Vpliv tržnih zakonitosti na podobo mesta: reklamni napisi Author(s): Saša DALLA VALLE Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 100-101 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180581 Accessed: 24-10-2018 09:07 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 09:07:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CBUFO-) it. 16, 17/1991 Saša DALLA VALLE Vpliv tržnih zákonitosti na podobo mesta: reklamní napisi Ekonomske zákonitosti se zelo hi tro uveljavljajo in odražajo tildi v pros- toru. Ali srno pripravljeni na tržné interese ali - drugače řečeno - na pritiske za razné posege v prostor? Znač ile n primer vpliva tržnih záko- nitosti je povečana vrednost central- nih lokacij (mestno jedro, mestni trgi, glavne vpadnice in pomemb- nejša križišča) in vse večji interes zanje. Ta se odraža tudi v vse več reklamah na fasadah objektov. Žal se reklamni napisi vrivajo tudi v me- stna jedra ali celo v območja de- diščine. Za postavljanje reklam veljn pri in- vestilorjih nenapisano pravilo, da mora nova reklama tekmovati z obstoječimi, zato mora bili večja, bolj vpadljiva in bolj agresivna. Inves- ti toi ji želijo svoje reklamně nápise postaviti na najbolj vidném mestu na objektu, trgu ali ulici, na najbolj obiskanih delih mesta, reklamě naj bi bile čim večje in čim bolj živo- barvne. V marsikaterih mestnih pro- storih ali na objektih je dopolnitev z reklamami celo dobrodošla, saj pri- spevajo k identiteti, boljši čitijivosti prostorov in poživljajo nočno sliko mesta. Nekateri mestni prostori ali posamični objekti pa takih dopol- nitev ne prenesejo: Po navadi so to stara mestna jedra z značajem ur- banistične ali arhitekturne dedišči- ne; tam imajo reklamě lahko kata- strofalne posledice za podobo mesta. Prostorski dokumenti bi morali po- leg diugih določb upoštevati oz. re- gulirati tudi reklamě. Predmet regulacije so laliko dopustnost oz. nedopustnost postavitve reklanmili napisov (območja nadzora reklam, posamični objekti, kjer je ali ni do- pustna pos tavi tev reklam) in njihovo 100 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 09:07:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Razmišljanja št. 16, 17/1991 oblikovanje: lega na objektu, veli- kost, razmeije, náčin izvedbe (náčin osvetlitve, ploskev/posamične črke). Na problem reklam opozarjamo, ker malokateri doseclanji dokument (za- zidalni ali ureditevni náčrt) vključu- je/dopušča spreminjanje ali dopol- njevanje načrtovane strukture, ure- ditev ali posegov. Prav tako je malo prostorskih ureditvenih pogojev, ki obravnavajo omenjeno tematiko. Za- vedamo se, da predpis/restrikcija ni edini náčin za uravnavanje tovrstnih posegov v prostor. Toda če izpade še ta inštrument, lokacijski službi pre- ostane le še presoja. Saša Dalla Valle, dipl. inz. arh. Vlado DROZG Alije dosedanji náčin prostor- skega razvoja vasi edina alternativa? Tema prispevka je formulirana kot vprašanje. Vprašanja vznemiijajo, vsaj moralabi vznemiijati. To, ka tero si zastavljamo, nas vodi v razmislek o silah, ki oblikujejo naše bivalno okolje. Pri tem ne mislim na planerje, urbaniste, arhitekte, temveč na du- hovni svet, svet idej, ki ga ti skušajo opredmetili v projektih, v svojem delu. Vprašanje je zelo široko in v celoti nerazrešljivo. Povsem" jasno je tildi, da je možnih več enakovrednih od- govorov. Kot pravi Ortega y Gasset, je naše življenje izbira med različnimi možnostmi. Člověk se odloči za tisto, za katero je najbolj dojemljiv in od katere pričakuje največ pozitivnih učinkov. Izbor med več možnostmi neizogibno vključuje odločitev. Ven- dar na podlagi kakšnih kriterijev, katerih vrednot? 100% recycled paper 100% recUdiran papír aus 100% Altpapier 101 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 09:07:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms