Geografski vestnik 78-2, 2006, 141-154
Poro~ila
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2005
Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://www.zrc-sazu.si/giam
Geografski in{titut Antona Melika je imel v letu 2005 triindvajset redno zaposlenih raziskovalcev in {tiri tehni~ne delavke ter ve~ stalnih in ob~asnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah.
In{titut ima 7 organizacijskih enot: Oddelek za fizi~no geografijo vodi Mauro Hrvatin, Oddelek za socialno geografijo dr. Marjan Ravbar, Oddelek za regionalno geografijo dr. Drago Perko, Oddelek za naravne nesre~e dr. Milan Oro`en Adami~, Oddelek za varstvo okolja dr. Ale{ Smrekar, Oddelek za geografski informacijski sistem dr. Matej Gabrovec in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl.
Na in{titutu delujejo tudi Zemljepisni muzej, ki ga vodi Primo` Ga{peri~, Zemljepisna knji`nica, ki jo vodi dr. Maja Topole, kartografska zbirka, ki jo vodi Meta Ferjan, in geografske zbirke, ki jih vodi Primo` Ga{peri~.
Na in{titutu je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njen predsednik je dr. Milan Oro`en Adami~, sekretarka pa dr. Maja Topole.
V letu 2005 je delo potekalo v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije ter {tevilnih projektov in nalog.
Raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja dr. Marjan Ravbar) obsega temeljna analitska in sintetska preu~evanja Slovenije, njenih pokrajinskih sestavin in regionalnih enot, geografske primerjalne {tudije, razvijanje geografske terminologije vklju~no z zemljepisnimi imeni, prav tako pa razvijanje geografskih metod in tehnik ter geografskega informacijskega sistema in z njim povezane tematske kartografije. V okviru fizi~ne geografije in geografije naravnih nesre~ smo nadaljevali s preu~evanjem fli{nih in dolomitnih pokrajin v Sloveniji. V pore~ju Dragonje smo nadaljevali z meritvami erozije, v Gori{kih brdih pa za~eli z raziskovalnim delom na podro~ju varstva pred naravnimi nesre~ami oziroma s preu~evanjem plazenja. Izdelali smo zemljevid plazovitosti in s pomo~jo podatkov o pribli`no 800 plazovih dopolnili metodo izdelave, ki sloni na uporabi geografskih informacijskih sistemov. Preu~evali smo tudi erozijo prsti v Sloveniji. Opravili smo redne meritve ledenikov pod Triglavom in Skuto. Na Triglavskih podih smo opravili natan~en geomorfolo{ki ogled terena, kar bo olaj{alo geomorfolo{ko kartiranje v naslednjih letih. Na podro~ju hidrogeografije smo preu~evali preto~ne re`ime slovenskih rek. Posebej so nas zanimale prilagoditve preto~nih re`imov sodobnim podnebnim spremembam. Na podro~ju socialne geografije smo nadaljevali s preu~evanjem prostorskih in regionalnih struktur, iskanjem primernih instrumentov in ukrepov regionalne politike, preu~evanjem dejavnikov pomena regionalne rasti za razvoj, raziskovanjem sprememb urbane rabe, poselitvenega in prebivalstvenega razvoja, urbanizacije, obmejnih obmo~ij, spreminjanja etni~ne sestave, priseljevanja in rodnosti. Preu~evali smo pokrajinske razse`nosti gospodarskih in socialnih sprememb v pokrajini. Usmerili smo se na prostorsko organizacijo in u~inke gospodarstva, socialnih skupin, kulture, politike in upravljanja na socialno razumevanje dru`benih odnosov v pokrajini. Raziskovali smo socialne, politi~ne, regionalne in okolj-ske geografske procese v slovenskih pokrajinah. Pri preu~evanja rabe tal smo sistemati~no analizirali podatke franciscejskega katastra iz prve polovice 19. stoletja. V ljubljanskem, tr`a{kem in gori{kem arhivu smo zbrali podatke o rabi tal za ve~ino katastrskih ob~in na ozemlju dana{nje Slovenije. V prvih obdelavah smo se posvetili spreminjanju gozdnih povr{in v zadnjih 200 letih. Na podro~ju regionalne geografije smo raziskovali kulturne pokrajine v slovenski Istri z izrazitimi naravnimi, dru`benimi in kulturnimi zna~ilnostmi in ugotavljali vpliv, ki ga je imelo spreminjanje dr`avne meje na pokrajino, preu~evali pa smo tudi pode`elsko pokrajino na obrobju Ljubljane, ki smo jo analizirali na temelju popisa kmetijskih gospodarstev in fotointerpretacije ortofoto posnetkov. Iz najpomembnej{ih atlasov sveta smo na podlagi pregleda imenikov zemljepisnih imen in/ali zemljevidov pripravljali korpuse tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku.
141
Poro~ila
Geografski vestnik 78-2, 2006
Projekt Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb (vodja dr. Matej Gabrovec) je nadaljevanje dolgoletnega in{titutskega programa. Raziskovalni projekt poteka v sodelovanju z Geodetskim in{titutom Slovenije, financirata pa ga Agencija za raziskovalno dejavnost in Agencija Republike Slovenije za okolje. Helikoptersko snemanje ledenika smo tokrat zamenjali z letalskim snemanjem. Posnetki zajemajo {ir{o okolico ledenika, kar omogo~a bolj{o analizo prostorninskih sprememb ledenika v preteklem desetletju. Aerosnemanje je potekalo 25.8. Zaradi fotogrametri~ne analize smo na terenu v {ir{i okolici ledenika ozna~ili in izmerili {e nekaj novih oslonilnih to~k. Spodnji del ledenika je ob koncu talilne sezone {e vedno prekrival sneg iz predpretekle zime, zato je leto{nja izmerjena povr{ina ledenika 1,1 ha, kar je ve~ kot v letu 2003. Kljub temu se je ledenik stanj{al in nekoliko umaknil na svojem zgornjem robu. V septembru smo podrobneje geomorfolo{ko kartirali {ir{o okolico ledenika, kar bo olaj{alo razlago poledenitve Triglavskega pogorja v zadnjih stoletjih. V okviru projekta opazujemo tudi Ledenik pod Skuto. Leta 2005 se je glede na leto prej opazno stanj{al in zmanj{al. Ocenjujemo, da je njegova mo~no vbo~ena povr{ina spet manj{a od hektarja. Na ledeniku ni ve~jih in zna~ilnih ledeni{-kih razpok, kar je posledica majhne povpre~ne debeline, prav tako ni ledeni{kih plastnic, kar ka`e, da je ve~ina ledeni{kih voda odtekala podledeni{ko. Povr{ina ledenika je bila skoraj v celoti razgaljena, saj je vztrajala na njej le majhna zaplata firna iz predpretekle zime.
Temeljni projekt Navzkri`ja interesov pri rabi podtalnice in mo`nosti za razre{evanje (vodja dr. Irena Rejec Brancelj) je potekal drugo leto. Pri rabi podtalnice kot naravnega vira prihaja do navzkri`ja interesov. Zaradi zgo{~ene poselitve ter zgostitve {tevilnih gospodarskih in drugih dejavnosti so prodni vodonosniki ogro`eni. Klju~no nasprotje na na{ih prodnih ravninah je med rabo za pitno vodo ter agrarnimi in urbanimi dejavnostmi. Navzkri`je je mogo~e zmanj{ati tudi z ustrezno ozave{~enostjo vseh uporabnikov tega prostora in naravnega vira. Skupaj s strokovnjaki iz razli~nih ustanov smo pripravili znanstveno monografijo Podtalnica Ljubljanskega polja. Sklenili smo sklop projekta Zavest o rabi vode kot naravnega vira, ki ga je Ale{ Smrekar kot doktorsko disertacijo uspe{no zagovarjal na Univerzi na Primorskem. Pripravili smo predstavitveno mapo za osnovno{olce o podtalnici na Ljubljanskem polju.
Temeljni projekt Naselbinski razvoj Slovenije pod vplivi urbanizacije na prelomu tiso~letja (vodja dr. Marjan Ravbar) se ukvarja s preobrazbo naselbinskega sistema. V Sloveniji in drugod po Evropi opazujemo nenehno pove~evanje pozidanih povr{in in zmanj{evanje dele`a drugih, predvsem obdelovalnih zemlji{kih kategorij. Poselitveni razvoj je povezan predvsem s spremenjenimi oblikami na~ina `ivljenjskih navad med prebivalstvom. Razra{~anje poselitvenih povr{in je povezano z nara{~anjem stopnje dru`bene blaginje ter tehnolo{ko-ekonomskimi ter dru`benimi spremembami. Zaklju~ek industrializacije in pospe{en prehod v postindustrijsko dru`bo ob prelomu stoletja nazorno ozna~ujeta napredovanje (post)urbanih struktur na ravninskih obmo~jih, usmerjeno proti obmestjem. V Sloveniji se poslavljamo od demografske rasti v mestih in stopamo v obdobje »urbanega razvoja brez rasti«, ki jo v grobem ozna~ujeta prostorska {iritev mestnih vplivov v obmestja in notranja preobrazba naselij. Na ekspertnem vzorcu v razli~nih naravnih enotah smo ugotavljali, kako se je med popisoma 1991 in 2002 spreminjala raba zemlji{~ glede na relief, tip poselitve, geografski polo`aj naselja in {tevilo delovnih mest.
Temeljni projekt Skupna obdelovalna zemlji{~a: pokrajina med preteklostjo in prihodnostjo (vodja dr. Drago Perko) je potekal prvo leto. Ukvarja s skupnimi zemlji{~i v Sloveniji, ki {e niso bila celovito raziskana, ~eprav so pomembna kulturna dedi{~ina slovenskega naroda in s svojo gospodarsko vlogo prispevajo k ohranjanju slovenskega pode`elja. So poseben tip kulturne pokrajine, ki je nastal s sou-~inkovanjem razmeroma stalnih naravnih in spremenljivih dru`benih razmer, zato je za njihovo raziskovanje nujno povezovanje naravnih in dru`benih zakonitosti. V dveh mesecih dela smo pregledali ustrezno doma~o in tujo literaturo s podro~ja skupnih zemlji{~ in rabe tal, pridobili in pripravili podatkovno baze za rabo tal v Sloveniji ter pripravili del podatkovnih slojev skupnih zemlji{~ v Sloveniji na podlagi digitalnega katastrskega na~rta. Pripravili smo tudi petindvajsetmetrski digitalni model vi{in Slovenije in ga prilagodili za povezovanje z ostalimi podatkovnimi sloji v okviru geografskega
142
Geografski vestnik 78-2, 2006
Poro~ila
Utrinki z merjenja Triglavskega ledenika leta 2005: ostanki ledenika (levo zgoraj), Matija Zorn in Miha Pav{ek name{~ata merilne to~ke »de`nike« (desno zgoraj), Matija Zorn in Bla` Barbori~ z geodetskimi merilnimi napravami (levo spodaj), Mauro Hrvatin in Primo` Pipan postavljata merilno to~ko (desno spodaj).
143
Poro~ila
Geografski vestnik 78-2, 2006
informacijskega sistema. Prav tako smo prilagodili digitalne podatke o kamninski podlagi za vso Slovenijo.
Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991-2002 po vzor~nih pode`elskih obmo~jih (vodja dr. Maja Topole) je projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2000-2006 in poteka usklajeno s podobnim projektom na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z mestnimi obmo~ji in ga vodi dr. Marko Krevs. Spreminjanje poselitvene rabe pode`elskih obmo~ij smo ugotavljali z analizo letalskih in ortofoto posnetkov, statisti~nih podatkov in podatkov s terena. Ekspertni vzorec je zajel 11 pode`elskih naselij iz razli~nih slovenskih naravnih pokrajin in statisti~-nih regij, kjer se je med letoma 1991 in 2002 pove~alo {tevilo prebivalcev, delovnih mest in hi{. Ugotavljali smo spreminjanje stanovanjskih povr{in, povr{in z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi centralnimi dejavnostmi, povr{in za promet in zveze, povr{in za komunalo in energetiko ter zelenih in drugih odprtih povr{in. Zanimive so predvsem razlike med posameznimi tipi naselij. Rabo zemlji{~ smo povezali z reliefom oziroma tipom poselitve, geografskim polo`ajem naselja, gibanjem {tevila delovnih mest v naselju in s spreminjanjem njihove strukture.
Terminolo{ki slovar urejanja prostora (vodja dr. Drago Perko) je projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2001-2006 oziroma njegovega te`i{~a Uravnote`en regionalni in prostorski razvoj ter razvojna vloga okolja. Skupaj s soizvajalci Fakulteto za gradbeni{tvo in geodezijo ter ACER-jem smo pripravili opise skoraj 2000 gesel, ki so po podro~jih in abecednem zaporedju predstavljena v sklepnem poro~ilu prvega dela projekta. Sodelavci in{tituta smo pripravili ve~ kot 1000 predlogov gesel in nato napisali okrog 800 prispevkov za izbrana gesla s podro~ja regionalnega planiranja, geologije, fizi~ne geografije, dru`bene geografije, regionalne geografije, demografije, kmetijstva, prometa, telekomunikacij, energetike, prosto~asovnih dejavnosti, turizma, naravnih nesre~ in psihologije.
PASCALIS - Protocol for the assessment and conservation of aquatic life in the subsurface (vodja dr. Irena Rejec Brancelj) je mednarodni projekt o biolo{ki raznovrstnosti v podzemnih vodah petih evropskih dr`av v okviru 6. okvirnega evropskega programa. Vrednotili smo razliko med poznavanjem problematike biolo{ke raznolikosti podzemnih voda razli~nih socialnih skupin in ozave{~enost javnosti. Zadnje leto projekta smo pripravljali gradivo za objavo rezultatov.
DIAMONT - Data infrastructure for the Alps: mountain orientated network technology (vodja mag. Mimi Urbanc) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B programa za Obmo~je Alp. V Sloveniji ga koordinira na{ in{titut. Oblikovali smo koncept delovnega paketa, za katerega je zadol`en na{ in{titut, ter sodelovali pri izvajanju `e potekajo~ih delovnih paketov drugih partnerjev ter pri formalnih in organizacijskih delovnih paketih, ki obsegajo sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami, oblikovanje vsebinskih in finan~nih poro~il ter iskanje nacionalnih virov sofinanciranja.
R. A.V. E. Space - Raising awareness of values of space through the process of education (vodja mag. Jerneja Fridl) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje pet partnerskih dr`av iz obmo~ja srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope: Slovenija, Italija, Gr~ija, Poljska ter Srbija in ^rna gora. Cilj projekta je dopolnjevanje u~nih programov osnovnih in srednjih {ol z vsebinami prostorskega na~rtovanja in trajnostnega prostorskega razvoja ter ozave{-~anje mladih o vrednotah prostora. Cilje bomo dosegli s pripravo ustrezne strategije za uvajanje vsebin prostorskega na~rtovanja in trajnostnega razvoja v obstoje~e u~ne programe osnovnih in srednjih {ol ter s pripravo primernih u~nih pripomo~kov in gradiv za pomo~ u~iteljem. Analizirali bomo {olske u~ne na~rte dr`av partneric, ocenili mesto prostorskih vrednot v njih in pripravili strategijo izobra`evanja. Razvili bomo nekatere nove tehnike in na~ine izobra`evanja ter jih preizkusili na poletnem taboru. Pripravili bomo tudi izobra`evalne televizijske oddaje.
ALPTER - Terraced landscape of the Alpine arc (vodja mag. Drago Kladnik) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B programa za obmo~je Alp o terasiranih pokrajinah v alpskem loku. Sodelujejo ustanove iz Italije, Avstrije, Francije, [vice in Slovenije. Nameni in cilji projekta, ki ga pri nas
144
Geografski vestnik 78-2, 2006
Poro~ila
koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, so integralno upravljanje pokrajine s kulturnimi terasami, izmenjava dobrih praks na podro~ju varstva okolja in promocije terasastih pokrajin, podpora skupnim strategijam za upravljanje obmo~ij s kulturnimi terasami, nastajanje novih metodologij, tehnik in planskih instrumentov za varstvo kulturnih pokrajin, krepitev lokalne in regionalne identitete ter ozave{~anje prebivalstva o vlogi in pomenu tipi~ne pokrajine s kulturnimi terasami. V Sloveniji so bila kot vzor~ni primer izbrana Gori{ka brda. In{titut je preu~eval plazovitost izbrane pokrajine in spremembe rabe tal v naseljih Medana in Ko`bana v zadnjih dvesto letih.
PLANET CENSE - Planners network for Central and South East Europe (vodja dr. Marjan Ravbar) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje petnajst partnerskih dr`av iz obmo~ja srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope. V Sloveniji delo koordinira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Projekt je namenjen podpori skupnim strategijam prostorskega razvoja in delovanje za njihovo uresni~evanje. Rezultati bodo uporabljeni pri razvoju poselitve na obmo~ju sodelujo~ih dr`av. In{titut je pripravil opredelitev slovenskih izhodi{~ za policentri~ni prostorski razvoj in izvajanja strategije prostorskega razvoja Slovenije.
V okviru mednarodnega projekta Soline-Saltpans (vodja Primo` Pipan) smo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Ma{era« Piran in Zavodom za mednarodno prostovoljno delo Volun-tariat iz Ljubljane julija na delovnem taboru na primeru solin utrjevali zavest o ohranjanju kulturne in naravne dedi{~ine. Obnavljali smo muzejsko solno polje, pobirali sol in prek medijev ozave{~ali {ir{o javnost.
Bilateralni projekt Spremembe rabe tal v srednji Evropi - primer Slovenije in Avstrije (vodja dr. Matej Gabrovec) na avstrijski strani vodi dr. Fridolin Krausmann s Fakultete za interdisciplinarno raziskovanje in izobra`evanje Univerze v Celovcu. Analizirali smo franciscejski kataster in zbrali podatke za ve~ino slovenskih katastrskih ob~in, med drugim tudi za celotno obmejno obmo~je z Avstrijo. Na delavnici v obmejnem obmo~ju Avstrije in ^e{ke smo izmenjali poglede in metode dela med raziskovalci ve~ine srednjeevropskih dr`av, ki imajo enake ali podobne podatkovne vire o rabi tal. Na tej podlagi pripravljamo primerjalne {tudije o spremembah rabe tal v zadnjih dvesto letih v {ir{em srednjeevropskem prostoru.
Cilj projekta Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov vodozbir-nega obmo~ja ~rpali{~a Jar{ki prod (vodja dr. Ale{ Smrekar) je izdelava katastra vidnih neurejenih odlagali{~ v obmo~ju ~rpali{~a Jar{ki prod. S terenskim delom smo zbrali podatke za 150 odlagali{~. Z upo{tevanjem zakonskih dolo~il in s strokovno analizo pridobljenih podatkov smo pripravili povsem novo metodologijo za dolo~anje skupin odlagali{~ glede na njihovo potencialno nevarnost za onesna`enje vodnega vira in za vsako skupino predlagali na~in sanacije. Kon~ni rezultati naloge omogo~ajo naro~-niku Mestni ob~ini Ljubljana vpogled v problematiko nelegalnega odlaganja odpadkov, njegov obseg in mo`ne vplive na okolje.
Projekt Odlagali{~a odpadkov na vodovarstvenem obmo~ju, pomembnem za oskrbo MOL-a s pitno vodo (vodja dr. Ale{ Smrekar), je potekal prvo leto. Za o`ja vodovarstvena obmo~ja vodnih virov, pomembnih za oskrbo Mestne ob~ine Ljubljane s pitno vodo, smo se seznanili z obstoje~o literaturo in z zakonskimi podlagami ter na podlagi tega pripravili vpra{alnike za odlagali{~a odpadkov, gramoznice, obvestilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov ter ovire, ki onemogo~ajo dostop na potencialno zanimiva mesta za odlaganje. Za~eli smo pripravljati kataster vidnih neurejenih odlagali{~ odpadkov.
Projekt Izbolj{anje `ivljenja vMestni ob~ini Ljubljana z vidika spreminjanja kvalitete stanovanjskih razmer in intraurbanih migracij (vodja dr. Damir Josipovi~) je usmerjen v preu~evanje stanovanjskih razmer na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana po osamosvojitvi Slovenije. Stanovanjske razmere so neposreden pokazatelj kakovosti bivanja mestnih prebivalcev. V procesih gentrifikacije in getoizacije se tudi Mestna ob~ina Ljubljana prek intraurbanih migracij soo~a s problemom razsloje-vanja mestnega prebivalstva. V prvem letu projekta smo se osredoto~ili predvsem na zbiranje podatkov o stanovanjih in prebivalstvu ter pregledali opravljene podobne {tudije.
145
Poro~ila
Geografski vestnik 78-2, 2006
Projekt Vloga raziskovanja pri ustvarjanju uspe{nosti mest (vodja dr. Marjan Ravbar) sestavljata povezana sklopa. Prvi utemeljuje nekatere geografske razvojne dejavnike konkuren~nosti mest (regij) v razmerah globalizacije in vlogo ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih razvojnih gibal. Raziskava temelji na preu~evanju vplivov ustvarjalnega okolja na spremembe v prostorsko-razvojnih strukturah mest in njihovih vplivnih obmo~ij ter valorizaciji izbranih primerov »dobre prakse« oziroma tako imenovanih »u~e~ih se regij« v nekaterih evropskih mestih/dr`avah. Drugi sklop z empiri~nimi izsledki podaja pomen Ljubljane in njeno vlogo v sistemu inovativnih urbanih sredi{~ nasproti velemestnim aglomeracijam v bli`nji sose{~ini. Njen polo`aj utemeljujemo z geografskimi razse`nostmi inovacijske dinamike kot temeljnega razvojnega generatorja za celokupen dr`avni urbani sistem ter vrednotimo njen razvojni raziskovalni potencial ter investicijske, gospodarske in populacijske zmogljivosti z vidika prilo`nosti, ki jih ponujata osrednja lega in funkcija glavnega mesta.
Projekt Geografska analiza investicijskih aktivnosti na regionalni in prostorski razvoj Slovenije v letu 2004 - pasti in izzivi v pogojih globalizacije (vodja dr. Marjan Ravbar) je ena izmed ciljno naravnanih empiri~nih {tudij pri aktivizaciji razvojnega in investicijskega potenciala v Sloveniji. Osredoto~ili smo se na preu~evanje razmestitve pla~il za investicije, klju~ne analiti~ne ugotovitve pa prikazali z nizom kartografskih in grafi~nih prikazov. [tudija je prva geografska analiza razmestitve vplivov investicijskih aktivnosti na regionalni in prostorski razvoj Slovenije v letu 2004. [tiri poglavja podajajo prostorsko razporeditev pla~il za investicije glede na njihovo {tevilo in skupno vrednost po naseljih, presek razporeditve investicijskih aktivnosti po obmo~jih obmo~nih zbornic, analizo dejavnostne strukture pla~il za investicije in njihovo prostorsko razporeditev. V prilogi so {e kartografski pregledi vsote pla~il za investicije za vsako od trinajst obmo~nih zbornic GZS ter najpomembnej{ih investitorjev po dejavnostni strukturi.
Demografske analize ob~in Hrpelje-Kozina, Gornja Radgona, Ljutomer, Sveti Jurij ob [~avni-ci, [o{tanj (vodja Peter Repolusk) so zajele osnovne demografske zna~ilnosti in procese: spremembe {tevila prebivalcev in geografske razporeditve prebivalstva, starostno in spolno sestavo, rodnostne zna~ilnosti, selitve in dru`benogospodarsko sestavo. Izdelali smo tri razli~ice demografskih projekcij. Posebna pozornost smo namenili pode`elskim, hribovitim in depopulacijskim obmo~jem, vlogi zdomstva in suburbanizacije ter razvoju mestnega prebivalstva.
V projektu Sne`ni plazovi vzdol` regionalne ceste (R1-206) Kranjska Gora-Vr{i~–Trenta (vodja mag. Miha Pav{ek) smo za Dru`bo Republike Slovenije za ceste in Ljubljanski urbanisti~ni zavod izdelali pregled sne`nih plazov in plaznic vzdol` ceste Kranjska Gora-Vr{i~–Trenta z vidika celoletne prevoznosti oziroma morebitne kasnej{e gradnje predora pod prelazom Vr{i~.
Za projekt Discover Slovenia (vodja dr. Drago Perko) smo pripravili interaktivne zemljevide, fotografije, slike in besedila za predstavitev Slovenije na medmre`ju in zgo{~enki v sklopu Discover Slovenia za integrirani informacijski sistem SYCP (Slovenia Your Cooperation Partner), ki je namenjen mednarodni promociji Slovenije kot konkuren~ne, razvojno usmerjene ~lanice Evropske zveze in ga koordinira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Za projekt Kdo sem, kdo smo (vodja mag. Miha Pav{ek) smo izdelali, pripravili in izbrali kartografsko in fotografsko gradivo o zna~ilnosti slovenskih pokrajin in tipih slovenskih naselij za multivizijsko predstavo v okviru razstave Slovenskega etnografskega muzeja.
Projekt Popisni atlas Slovenije 2002 (vodja mag. Jerneja Fridl) izvajamo v sodelovanju z naro~-nikom projekta Statisti~nim uradom Republike Slovenije. Uredni{ki odbor je pripravil vsebinsko zasnovo atlasa in seznam zemljevidov ter oblikoval tipi~no stran atlasa. Iz osnovne podatkovne baze podatkov popisa 2002 je bila generirana obse`na podatkovna baza izbranih popisnih podatkov. Za pisce spremnih besedil smo izdelali osnutke 104 tematskih zemljevidov, ki so besedila z vsebinskimi ali tehni~nimi pripombami glede zemljevidov oddali uredni{kemu odboru.
Projekt Atlant (vodja dr. Milan Oro`en Adami~) je potekal drugo leto. Slovenska Matica je med letoma 1869 in 1877 izdala 18 listov Atlanta, prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku. Redakcijo so zaupali pravniku in jezikoslovcu Mateju Cigaletu. Atlas je skorajda zatonil v pozabo, zato smo za
146
Geografski vestnik 78-2, 2006
Poro~ila
{estdeseto leto delovanja in{tituta pripravili in izdali faksimile atlasa in spremljevalno knjigo s sedmimi znanstvenimi {tudijami o atlasih in zemljevidih, politi~ni in dru`beni podobi v drugi polovici 19. stoletja, okoli{~inah nastanka Atlanta, `ivljenju in delu Mateja Cigaleta, zemljevidih v Atlantu s kartografskega in imenoslovnega vidika ter o odzivih na njegov izid in njegovem mestu v slovenski geografski literaturi. Imensko kazalo obsega ve~ kot 30.000 zemljepisnih imen, mnoga med njimi so bila prvi~ zapisana v sloven{~ini. V spremljevalni knjigi so tudi ~rno-beli odtisi zemljevidov z vrisanimi koordinatami, ki omogo~ajo la`je ume{~anje prikazanih pojavov. Ob izidu Atlanta smo v Zemljepisnem muzeju in{tituta pripravili razstavo in tiskovno konferenco.
Projekt Strokovna redakcija Geografskega terminolo{kega slovarja (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal v okviru projekta Geografski terminolo{ki slovar, ki ga je vodil dr. Franc Lovren~ak. Opravili smo zaklju~na redakcija zbranega in predhodno `e ve~krat obdelovanega gradiva. Pri tem smo tesno sodelovali s sodelavci Sekcije za terminolo{ke slovarje In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a. Sredi leta je v okviru zbirke Slovarji Zalo`be ZRC iz{la knjiga Geografski terminolo{ki slovar z 8922 gesli ter skoraj 100 slikovnimi in tabelari~nimi prilogami. Izdajatelji so Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik ZRC SAZU in Oddelek za Geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Projekt Svetovna geografija (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal drugo leto. Pregledali, prevedli in priredili smo zemljepisna imena na ve~ kot 200 zemljevidih ter temeljito preuredili terminolo{ki slovar~ek. Knjiga je iz{la v okviru zbirke Enciklopedija za vedo`eljne Pre{ernove dru`be iz Ljubljane in obsega pregled glavnih naravnih in dru`benih pojavov ter procesov na na{em planetu in podroben pregled razvojnih zna~ilnosti po posameznih dr`avah, regionalno zaokro`enih obmo~-jih in celinah.
Za knjigo Dorling Kindersley World Atlas (vodja dr. Drago Perko), ki je iz{la kot Dru`inski atlas sveta pri zalo`bi Slovenska knjiga ter v eni knjigi zdru`uje zna~ilnosti atlasa in regionalne monografije, smo pregledali in posodobili imenik zemljepisnih imen.
Za Veliki atlas sveta (vodja dr. Drago Perko), novo, digitalizirano razli~ico Velikega atlasa sveta italijanske zalo`be De Agostini iz Novare, smo pripravili prevod in priredbo uvodnega spremnega besedila, prevod, priredbo in kontrolo vpisov vseh podoma~enih imen na 66 zemljevidih sveta, celin in njihovih posameznih delov, prevod in priredbo terminolo{kega slovar~ka in napotkov za razumevanje imenskega kazala. Sklenili smo redakcijo vseh predhodno pripravljenih gradiv in posebno pozornost namenili kontroli imenskega kazala in zemljevidov Slovenije.
V okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society in Zalo`bo Rokus smo pripravljali splo{ni zemljevid Slovenija v merilu 1:400.000 (vodja mag. Jerneja Fridl), ki je iz{el kot priloga revije National Geographic Junior. Leta 2003 in 2004 smo na in{titutu `e prevedli in priredili zemljevida Evrope in sveta. Zemljevid Slovenije bo v nasprotju z omenjenima v celoti rezultat dela na{ega in{tituta. Dopolnili smo obstoje~e podatkovne sloje in analizirali tehni~ne in oblikovne zna~ilnosti zemljevidov National Geographic Society. Naro~nik namre~ `eli zemljevid po tipologiji National Geographic Society.
Projekt Zemljevid Evropa (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal v okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society. Leta 2004 smo priredili njihov najnovej{i zemljevid Evrope. V Sloveniji je iz{el kot samostojna publikacija in kot priloga revije National Geographic Junior, kjer smo ob desnem robu zemljevida dodali {e temeljne podatke o dr`avah Evropske zveze. Na zemljevid smo vpisali standardizirana slovenska imena dr`av ter izvirne ali podoma~ene oblike oronimov, hidronimov in naselbinskih imen. Zaradi ve~jega {tevila napak v izvirni angle{ki razli~ici smo morali zemljevid temeljito prirediti. Leta 2005 smo pripravili posodobljeno razli~ico zemljevida za revijo National Geographic Slovenija.
Tudi projekt Zemljevid Svet (vodja mag. Drago Kladnik) poteka v okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society. Za slovensko izdajo revije National Geographic dopolnjevali in posodabljali splo{ni zemljevid celin in oceanov.
147
Poro~ila
Geografski vestnik 78-2, 2006
Enciklopedija Alpe (vodja Matija Zorn) je mednarodni projekt francoske zalo`be Glénat z naslovom Le dictionnaire encyclopédique des Alpes. Potekal je ~etrto leto. Dopolnili smo ve~ gesel in pripravili dodatno kartografsko gradivo.
Projekt Pregled zemljepisnih imen na voja{kem zemljevidu avstrijske Koro{ke 1763-1787 (vodja Matija Zorn) je potekal v okviru projekta Josephinische Landesaufnahme 1763-1787 für das Gebiet des Bundeslandes Kärnten (Republik Österreich) oziroma Koro{ka na voja{kem zemljevidu, ki ga vodi dr. Vincenc Raj{p s Slovenskega znanstvenega in{tituta na Dunaju. Pregledali smo opise vseh sekcij in toponomij.
Projekt Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (vodja dr. Maja Topole) je potekal deseto leto. Vlada Republike Slovenije je na 15. seji 17.3.2005 sprejela sklep o ukinitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, jo na 24. seji 12.5.2005 ponovno ustanovila in 15.9.2005 sklep o ustanovitvi {e dopolnila. ^eprav je bilo redno delo komisije prekinjeno, je tajni{tvo kljub temu delovalo in skrbelo za dokumentacijo ter odposlalo osem strokovnih odgovorov na zastavljena vpra{anja. Komisija se je sestala dvakrat: prvi~ v stari sestavi in drugi~ na ustanovnem sestanku nove komisije.
In{titut izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik (Acta geographica Slovenica), ki jo ureja dr. Bla` Komac (iz{li sta {tevilki 45-1 in 45-2 z osmimi razpravami enakovredno v angle{kem in slovenskem jeziku, tudi na medmre`ju: http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm), ter znanstveno knji`no zbirko Geografija Slovenije, ki jo ureja dr. Drago Perko (iz{li sta deseta knjiga z naslovom Podtalnica Ljubljanskega polja skupine avtorjev in enajsta knjiga z naslovom Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu avtorja Francita Petka). Iz{li sta tudi knjigi Atlant, faksimile prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, ki vsebuje 18 zganjenih barvnih zemljevidov in suplement z znanstvenimi {tudijami na 96 strani, ter Geografski terminolo{ki slovar na 451 straneh.
V letu 2005 je in{titut aktivno sodeloval z ve~ kot petdesetimi tujimi ustanovami, raziskovalci in{tituta pa so objavili ve~ kot stodeset bibliografskih enot, na doma~ih in tujih sre~anjih predstavili skoraj sto predavanj in bili na pribli`no dvajsetih {tudijskih potovanjih v tujini.
In{titut je organiziral 3. sestanek izvedenske delovne skupine Organizacije zdru`enih narodov za zemljepisna imena (Ljubljana, 19.-21.5.) in soorganiziral 1. mednarodno posvetovanje geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine Geografija in regionalno prestrukturiranje Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991 (Ljubljana, 29.-30.9.).
Mag. Jerneja Fridl je bila somentorica pri diplomski nalogi Nata{e Kolega, dr. Matej Gabrovec je bil mentor doktorandoma mag. Bla`u Komacu in Matiji Zornu, dr. Milan Oro`en Adami~ magistran-du Primo`u Pipanu ter doktorandu mag. Mihi Pav{ku, dr. Drago Perko magistrandom Mateji Breg, Borutu Per{olji in Primo`u Ga{peri~u ter doktorandom mag. Jerneji Fridl, Mauru Hrvatinu, mag. Dragu Kladniku in mag. Mimi Urbanc, dr. Marjan Ravbar magistrandu Davidu Boletu ter doktorandom mag. Damirju Josipovi~u, Janezu Naredu in Petru Repolusku, dr. Irena Rejec Brancelj pa je bila somentorica doktorandu mag. Ale{u Smrekarju.
Damir Josipovi~ je 11.7. doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z uspe{nim zagovorom naloge Demogeografski u~inki imigracije v Slovenijo po II. svetovni vojni, Ale{ Smrekar 9.11. doktoriral na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem z uspe{nim zagovorom naloge Zavest o rabi vode kot naravnega vira, Bla` Komac pa 15.11. doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z uspe{nim zagovorom naloge Dolec kot zna~ilna reliefna oblika na dolomitnem povr{ju.
Raziskovalci in{tituta so bili dejavni tudi kot uredniki in ~lani uredni{kih odborov {tevilnih knjig in revij, v razli~nih komisijah dr`avnih organov, pri Gibanju znanost mladini, kot mentorji podiplomskih mladih raziskovalcev, srednje{olcev in osnovno{olcev, v Zvezi geografskih dru{tev Slovenije in Ljubljanskem geografskem dru{tvu ter drugod.
Drago Perko
148