Raz2©v©rl z Vprašanja in odgovori Sprejem hranilne knjižice namesto denarja. M. N. V. Osebi, ki Vas je prosila za posojilo, ste odstopili svojo vlogo pri Cedjski Ijudski posojilaici, katero j« dobila v celoti izplačano, vrnila pa Vam je vlogo (vložno knjižico) polzelske poscjUnice, ki Vam je izplačala le nialenkost. Ker ste bili v stiski, ste vložno knjižico prodali, dobili pa le polovico nominalne vrednostL VpraSaie, ali Vam jo bivša dolžnica dolžna povrniti utrpelo škodo. — Ako ste sprejeli vložno knjižico namesto plačila svoje terjatve, to se pravi, da ste dogovarno smalraU s tem svojo terjatev za poplačano, tedaj nimate pravice sedaj od dolžnice še kaj zahtevati. Drugače bi bilo, če je dolžnica morda zatrjevala, da je polzelska posojilnica likvidna, odnosno da boste Vi v doglednem času <&>biili vso vlogo izplačano, Vam pa takrat dejanski položaj polzelake posojilnice ni bil znan. Ce bi bili Vi v tem primeru opozorili doižiiico, da vam polzelska posojilnica vloge ne izplača ter da boste knjižico prodali pod nominalno vrednostjo in razliko terjali od dolžnice, dolžnica pa ne bi bila ničesar ukrenila, tedaj foi Vam dolžnica jamčila za izpadek. Prijava puške. M. P. pri Sv. R. Posedujete puško >novega sistema«, katere doslej še niste prijavili in vprašate, ali jo smete naknadno prijaviti in kako. — Ako posedujete lovsko puško z eno ali več cevmi, tedaj zadožča, da jo prijavite državnemu upravnemu oblastvu (lahko potom občine) — storite to Cimprej; davoljeno je imeti jo doma, pa tudi nositi jo izven hlSe z ustrezno količino streliva, a slednje le za obrambo svoje imovine. — Ako tmate lovsko karabinko, tedaj potrebujet« za nabavo in p o s e s t zadevnega dovoljenja pristojne upravne oblasti. — Ako hočete Itaterokoil dopustno arožje (torej tudi navadno lavsko puSko) n o s i t i izven doma brez omejitve, morate prositi za zatlevno dovolilo okrajno načelstvo potom pristojne občine. Dovolilo morete dobitl le, če dokažete, da je potreba za to oenovana In niste bili kaznovani radi kakega hudodeLstva all dejanja iz koiistoljubj;:. Nepravičen testament. Sestre bi rade enako doto (dediSčino). M .V. Fopisali ate nam vso premično ln nepremlfino fanovino Vaše tašče, kateri ste s «rvt)(Jo ženo, njeno hčerjo pomagall od leta 1923 opravljati težka dela, ko pa je lani umrla, Je v testamentu določila za Vašo ženo ki drugo hčerko le po 500 dln dedščine (volila), tretjl in četrtl bfierkl pa vso ostalo zapušftino. Na posa- mezna vpražanja Vam odgovarjamo: Teatament ali overovljeni prepis se nahaja v zapuSdinakejn spisu, kjer si ga lahko vaak čas ogledate. Spis se nahaja — ako je notar zapuščtnsko razprava že dovršil — na sodišču. — Kdor je postavljen za dediča, deduje vso zap. imovino (premično in nepremifcno) in nl treba posamezne predmete po,sebej imenovati — Pravica ovreča izjavo poslednje volje, terjaU dolžnl delež, odnoeno njegovo dopolnitev se more uveljavitl v treh letih; šele po preteku treb. let od dneva razglasitve testamenta zastara navedena pravica, Ovreči testamenta najbrž ne boste mogli; dokazati bi morali, da je pokojnica testament napravila v stanju pijanosti ali brezumnostl, ali da se je pripetila bistvena zmota. — V kolikor ste plačali za pokojnico advokatske atroške, Vam jih morata dedinji povmiti. Tudi primerno plačilo za na poaestvu opravlj-ena dela morete zahtevati od zapuščine (odnosno dedinj) za zadnja tri leta, če ni bilo dogovorjeno, da jih. boste opravljall brezplačno. Ako ste dela opravljali, ker je pokojnica raorda obljubovala hčeri (Vaši ženi) primerno dedš&ino ali doto, amete zahtevati plačilo iz naslova obogatitve tudi za vsa ostala leta nazaj. — Ako sta dedinji pri zapuščtnaki razpravi navedli kak dolg pokojnice, se pač poučite pri navodnem upniku, aii res obstoja. — Vsekakor imata prikrajšani hčerki pravico zahtevatl dopolnitev nujnega deleža, ki znaaa za vsako eno osmino čiste zapuščine, in sicer v denarju. Vračuni pa se, kar jima je dala zapustnica za svojega življenja za doto. — Ako ni zakonitega razloga za razveljavo testamenta, ne boste mogli doseči, da bi vsaka hčerka dobila četrtino zapušične. Dedičl predčasno terjajo srroj delež h» obresti. Celoletni nai"Očnik. Ako je v pogodbi določeno, da ste dolžni plačati dedne odpravščine šele ob smrti staršev in brez obresti, tedaj Vaa nihče, ne z odvetnikom, ne s tožbo, ne more prisilitl, da bi jih izplačali prej in. da bi plačali kake obresti. Sfališfe katoliške cerkve iiapram »sodnijskl porokl«. D. O. Institut sodnijske poroke nam ni znan, odnosno sploh ne obstoji. Morda mislite civllno poroko? Le-ta je po zakonu dovoljena v primerih, kjer dufiebrižnik noče opraviti poroke radi kakega zadržka, katesrega državna zakonodaja ne prizna. — Katoliška cerkev take tako zvane zasšlne civilne poroke ne prizna; naprara cerkvi Je tak zakon konkubtnat. Sosedov vnnk razdii služnostni mostiček. J. Strenčan. Pred 22 leti ate na lastne stroške zgradili proko jarka na aoeedavem travniku mosUček, čez katerega pelje kolovozna pot, katero ste Vi prejšnja leta (razan zadnjih treh let) uporab$aii pri vožnjah v mlia in v mesto. Travnik je bil preje del soseske. Ko se je soseska razdelila, se je sosed (kakoir on trdi) dogovonil v najvzodnoeti priče z VaSo lastninako predntco, da ji bo dovolil navedeno pot uporabljati le tako doJgo, idoSder bo imela še neko drugo posestvo v bližinl; isdednje poseatvo je Vaša prednica »oddala«, vsled česar smatra sosed, da Vain ne pritiče pravica uporabe poti Predndca zanika, da bi bila kdaj sfldenila omenjeni dogovor s sosedom. — če je Vaša lastninska prednica uporabljala predmetno pat pred delitvijo skupme imovlne (soseske), tectag z delitvijo še nikakor ni izgubila pravice do nadaljnje uporabe. Možno je sicer, da se je o prlliki delitve dogovarila s prejšnjim solastnlkam, sedanjim mejaSem, tako, kot trdi om, vendar bo pa moral mejaš to dokazati, 6e se boste Vi (zaupajoč navedbam prednice, da z mejašem ni aklenila tega dogovora) apustili v pravdo. Stvar svobodne ocene sodnika bo, če bo več verjei prednici ali pričl mejaša in mejašu. — Za veljavnost zatrjevanega dogovara ni predpisana pismema oblika. — Služnostna pravica vožnje ne preneha (prav: zastara) vsled triletnega neizvršervanja, marveč šele po 30 letnem neizvrševanju, — Prosiite najprej sodmika, naj na kak uradni dan povabi mejaša v svrho mirn« ureditve zadeve. Morda bl se dalo urediti izvrševanje Vaše pravice po § 848 a obč. državljanskega zakona v nespomem postapku. Ce bi pa mejaš vztrajal pri svojem, Vam ostane še tako zvana konfesorna tožba, s katero boste lahko zahtevali tudi vpostaviterv pregšnjega atanja (mostička). Ta tožba asastara šele v 30 letih; le radi motenja poeestd bl inorali tožiti v 30 dneh. Travnik in mlin. F. č. Imate travnik ob potoiku v bllžini mlina. Mlinar je dvignil vodostaj ibrez vsake komiBije in dela jez na Vasem travniku brez Vašega dovoljenja. — Mlinar ne sme brez zadevnega oblastnega dovoljenja ničesar delatl na VaSem svetu. Kakih tožb radi motenja poeesti ali na prepoved poaegov v Vašo last Vam me svetujemo, v kolikar je mllnar pripravljen ptačati Vam primemo odškodnino. Slednjo vsefeakor lahko iztožite, tudl ako bi oblast mlinarju dovolila gori omenjena dela. Posojilo iz leta 1923 in znižanje. P. A. L. Ob oakupu posestva ste si morali od denarnega za¦voda Izposoditi 25.000 din za desetek. Pišete, da ate kmet in zakaj Vam dolga še niso znižali. — Ako je Vaš dolg priStevši neplačane dogovorjene obresti do 20. aprila 1932 presegal ta dan Bnesefc 25.000 din, je biia Vaša dolžnost (na katero smo v našean listu ponovno opozarjali), da sedol, junija 1937 abmete s prošnjo na znižbo dolga do svojega pristojnega sodišča. Ako ste to zamudili, znižbe ne boete mogli več dosečt — Če pa dolg prištevši obresti do 20. aprila 1932 ni presegal zneska 25.000 din, lahko še vsak čas ugovarjate zaščito, če bi zahtevala upnica, naj plačate več kot do sedaj zapadli anuiteti (znižane glavnice in znižajiih obresti). — Pripoirmimo, da se pri določitvi, ali je anašal Vaš dolg 20. aprila 1932 več nego 25.000 din, morajo vpoštevati, odnosno prišteti eventuelni drugi Vaši dolgovi danarnim zavodom in zadrugam. Sosedova uta zapira dnevuo luč. I. P. v P. Kuplli ste hlšo, čije kuhinja. pogreša dnevne luŁl, ker stoji na sosednem zemljišču 30 cm od meje uta. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati od soseda, naj odstrani to uto. — Slednjo zahtevo bi smeli staviti le, če bi Vašemu kot goapodujoiemu poslopju pritikala služnoatna pravica, vsled katere bi bil posestnik sosednega služnega zemljišča zavezan, opustiti vse, kar bi Vašemu poslapju odvzelo luč. Poizvejte pri Vašem predniku, ali ai je tako služnostno pravico izgovorii ali priposestvoval. — Isto velja glede brajde, ki raste na sosednem zemljišču za zidom in dela senco Vaši hiši. Naprava mreže na meji. Isti. Ni predpisa, da bi morali mrežo, s katero nameravate ograditi svoje zemljišče, postaviti poi metra navznoter, marveč jo smete postaviti tik ob meji. Poizvejte pa preje, ali lastnik sosedne njive ni morda priposestvoval pravice, pri aranju stopati na Vaš svet. Slednjega mu brez predhodnega dogovora ne bi smeli onemogočiU. Plačilo prenosne takse v primeru ponovne dražbe. Tone č. VaS oče je na dražbi kupil neko posestvo, ker pa je prižel a plačSom naj-višjega ponudka v zamudo, je bilo posestvo ponovno prodano na dražbi. Vprašate, ali bo moral oče plačati prenosno takso, pri čemur poudarjate, da je izdražiteljica pri ponovni dražbi zase prenosno takso plačala. — Pronrjano takso se plačuje za vse kupoprodajne pogodbe, ne glede na to, ali se izvrše ali ne. Izjema velja le za primere, v katerih je veljavnost pogodbe zavisna od predhodne odobritve državnega ali samoupravnega oblastva, a se ta odobritev ne dobi all če se pogodba razveljavi na podstavi prednostne pravice do odkupa. V Vašem primeru je bila pogodba sklenjena s pravomočnostjo dosmika. Ta domik je bil sicer z dovolitvijo poonovne dražbe razveljavljen, a to žal očeta (prvega izdražitelja) ne oproSča dolžnosti plačila prenosne takse. Grabljenje listja, ki pada čez mejo. I. G. Lastnik travnika že doJgo let grabl listje, kl pada na travnik iz sosedovega gozda. Lastnik gozda se je sedaj postavil na stalMče, da lastnik travnika listja ne ame pired sv. Jurijem pogTabiti, češ, da je njegova (lastnika gozda) last. — Lastnlk gozda ima prav; lastnik travnika mu ne sme branitl jeseni ali spomladl pograbiti Mstje. Ako bi lastnik gozda pri tem prizadejal kako škodo, jo mora poravnati.