglaša še, in to s tem pogojem, da dovoli c. kr. državna uprava k temu primeru donesek, za deželno podjetje, katero je izvršiti z državno pripomočjo. § 2. K skupnim troškom tega podjetja morajo posestniki k barskemu ozemlju spadajočih zemljišč prispevati z osemindvajsetimi odstotki, dežela Kranjska z dvanajstimi odstotki in mesto Ljubljana z desetimi odstotki. § 3. V zalaganje omenjenih troškov je ustanoviti poseben barski osuševalni zaklad, v katerega se mora stekati: a) donesek države, b) donesek barskih posestnikov, c) donesek dežele Kranjske, d) donesek mesta Ljubljane. § 4. Natančnejša določila o skupnih troških, dalje o tem, kako je izvršiti podjetje, kedaj in v kateri visokosti je dotičnim skladovnikom (§§. 2. in 3.) vplačevati svoje delne doneske, potem o času in vodstvu gradnje, o nakazovanji izplačil iz barskega osuševalnega zaklada, kakor tudi o vplivanji vlade na tek podjetja so pridržana posebnemu dogovoru, katerega sklene vlada z deželnim odborom, zaslišavši poprej druge skladovnike. § 5. Kadar bi troški podjetja ne dosegli proračunjenega zneska, tedaj je doneske države, dežele, barskih posestnikov, in mesta Ljubljane, primerno nastopivši prihranitvi, jednakomerno omejiti, oziroma kazoči se že vplačani prebitek povrniti. § 6. V pokritje doneska, katerega je za to podjetje plačati barskim posestnikom, eventuvalno v poplačilo v ta namen vzetega posojila se deželni odbor v prenaredbi § 39. zakona z dne 23. avgusta 1877. leta, dež. zak. št. 14. pooblaščuje, da na prošnjo odbora za obdelovanje ljubljanskega barja dovoli za čas potrebne priklade do najvišjega letnega zneska 2 gld. od hektara, ali, da v slučaji, ko bi ta odbor ne sklenil takih priklad, uporabi deželni zakon z dne 10. aprila 1881. leta, dež. zak. št. 6. o posilnem izterjevanji javnopravnih terjatev deželnih, okrajnih ali skladnih zakladov. § 7. Določila tega zakona o doneskih k troškom podjetja, katero je po istem izvršiti, ne dotikajo se določil zakona z dne 23. avgusta 1877. leta, dež. zak. št. 14., izvzemši §§ 39. in 42. tega zakona, kakor tudi ne poznejših dotičnih zakonov. § 8. Ta zakon stopi v veljavnost zajedno z dotičnem državnim zakonom o državnem donesku, oziroma o drugih olajšilih tega podjetja. § 9. Mojima ministroma za poljedelstvo in notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.