IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V SLOVENIJI Izvajalci in programi 2000/2001 Zaključno poročilo Poročilo zapisala: Erika Brenk Januar 2001 KAZALO UVOD....................................................................................................................................................................................................3 PREDSTAVITEV 1. Zbiranje podatkov..............................................................................................................................................................4 2. Vnosna računalniška aplikacija............................................................................................................................5 3. Oblike pregleda....................................................................................................................................................................5 ANALIZA PODATKOV 4.Izvajalci izobraževanja za odrasle......................................................................................................................7 4.1. Izvajalci po regijah........................................................................................................................................................7 4.2. Izvajalci po občinah......................................................................................................................................................8 4.3. Vrste izobraževalnih ustanov..............................................................................................................................9 4.4. Število odraslih in število izvajalcev v regiji..........................................................................................14 5. Izobraževalni programi za odrasle....................................................................................................................16 5.1. Izobraževalni programi po regijah................................................................................................................16 5.2. Število odraslih in število izobraževalnih programov v regiji..............................................18 5.3. Javna veljavnost izobraževalnih programov......................................................................................19 5.4. Vrsta programa izobraževanja........................................................................................................................21 5.4.1. Programi za pridobitev izobrazbe............................................................................................................23 5.4.2. Programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo................................................................24 5.4.3. Programi splošnega neformalnega izobraževanja..................................................................26 5.5. Področja izobraževalnih vsebin........................................................................................................................28 5.5.1. Klasifikacija izobraževalnih vsebin..........................................................................................................28 5.5.2. Klasifikacija ISCED-97........................................................................................................................................30 6. Sklep................................................................................................................................................................................................33 6.1. Povzetek analize podatkov..................................................................................................................................34 7. Priloge..........................................................................................................................................................................................36 UVOD Vsako leto v času vpisovanja v jesenske termine izobraževalnih programov v Andragoškem centru Slovenije pripravimo obsežen pregled ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji. Tokratna izdaja pregleda Izobraževanje odraslih v Sloveniji - izvajalci in programi 2000/2001 je že deveta in lahko rečemo, da je pregled postal dobrodošel pripomoček pri iskanju informacij za vse, ki se želijo izobraževati, se usposobiti za delo, ki ga opravljajo, ali se priučiti novih veščin, spretnosti in znanj. Kot eden redkih virov strnjenih informacij je pomemben tudi za strokovnjake, ki se ukvarjajo z informativno-svetovalno dejavnostjo na področju izobraževanja odraslih, in podjetja, ki iščejo primerne izobraževalne programe za svoje zaposlene. Poleg knjižne izdaje pregleda smo že drugo leto pripravili pregled na CD-romu, informacije pa je možno poiskati tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije, na naslovu: www.acs.si/pregled. Pregled je na voljo v splošnoizobraževalnih knjižnicah po Sloveniji in v različnih informativno-svetovalnih ustanovah za izobraževanje odraslih. V letošnjem pregledu je svojo izobraževalno ponudbo predstavilo 220 izvajalcev izobraževanja za odrasle iz dvanajstih slovenskih regij, od tega se je kar 61 izvajalcev (27,7 %) predstavilo prvič. Struktura izvajalcev je različna: od zasebnih organizacij in šol, ljudskih univerz, srednjih šol in fakultet, pa do društev, zbornic, muzejev in različnih izobraževalnih centrov v podjetjih. Izvajalci so nam sporočili podatke za 4.093 izobraževalnih programov, ki jih bodo izvajali v tem šolskem letu. Večino programske ponudbe v pregledu predstavljajo programi splošnega neformalnega izobraževanja. Poročilo je vsebinsko razdeljeno na dva dela: predstavitev pregleda in analizo rezultatov. Uvodni predstavitvi pregleda sledijo predstavitve zbiranja in vnosa podatkov v računalnik, vnosne računalniške aplikacije ter treh oblik pregleda. V nadaljevanju poročila so predstavljeni rezultati analize in obdelave podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih. Prikazana je razporeditev izvajalcev po posameznih regijah in občinah, po vrstah izobraževalnih ustanov, izračunano je število odraslih prebivalcev na eno izobraževalno ustanovo v posamezni regiji in v Sloveniji, narejene pa so tudi nekatere primerjave s podatki iz preteklega leta. Podobne analize so narejene za izobraževalne programe. Prikazana je razporeditev izobraževalnih programov po regijah, glede na javno veljavnost programa, vrsto programa izobraževanja in področje izobraževalnih vsebin. Izračunano je število odraslih prebivalcev na en izobraževalni program v posamezni regiji in v Sloveniji, narejene pa so tudi nekatere primerjave podatkov s podatki preteklega leta. PREDSTAVITEV 1. Zbiranje podatkov V mesecu maju smo v biltenu Novičke ter na spletni strani Andragoškega centra Slovenije obvestili izvajalce o možnosti objave njihove izobraževalne ponudbe v pregledu za šolsko leto 2000/2001. K sodelovanju smo želeli povabiti tudi nove izvajalce izobraževanja za odrasle, ki se v preteklih letih v pregledu niso predstavili. Da bi zajeli čim širši krog izvajalcev, smo v letošnjem letu zbirali podatke na dva načina: • s pomočjo vprašalnikov, • s pomočjo izpisov lanskoletnih podatkov o izvajalcih in njihovih izobraževalnih programih. Vsem izvajalcem, ki so se v pregledu predstavili prvič, smo poslali vprašalnika', prvi se nanaša na izvajalce, drugi pa na njihove izobraževalne programe. Vprašalnika smo pripravili tudi v elektronski obliki, dostop do njiju pa je bil možen tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije. Vsakemu vprašalniku smo priložili navodila za izpolnjevanje, s katerimi smo skušali še dodatno pojasniti vprašanja, saj sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let nekatera vprašanja niso bila dovolj jasno postavljena. Priložena navodila so bila po odzivu izvajalcev dobrodošla, saj je bilo pri odgovorih precej manj nejasnosti in napak kot prejšnja leta. Da bi pridobili čim bolj kakovostne in zanesljive podatke, smo vprašalnika nekoliko dopolnili. V vprašalniku o izvajalcu smo dopolnili šifrant »vrsta izobraževalne ustanove«. Iz šifranta smo črtali »medpodjetniški izobraževalni center«, »avtošola« in »izobraževalni center v podjetju«, dodali pa »samostojni izobraževalni center v podjetju« in »služba za izobraževanje v podjetju«. V vprašalniku o programu izobraževanja smo k imenu programa dodali podatek o poklicu, ki ga posameznik pridobi po uspešno zaključenem programu za pridobitev izobrazbe. Za ta dodatek smo se odločili, ker so mnogi izvajalci v preteklih letih poleg imena programa pisali tudi naziv pridobljenega poklica. Dopolnili smo šifrant »vrsta programa izobraževanja«, kjer smo pri programih splošnega neformalnega izobraževanja dodali področja: osebnostna rast, izobraževanje, komunikacija in ročna dela. Dopolnili smo vprašanje o trajanju izobraževalnega programa. Ker so v preteklih letih mnogi izvajalci pri trajanju programa navajali prilagoditve za odrasle, so bile razlike v trajanju istega programa zelo velike. Da bi pridobili enotnejše podatke, smo pri programu za pridobitev formalne izobrazbe spraševali po uradnem številu letnikov po programu, pri programu usposabljanja in spopolnjevanja za delo ter programu splošnega neformalnega izobraževanja pa o trajanju v urah. Letos smo prvič pripravili tudi posebne izpise lanskoletnih podatkov o izvajalcih in njihovih izobraževalnih programih. Te izpise smo poslali vsem 186 izvajalcem, ki so se v pregledu predstavili preteklo leto, in jih naprosili, naj podatke preverijo, dopolnijo in pripišejo morebitne spremembe (na primer: nove telefonske številke, naziv poklica pri programu za pridobitev izobrazbe, uradno trajanje izobraževalnega programa), ki bodo veljale v novem šolskem letu. Priložena vprašalnika so izvajalci izpolnili le v primeru, če so nameravali v novem šolskem letu izvajati nove programe. To se je izkazalo kot dobra rešitev, saj izvajalcem ni bilo treba ponovno izpolnjevati vprašalnikov. 1 Glej prilogo št. 1 Vprašalnike in izpise smo v začetku meseca junija 2000 poslali na približno 900 naslovov različnih izobraževalnih organizacij. Podatke smo zbirali do sredine meseca julija 2000. Z odzivom izvajalcev smo bili zadovoljni, saj nam je preverjene in dopolnjene izpise vrnilo 159 (72,3 %) lanskoletnih izvajalcev, 61 (27,7 %) izvajalcev pa je bilo novih. 2. Vnosna računalniška aplikacija 2 3 Pri vnosu podatkov v računalnik2 smo tudi letos uporabili računalniški aplikaciji3 ANR za vnos podatkov o izvajalcih in ANA za vnos podatkov o izobraževalnih programih. Računalniško aplikacijo ANA - vnos podatkov o izobraževalnih programih - smo dopolnili skladno s spremembami vprašalnika Podatki o programu izobraževanja. Spremembe in dopolnitve so bile naslednje: • Dodali smo novo polje »poklic« in šifrant poklicev. Šifrant poklicev smo povezali s šifrantom javnoveljavnih programov, in sicer tako da se je ob izboru določenega programa za pridobitev izobrazbe iz šifranta hkrati izbral ustrezen poklic iz šifranta poklicev. • Dopolnili smo polje »trajanje programa«. Polje smo povezali s šifrantom vrsta izobraževalnega programa. Če smo pri vrsti programa izobraževanja označili program za pridobitev izobrazbe, smo v polje »trajanje programa« vpisali uradno število letnikov. Če smo označili program usposabljanja in spopolnjevanja za delo ali program neformalnega splošnega izobraževanja, pa smo v polje vpisali trajanje programa v urah. • Šifrant javnoveljavni programi smo dopolnili z novimi programi z javno veljavo, šifrant vrsta programa izobraževanja pa smo dopolnili z dodatnimi programi splošnega neformalnega izobraževanja, to smo opisali v prejšnjem poglavju. • Pripravili smo nove izpise podatkov, in sicer izpis seznama vseh izvajalcev, izpis izvajalcev po regijah, izpis seznama izvajalcev in njihovih programov in izpis podatkov o izvajalcih in njihovih programih. Prenos lanskoletnih podatkov o izvajalcih in programih je bil možen tudi letos in to je omogočilo, da smo nekatere podatke le dopolnili ali popravili. S tem je bil vnos podatkov v računalnik tudi precej hitrejši. 3. Oblike pregleda Poleg knjižne izdaje pregleda smo že drugo leto pripravili pregled na CD-ju in na spletni strani Andragoškega centra Slovenije, saj uporabniku želimo omogočiti samostojen izbor najustreznejšega načina iskanja informacij. Tiskani pregled v novem oblikovanju je letos še posebno obsežen, saj zajema kar 1.011 strani. Razdelili smo ga na pet poglavij. Uvodu in splošnim navodilom za uporabo pregleda sledi abecedni seznam izobraževalnih organizacij z navedbo strani, na kateri se podatki o posamezni organizaciji in njenih programih pojavljajo. Tretje poglavje sestavlja seznam izobraževalnih organizacij in njihovih programov, razporejenih po vsebinskih področjih. Sledi prikaz podatkov o posameznem izvajalcu 2 Pri vnosu podatkov so sodelovali: Alenka Mavsar, Darka Kosec, Boštjan Radovan 3 Računalniški aplikaciji so pripravili in pripravo podatkov za tisk opravili v podjetju ISA.IT d.o.o.: Primož Prislan, Miloš Toni, Miloš Torbič, Petra Čebela (oblikovalka). izobraževanj in njihovih izobraževalnih programih. Izvajalci so razporejeni po dvanajstih slovenskih regijah4, glede na sedež izobraževalne organizacije ali njenega oddelka. Za vsako regijo so prikazani podatki o številu vseh prebivalcev, številu odraslih nad 15 let, številu predstavljenih organizacij za izobraževanje ter skupnem številu njihovih programov. Znotraj posamezne regije so izvajalci razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Vsaka izobraževalna organizacija je predstavljena z osnovnimi podatki, kot so naziv ustanove, naslov, telefon, telefaks, elektronska pošta, spletni naslov ter ime vodilne osebe in osebe, odgovorne za izobraževanje odraslih. Ti podatki uporabniku, ki želi pridobiti dodatne informacije, omogočajo, da stopi v stik z izvajalcem. Osnovnim podatkom posameznega izvajalca sledi seznam izobraževalnih programov. Izobraževalni programi so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Objavljena so imena izobraževalnih programov, kot jih uporabljajo izvajalske organizacije, izjema so javnoveljavni programi, pri katerih smo uporabili uradne nazive izobraževalnih programov. Pri vsakem nazivu programa je naveden tudi naziv poklica, ki ga posameznik pridobi po uspešno zaključenem programu. Sledijo podatki o vrsti izobraževalnega programa, o javni veljavnosti programa in strokovnem svetu, ki je program potrdil. Opredeljeno je tudi trajanje izobraževalnega programa, kraj izvajanja ter pogoji, ki jih mora posameznik izpolnjevati, da se lahko vpiše v program. Pri vsakem programu je navedeno ime osebe za stike in njena telefonska številka. Pri večini programov brez javne veljave je dodan tudi kratek opis vsebine programa, v kateri je opredeljen cilj programa, ciljna skupina, ki ji je program namenjen, teme programa, oblika izvajanja in drugi podatki, ki program dodatno opisujejo. Zadnje poglavje pregleda je tudi letos namenjeno središčem za samostojno učenje in borzam znanja, da bi tako lahko vsakdo našel najustreznejšo pot do znanja. Za vse tiste, ki želijo iskati in pregledovati informacije o izobraževalni ponudbi na računalniku, smo pripravili pregled podatkov na CD-ju ter na spletni strani Andragoškega centra Slovenije, na naslovu: www.acs.si/pregled. Način iskanja podatkov je v obeh različicah podoben. Podatke lahko iščemo po izvajalcih ali po izobraževalnih programih. Iskanje po izvajalcih omogoča poizvedbe po nazivu izvajalca, kraju sedeža izobraževalne ustanove in regiji, v katero spada izvajalec. Iskanje po programih pa omogoča poizvedbe po imenu programa, nazivu poklica, opisu programa, kraju izvajanja in regiji ter nekaterih drugih podatkih, kot so ključne besede, javna veljavnost programov, in po podatku, ali programi omogočajo pridobivanje stopenj izobrazbe, in podobno. V letošnjem letu smo predvideli izboljšavo internetne različice pregleda, ki omogoča posodobitev podatkov izobraževalne ponudbe posamezne izobraževalne ustanove skozi vse leto. Ker pregled ne zajema vseh programov izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji, smo želeli na ta način ponudbo dopolnjevati skozi vse leto. Veliko programov namreč nastaja sproti, med letom, in jih organizacije tedaj, ko smo podatke zbirali, še niso imele (to so zlasti programi, ki nastajajo kot odziv na aktualne potrebe). 4 Nazive regij smo uskladili z nazivi, ki jih uporablja Statistični urad RS: osrednjeslovenska (ljubljanska regija), podravska (mariborska regija), koroška (koroška regija), savinjska (celjska regija), pomurska (pomurska regija), spodnjeposavska (posavska regija), gorenjska (gorenjska regija), jugovzhodna Slovenija (dolenjska regija), zasavska (zasavska regija), notranjsko-kraška (kraško-notranjska regija), goriška (severnoprimorska regija) in obalno-kraška regija (obalno-kraška regija). ANALIZA PODATKOV 4. Izvajalci izobraževanja za odrasle V pregledu je svojo izobraževalno ponudbo predstavilo 220 izvajalcev izobraževanja za odrasle iz dvanajstih slovenskih regij in 52 občin. Struktura izobraževalnih ustanov je zelo različna, saj smo jih lahko razporedili v 20 različnih vrst ustanov: od zasebnih šol, zasebnih organizacij, srednjih šol in ljudskih univerz, pa do knjižnic, društev, muzejev, inštitutov in drugih ustanov. V nadaljevanju poglejmo rezultate analize podatkov o izvajalcih v pregledu. 4.1. Izvajalci po regijah Regija Število izvajalcev % osrednjeslovenska 91 41,4 podravska 28 12,7 gorenjska 27 12,3 savinjska 20 9,1 goriška 9 4,1 jugovzhodna Slovenija 9 4,1 obalno-kraška 9 4,1 koroška 8 3,6 pomurska 7 3,2 notranjsko-kraška 5 2,3 zasavska 4 1,8 spodnjeposavska 3 1,4 Skupaj 220 100,0 Preglednica 1: Število in odstotek izvajalcev po regijah Pri razporeditvi 220 izobraževalnih organizacij po regijah (preglednica 1) vidimo, da so razlike med regijami zelo velike. Izrazito izstopa osrednjeslovenska regija z 91 izobraževalnimi organizacijami, medtem ko so v spodnjeposavski regiji le 3 izvajalci izobraževanja za odrasle. Osrednjeslovenski regiji sledijo podravska regija z 28 izvajalci, gorenjska regija s 27 izvajalci ter savinjska regija z 20 izvajalci. V drugih regijah je število izvajalcev precej manjše. Pri primerjavi števila izvajalcev preteklega in letošnjega leta vidimo, da se je število izobraževalnih ustanov v pregledu pri večini regij povečalo (slika 1). Najbolj izrazit porast je opaziti v osrednjeslovenski regiji, kjer se je v letošnjem letu število povečalo za 20 izvajalcev. V drugih regijah spremembe niso tako velike, saj se je število izvajalcev povečalo le za nekaj izvajalcev ali je ostalo nespremenjeno, zmanjšalo pa se je le v savinjski regiji. > N > co 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 71 28 27 20 21 99 9 9 9 8 8 7 n^ m-l r^-n ^ 5 4 4 2 nI m r"M ,nn,i-u. 3^r i n M? O* M^ Mi' / / ■j3> J? 2> eP Regija □ 2000/2001 01999/2000 SMa 1: Število izvajalcev po regijah za leti 2000/2001 in 1999/2000 4.2. Izvajalci po občinah Občina Število izvajalcev Ljubljana 80 Maribor 20 Kranj 12 Celje 10 Koper-Capodistria, Velenje po 6 Nova Gorica, Novo mesto po 5 Domžale, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Škofja Loka po 4 Bled, Jesenice, Postojna, Ptuj, Radovljica po 3 Ajdovščina, Brezovica, Črnomelj, Krško, Logatec, Sežana, Slovenj Gradec, po 2 Slovenska Bistrica, Trbovlje, Zagorje ob Savi Brežice, Cerknica, Gorišnica, Gornja Radgona, Idrija, Ilirska Bistrica, po 1 Kamnik, Kočevje, Lendava-Lendva, Litija, Metlika, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Piran-Pirano, Radlje ob Dravi, Rogaška Slatina, Ruše, Slovenske Konjice, Štore, Tolmin, Trebnje, Tržič, Žalec, Žirovnica Preglednica 2: Število izvajalcev po občinah Izobraževalne organizacije smo razporedili med 52 občin po Sloveniji (preglednica 2). Podatki v preglednici kažejo, da izstopajo občine z največ prebivalci, in sicer 8 ljubljanska, mariborska, kranjska in celjska občina. Iz teh štirih občin je skupaj več kot polovica vseh izvajalcev v pregledu (55,5 %). Izstopa ljubljanska občina z 80 izvajalci, to predstavlja 36,4 % vseh izvajalcev v pregledu, sledijo mariborska občina z 20 izvajalci oziroma 9,1 %, kranjska občina z 12 izvajalci oziroma 5,5 % in celjska občina z 10 izvajalci oziroma 4,5 %. Iz preostalih občin prihaja manj kot 10 izvajalcev, večina teh občin je zastopana le z enim izvajalcem. 4.3. Vrste izobraževalnih ustanov Izobraževalna dejavnost za odrasle poteka v različnih organizacijah in ni nujno, da je njihova primarna dejavnost izobraževanje. Tudi podatki v spodnji preglednici to potrjujejo, saj smo 220 izvajalcev razporedili kar med dvajset različnih vrst ustanov, kot so zasebne organizacije in šole, ljudske univerze, srednje šole, društva, enote za odrasle pri srednji šoli, višje in visoke strokovne šole, javni zavodi, samostojni izobraževalni centri v podjetju in službe za izobraževanje v podjetju, inštituti, fakultete in umetniške akademije pa tudi knjižnice, zbornice in združenja, muzeji, skladi in državna uprava. Vrsta ustanove Število % izvajalcev Zasebna organizacija, zasebna šola 83 37,7 Ljudska univerza 36 16,4 Srednja šola 35 15,9 Društvo, zveza društev 15 6,8 Enota za odrasle pri srednji šoli 8 3,6 Višja strokovna šola 7 3,2 Javni zavod 6 2,7 Samostojni izobraževalni center v podjetju 5 2,3 Služba za izobraževanje v podjetju 4 1,8 Inštitut 4 1,8 Visoka strokovna šola 3 1,4 Fakulteta, umetniška akademija 3 1,4 Knjižnica - splošna 3 1,4 Razvojna agencija 3 1,4 Zbornica, združenje 1 0,5 Knjižnica - visokošolska 1 0,5 Muzej 1 0,5 Sklad, fundacija 1 0,5 Državna uprava 1 0,5 Knjižnica - specialna 0 0,0 Skupaj 220 100,0 Preglednica 3: Izvajalci izobraževanj za odrasle po vrstah ustanove Analiza podatkov (preglednica 3) je pokazala, da na področju izobraževanja odraslih ponovno prevladujejo zasebne organizacije in zasebne šole (83 izvajalcev), saj predstavljajo kar 37,7 % vseh izvajalcev v pregledu. Sledijo ljudske univerze (16,4 % ali 36 izvajalcev), srednje šole (15,9 % ali 35 izvajalcev) in društva ali zveze društev, ki jih je 6,8 % (15 izvajalcev). Žal vsako leto ugotavljamo, da je premalo odziva s strani zbornic, združenj, knjižnic, muzejev in drugih podobnih organizacij, kjer imajo prav tako zanimivo izobraževalno dejavnost za odrasle, ker pa to ni njihova primarna dejavnost, mnogi med njimi ne želijo objavljati v pregledu. Pri primerjavi s podatki preteklega leta vidimo, da se je število izvajalcev v pregledu povečalo, in sicer za 34 izvajalcev. Za primerjavo letošnjih in lanskoletnih podatkov smo morali združiti posamezne kategorije, kajti v letošnjem letu smo šifrant »vrsta izobraževalne ustanove« dopolnili z novimi kategorijami. Tako smo v kategorijo »posebni izobraževalni centri ali službe« združili naslednje vrste ustanov: samostojne izobraževalne centre v podjetju, službe za izobraževanje v podjetju, izobraževalne centre, medpodjetniške izobraževalne centre ter posebne centre, v kategorijo »drugo« smo uvrstili muzeje, razvojne agencije, sklade in fundacije, v kategorijo »knjižnice« pa smo umestili splošnoizobraževalne, specialne in univerzitetne knjižnice. Vrsta ustanove □ 2000/2001 □ 1999/2000 Slika 2: Število izvajalcev po vrstah ustanove za leti 2000/2001 in 1999/2000 Na sliki 2 lahko vidimo, da se je v tem letu najbolj povečalo število srednjih šol - z 19 na 35 - in število zasebnih organizacij in zasebnih šol - s 76 na 83. Naraščanje izobraževalne dejavnosti pri zasebnikih opažamo že nekaj let, in to ni presenetljivo, saj v današnjem svetu znanje postaja vedno bolj pomembno. Porast je opaziti tudi pri višjih strokovnih šolah (s 3 na 7 šol), javnih zavodih (z 2 na 6), inštitutih (z 1 na 4) ter fakultetah in umetniških akademijah (z 1 na 3). Zastopanost drugih vrst izobraževalnih ustanov v pregledu se med letoma 1999 in 2000 ni pomembneje spremenila. Velike razlike med posameznimi regijami izobraževalnih ustanov za odrasle (slika 3). spodnjeposavska notranjsko-kraška zasavska pomurska j koroška g ! goriška jugovzhodna Slovenija obalno-kraška savinjska gorenjska podravska osrednjeslovenska □ 3 □ 3 I|4 □ 5 □ 7 se kažejo tudi v raznovrstnosti Pri razporejanju izobraževalnih ustanov po posameznih vrstah lahko ponovno vidimo, da ima osrednjeslovenska regija največ različnih vrst izobraževalnih ustanov (13 vrst): zasebne organizacije, srednje šole, društva, ljudske univerze, javni zavodi, enote za odrasle pri srednji šoli, samostojni izobraževalni centri v podjetju, fakultete in umetniške akademije, službe za izobraževanje v podjetju, inštituti, visoke strokovne šole, zbornico in državno upravo (glej preglednica 4). Osrednjeslovenski regiji sledijo podravska (11 vrst), gorenjska in savinjska (8 vrst), obalno-kraška (7 vrst), jugovzhodna Slovenija (5 vrst), goriška, koroška, pomurska in zasavska (4 vrste). Najmanj vrst izobraževalnih ustanov je v spodnjeposavski in notranjsko-kraški regiji, kjer smo izobraževalne ustanove lahko razporedili le v tri: zasebne organizacije, srednje šole in ljudske univerze. j 11 □ 13 Število različnih vrst ustanov □ Število vrst ustanov v posamezni regiji Slika 3: Število različnih vrst izobraževalnih ustanov v regiji Poglejmo si število in odstotek ustanov v posamezni regiji: OSREDNJESLOVENSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 47 51,6 Srednja šola 9 9,9 Društvo, zveza društev 9 9,9 Ljudska univerza 6 6,6 Javni zavod 4 4,4 Enota za odrasle pri srednji šoli 3 3,3 Samostojni izobraževalni center v podjetju 3 3,3 Fakulteta, umetniška akademija 3 3,3 Služba za izobraževanje v podjetju 2 2,2 Inštitut 2 2,2 Visoka strokovna šola 1 1,1 Zbornica, združenje 1 1,1 Državna uprava 1 1,1 Skupaj 91 100,0 PODRAVSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Srednja šola 8 28,6 Zasebna organizacija, zasebna šola 6 21,4 Ljudska univerza 4 14,3 Višja strokovna šola 3 10,7 Društvo, zveza društev 1 3,6 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 3,6 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 3,6 Inštitut 1 3,6 Knjižnica - splošna 1 3,6 Razvojna agencija 1 3,6 Knjižnica - visokošolska 1 3,6 Skupaj 28 100,0 GORENJSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 11 40,7 Ljudska univerza 5 18,5 Srednja šola 5 18,5 Enota za odrasle pri srednji šoli 2 7,4 Društvo, zveza društev 1 3,7 Visoka strokovna šola 1 3,7 Knjižnica - splošna 1 3,7 Muzej 1 3,7 Skupaj 27 100,0 SAVINJSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 6 30 Ljudska univerza 5 25 Srednja šola 3 15 Samostojni izobraževalni centri v podjetju 2 10 Društvo, zveza društev 1 5 Služba za izobraževanje v podjetju 1 5 Visoka strokovna šola 1 5 Knjižnica - splošna 1 5 Skupaj 20 100 OBALNO-KRASKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 2 22,2 Ljudska univerza 2 22,2 Srednja šola 1 11,1 Društvo, zveza društev 1 11,1 Javni zavod 1 11,1 Visoka strokovna šola 1 11,1 Inštitut 1 11,1 Skupaj 9 100,0 GORIŠKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 4 44,4 Ljudska univerza 2 22,2 Društvo, zveza društev 2 22,2 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 11,1 Skupaj 9 100,0 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Vrsta ustanove Število % Ljudska univerza 3 33,3 Srednja šola 2 22,2 Višja strokovna šola 2 22,2 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 11,1 Visoka strokovna šola 1 11,1 Skupaj 9 100,0 KOROŠKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 3 37,5 Ljudska univerza 2 25,0 Srednja šola 2 25,0 Javni zavod 1 12,5 Skupaj 8 100,0 POMURSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 1 14,3 Ljudska univerza 3 42,9 Srednja šola 2 28,6 Razvojna agencija 1 14,3 Skupaj 7 100,0 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Zasebna organizacija, zasebna šola 2 40 Ljudska univerza 2 40 Srednja šola 1 20 Skupaj 5 100 ZASAVSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Ljudska univerza 1 25 Razvojna agencija 1 25 Sklad, fundacija 1 25 Srednja šola 1 25 Skupaj 4 100 SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Vrsta ustanove Število % Ljudska univerza 1 Srednja šola 1 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 333 ,,, 3 3 3 Skupaj 3 100,0 Preglednice 4: Število izobraževalnih ustanov po vrstah v posamezni regiji Skoraj v vseh regijah so prisotne ljudske univerze, srednje šole ter zasebne organizacije in zasebne šole, ki izobražujejo odrasle. Društva se pojavljajo v šestih regijah, enote za odrasle pri srednjih šolah in visoke strokovne šole v petih regijah, knjižnice (splošnoizobraževalne, specialne in visokošolske) v štirih regijah, javni zavodi in samostojni izobraževalni centri v podjetju in razvojne agencije se pojavijo v treh regijah, službe za izobraževanje v podjetju, inštituti in višje strokovne šole se pojavljajo v dveh regijah, zbornica, muzej, sklad, fundacija, fakulteta, umetniška akademija in državna uprava pa se pojavijo le v eni regiji. V osrednjeslovenski regiji, ki ima najbolje razvito mrežo za izobraževanje odraslih v Sloveniji, je med 91 izobraževalnimi ustanovami več kot polovica (51,6 %) zasebnih organizacij in zasebnih šol, sledijo srednje šole in društva (9,9 %) in ljudske univerze (6,6 %) (preglednica 4). Deleži drugih ustanov so manjši in ne presegajo 5 %. Osrednjeslovenski regiji po številu izobraževalnih ustanov sledi podravska regija. Skupno število izobraževalnih ustanov za odrasle je 28, od tega je največ srednjih šol (8 oziroma 28,6 %), zasebnih organizacij in zasebnih šol (6 oziroma 21,4 %), ljudskih univerz (4 oziroma 14,3 %) in višjih strokovnih šol (3 oziroma 10,7 %). Sledita gorenjska in savinjska regija, ki imata prek dvajset izobraževalnih ustanov za odrasle, prevladujejo pa zasebne organizacije in zasebne šole, ljudske univerze in srednje šole. V ostalih regijah je raznovrstnost ustanov manjša. 4.4. Število odraslih in število izvajalcev v regiji V odraslo prebivalstvo smo šteli vse prebivalce, ki so stari 15 let ali več. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 31. marca 2000 v Sloveniji 1,988.230 prebivalcev, od tega 1,669.168 (84 %) prebivalcev starih nad 15 let. Če si ogledamo podatke po posameznih regijah, vidimo, da je največ odraslega prebivalstva (409.937 odraslih prebivalcev ali 25 %) v osrednjeslovenski regiji, ki je tudi največja regija in ima skupaj največ prebivalcev (488.668 prebivalcev ali 25 % vseh). Najmanj prebivalcev je v zasavski regiji (46.421 prebivalcev ali 2 %), od tega je kar 39.340 starih nad 15 let (2 %). Regija Število Število Število izvajalcev odraslih prebivalcev nad 15 let na izvajalca osrednjeslovenska 91 409.937 4.505 gorenjska 27 162.890 6.033 koroška 8 61.547 7.693 notranjsko-kraška 5 42.494 8.499 podravska 28 271.343 9.691 zasavska 4 39.340 9.835 obalno-kraška 9 89.145 9.905 savinjska 20 213.809 10.690 goriška 9 101.871 11.319 jugovzhodna Slovenija 9 112.891 12.543 pomurska 7 105.532 15.076 spodnjeposavska 3 58.369 19.456 Slovenija 220 1,669.168 7.587 Preglednica 5: Število prebivalcev na izvajalca v posamezni regiji Pri izračunih, koliko odraslih prebivalcev je na enega izvajalca v posamezni regiji in v Sloveniji, smo dobili naslednje rezultate (preglednica 5): v najboljšem položaju je osrednjeslovenska regija, kjer je ponudba izvajalcev izobraževanja za odrasle največja, in je na enega izvajalca najmanjše število odraslih prebivalcev (4.505 prebivalcev). Osrednjeslovenski regiji sledi gorenjska regija, ki je četrta po številu prebivalcev in tretja po številu izvajalcev. Na enega izvajalca pride 6.033 odraslih prebivalcev. V vseh drugih regijah je položaj slabši, saj glede na število izobraževalnih organizacij za odrasle in število odraslih prebivalcev v regiji pride na enega izvajalca preveliko število prebivalcev. Najslabše je v spodnjeposavski regiji, kjer je najmanjše število izvajalskih organizacij in pride na enega izvajalca kar 19.456 prebivalcev. Če si ogledamo podatke za celotno Slovenijo, vidimo, da je na eno izobraževalno ustanovo 7.587 odraslih prebivalcev. 19.456 25.000 20.000 15.000 'i? 10.000 5.000 /VVV f/s S///J S f Regija 0 i i izvajalci m število preb. na izvajalca Slika 4: Število prebivalcev na izobraževalno ustanovo v posamezni regiji 5. Izobraževalni programi za odrasle Programska ponudba v pregledu je v letošnjem letu še posebej bogata, saj nam je 220 izvajalcev sporočilo podatke za 4.093 izobraževalnih programov za odrasle, ki jih bodo izvajali v šolskem letu 2000/2001. 5.1. Izobraževalni programi po regijah Pri razvrstitvi izobraževalnih programov po regijah vidimo, da so programi razporejeni zelo neenakomerno (preglednica 6). Rezultati letošnje analize kažejo, da je večina programske ponudbe zgoščena v središču države, v osrednjeslovenski regiji (42,5 % vseh programov), na obrobnih delih pa je ponudba zelo skromna. V letošnjem pregledu si regije po številu programov sledijo po naslednjem zaporedju: osrednjeslovenska regija (1.740 programov oziroma 42,5 %), sledijo podravska regija (431 programov oziroma 10,5 %), savinjska (414 programov oziroma 10,1 %), gorenjska (362 oziroma 8,8 %), jugovzhodna Slovenija (271 oziroma 6,6 %), goriška (236 programov oziroma 5,8), obalno-kraška (160 oziroma 3,9 %), pomurska (141 oziroma 3,4 %), notranjsko-kraška (112 oziroma 2,7 %), koroška (108 oziroma 2,6 %). Najmanjša ponudba je ponovno v spodnjeposavski (66 programov oziroma 1,6 %) in zasavski regiji (52 programov oziroma 1,3 %), ki za drugimi regijami zaostajata tudi po številu izobraževalnih ustanov za odrasle. Regija Število programov % osrednjeslovenska 1.740 42,5 podravska 431 10,5 savinjska 414 10,1 gorenjska 362 8,8 jugovzhodna Slovenija 271 6,6 goriška 236 5,8 obalno-kraška 160 3,9 pomurska 141 3,4 notranjsko-kraška 112 2,7 koroška 108 2,6 spodnjeposavska 66 1,6 zasavska 52 1,3 Skupaj 4.093 100,0 Preglednica 6: Število in odstotek izobraževalnih programov po regijah Dobljeni podatki ne presenečajo, saj ne smemo pozabiti na razvitost in velikost posameznih regij, ki vplivata na ponudbo in povpraševanje. Rezultati analize vsako leto kažejo približno enako razporeditev regij, in sicer izrazito izstopanje osrednjeslovenske regije tako po ponudbi različnih vrst izobraževalnih organizacij za odrasle kot po veliki programski ponudbi; druge regije pa za osrednjeslovensko precej zaostajajo. CT O O > CD >w 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 CO CN CN t- CN lO OD « m m m ■M f>P S > / 4 A"" / l l l _| 14 l J" l l l I113 1 107 1 1 | 180 1 123 1 1 1 | 253 | 328 0 50 100 150 200 250 300 350 5.4.3. Programi splošnega neformalnega izobraževanja Programi splošnega neformalnega izobraževanja Število % Programi jezikovnega izobraževanja brez javne veljave 1.119 38,4 Javnoveljavni programi jezikovnega izobraževanja 610 20,9 Programi računalniškega izobraževanja 535 18,4 Programi neformalnega izobraževanja s področja ročnih del 122 4,2 Drugo 105 3,6 Programi neformalnega izobraževanja s področja komunikacije 96 3,3 Programi neformalnega izobraževanja s področja izobraževanja 90 3,1 Programi neformalnega izobraževanja s področja osebnostne rasti 77 2,6 Programi neformalnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture 71 2,4 Programi neformalnega izobraževanja s področja zdravstva 54 1,9 Programi neformalnega izobraževanja s področja varstva okolja 20 0,7 Programi za državljansko vzgojo 15 0,5 Usposabljanje za sindikalno delo 0 0,0 Skupaj 2.914 100,0 Preglednica 12: Število in odstotek programov neformalnega izobraževanja V pregledu je še posebej pestra ponudba programov splošnega neformalnega izobraževanja, saj predstavljajo kar 71 % vseh programov. To so vsebinsko zelo različni programi, saj omogočajo izobraževanje s številnih področij. Med vsemi temi programi in hkrati tudi med vsemi programi v pregledu pa izrazito prevladujejo jezikovni in računalniški programi (preglednica 12). Jezikovno izobraževanje pomeni 59,3 % programov splošnega neformalnega izobraževanja in hkrati 42,2 % vseh programov, objavljenih v pregledu. Največ je programov jezikovnega izobraževanja brez javne veljave, in sicer 1.119, kar pomeni 38,4 % vseh programov neformalnega izobraževanja in hkrati 27,3 % vseh programov. Jezikovnih programov z javno veljavo je 610 oziroma 20,9 % ali 14,9 %. Sledijo programi računalniškega izobraževanja, teh je 535 oziroma 18,4 % ali 13,1 % vseh programov v pregledu. Tudi programi s področja ročnih del so številni, saj smo zbrali kar 122 programov, kar predstavlja 4,2 % programov neformalnega izobraževanja in 3 % vseh programov. Čeprav smo v letošnjem letu dopolnili šifrant programov splošnega neformalnega izobraževanja5, se je pokazalo, da zaradi tematsko zelo različnih programov vseh nismo mogli uvrstiti v ustrezno vrsto v šifrantu, zato smo jih uvrstili v kategorijo »drugi programi«. Teh programov je bilo letos 105 in predstavljajo 3,6 % programov neformalnega izobraževanja. 5 Glej poglavje 5.4. Vrsta programa izobraževanja .Q O N eg o (t Usposabljanje za sindikalno delo Pr. za državljansko vzgojo Pr. neformalnega spl. izobraževanja s področja varstva okolja Pr. neformalnega spl. izobraževanja s področja zdravstva Pr. neformalnega spl. izobraževanja s področja umetnosti in kulture Drugo Pr. računalniškeha izobraževanja Javnoveljavni pr. jezikovnega izobraževanja Pr. jezikovnega izobraževanja brez javne veljave 0 200 400 600 800 1.000 1.200 Število □ Število programov v letu 2000/2001 □ Število programov v letu 1999/2000 Slika 11: Programi splošnega neformalnega izobraževanja za leti 1999 in 2000 Ker smo obstoječi šifrant nekoliko dopolnili, smo zaradi primerljivosti lanskoletnih in letošnjih podatkov združili programe s področja ročnih del ter umetnosti in kulture v eno kategorijo in programe s področja komunikacije, izobraževanja, osebnostne rasti v kategorijo, ki smo jo poimenovali »drugo«. Na sliki 11 lahko vidimo, da je v primerjavi z lanskoletnimi podatki največji porast programov jezikovnega izobraževanja brez javne veljave, saj je bilo v lanskem letu 765 programov, v letošnjem letu pa že 1.119. Večja je tudi ponudba programov s področja računalniškega izobraževanja, zdravstva ter umetnosti in kulture. V primerjavi s podatki iz lanskega leta se je zmanjšalo število programov jezikovnega izobraževanja z javno veljavo ter število programov za državljansko vzgojo. 5.5. Področja izobraževalnih vsebin Tudi letos smo izobraževalne programe umestili v različna tematska področja glede na vsebino izobraževanja. Uporabili smo obstoječo klasifikacijo, v kateri smo programe razvrstili med 86 področij. Pri analizi podatkov smo ta področja združili v 14 ožjih tematskih področij, in sicer: splošnoizobraževalno, tehniško, ekonomsko-poslovno organizacijsko, umetniško, trgovsko-gostinsko, pedagoško, družboslovno, biotehniško, zdravstveno, pravno-upravno, osebne storitve, šport in okolje, raziskovalno-inovativno področje in drugo. Zaradi vse večjih potreb po podrobnejših klasifikacijah vsebin izobraževanja odraslih smo se odločili, da izobraževalne programe razvrstimo tudi po mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja ISCED-97 (International Standard Classification of Education). To klasifikacijo smo izbrali tudi zato, ker predstavlja osnovo za izpeljavo slovenske nacionalne klasifikacije izobraževalnih vsebin, ki jo bodo v prihodnje upoštevali vsi subjekti na področju izobraževanja odraslih (Andragoški center Slovenije, Statistični urad RS, Center za poklicno izobraževanje RS, idr.) in zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov. 5.5.1. Klasifikacija izobraževalnih vsebin Pri analizi podatkov po obstoječi klasifikaciji smo dobili naslednje rezultate6: Področja izobraževalnih vsebin Slika 12: Deleži izobraževalnih programov po področjih izobraževanja 6 Razvrstitev programov po ožjih in širših vsebinskih področjih ter izračune si lahko ogledate v prilogi številka 2 28 Skoraj polovica programov je s področja splošnega izobraževanja, in sicer 1.878 programov ali 45,9 % vseh programov v pregledu. V to področje smo uvrstili programe z naslednjimi vsebinami: tuji jeziki (42,3 %), osebnostna rast (2 %), splošno izobraževanje (1,5 %) in izobraževanje za tretje življenjsko obdobje (0,1%). Sledi tehniško področje, kjer je 1.012 programov oziroma 24,7 % vseh. To področje je zelo obsežno, saj združuje številne izobraževalne vsebine, kot so: računalništvo in informatika (12,9 %), obdelava in predelava kovin (2,6 %), gradbeništvo (1,2 %), varstvo pri delu in požarna varnost (1,2 %), promet (1 %), notranji transport, špedicija in skladiščenje (0,9 %), splošna elektrotehnika (0,7 %), pnevmatika in hidravlika (0,6 %), varilstvo (0,6 %), standardizacija in kakovost (0,5 %), lesarstvo (0,4 %), delo pri energetskih napravah (0,3 %), kemija (0,3 %), vzdrževanje strojev in naprav (0,2 %), elektroenergetika (0,2 %), elektronika, avtomatika in robotika (0,2 %), tekstil (0,2 %), rudarstvo in geologija (0,1 %), metalurgija (0,1 %), farmacija (0,1 %), usnjarstvo, obutev in galanterija (0,1 %), PTT in telekomunikacije (0,1 %), matematika in statistika (0,1 %). Razmeroma obsežno je tudi ekonomsko-poslovno organizacijsko področje (291 programov ali 7,1 %), ki združuje izobraževalne vsebine: ekonomiko (2,4 %), poslovno-finančno dejavnost, knjigovodstvo in računovodstvo (1,6 %), administrativno dejavnost (0,9 %), podjetništvo in obrt (0,8 %), vodenje (management) (0,8 %), marketing (0,3 %), študij dela in časa (0,2 %), zavarovalništvo in bančništvo (0,1 %). Pri področju umetnosti se je zbralo 198 programov (4,8 % vseh programov), kjer so najobsežnejše vsebine: risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, oblikovanje, aranžiranje (2 %), ročna dela (1,3 %), kultura (0,8 %), glasba (0,3 %), fotografija, kinematografija, video (0,3 %), ples (0,1 %), dramska umetnost (0,1 %) in literatura (0,1 %). Trgovsko-gostinsko področje je zastopano s 172 programi, to predstavlja 4,2 % vseh programov. V tem področju so najpogostejše vsebine gostinstvo, turizem in peka (2,3 %) ter trgovina (1,9 %). V pedagoškem področju s 141 programi oziroma 3,4 % so vsebine: psihologija, pedagogika, andragogika (3,4 %). Sledi družboslovno področje s 121 programi (3 % programov), kjer so najpogostejše vsebine: komuniciranje (2,4 %), politično izobraževanje (0,3 %) in družboslovje (0,2 %). Biotehniško področje ima 67 programov (1,6 % vseh programov) z naslednjimi vsebinami: kmetijstvo in živilstvo (0,7 %), vrtnarstvo in hortikultura (0,6 %), sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo (0,2 %) ter gozdarstvo (0,1 %). Področje zdravstva je zastopano s 66 programi, to predstavlja 1,6 % vseh programov v pregledu. Ker vseh izobraževalnih programov nismo mogli uvrstiti v ustrezno področje, smo jih razporedili v področje drugo. Takšnih programov je 41 ali 1 % vseh programov v pregledu, in sicer naslednjih vsebin: usposabljanje za delo (0,8 %), obrambne in notranje zadeve (0,1 %). V pravno-upravnem področju, kjer je 37 programov ali 0,9 %, sta najpogostejši vsebini: trg dela (0,8 %) in pravo (0,1 %). V področju osebne storitve s 36 programi ali 0,9 % sta najpogostejši vsebini: higiena in vzdrževanje čistoče (0,6 %) in osebne storitve (0,3 %). V področju šport in okolje, kjer je zbranih 26 programov ali 0,6 %, so vsebine šport in telesna kultura ter varovanje okolja (0,3 %). Na zadnjem mestu je raziskovalno-inovativno področje, kamor smo uvrstili 7 programov, to je 0,2 % vseh programov, in sicer astrologijo in raziskovalno dejavnost (0,1 %). 5.5.2. Klasifikacija ISCED-97 Mednarodna standardna klasifikacija ISCED-97 razvršča področja izobraževanja na dveh klasifikacijskih ravneh: • na prvem na 9 širših vsebin: [0] splošni programi, [1] izobraževanje, [2] humanistika in umetnost, [2] družbene vede, [3] poslovne vede in pravo, [4] znanost, matematika in računalništvo, [5] tehnika, proizvodnja in gradbeništvo, [6] kmetijstvo in veterina, [7] zdravstvo, [8] storitve, • na drugem na 25 ožjih področij izobraževanja. V nadaljevanju podajamo ožja področja vsebin izobraževanja v posameznem širšem področju: Splošni programi [01 - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: temeljnega izobraževanja za odrasle, programi opismenjevanja in računanja ter programi za osebnostni razvoj. Izobraževanje [11 - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede (širši programi), poučevanje in usposabljanje, izobraževalne vede, predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, poučevanje posameznih predmetov, poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje učiteljev v izobraževanju odraslih. Humanistika in umetnost [21 - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: umetnost, upodabljajoča umetnost, glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti, avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija, oblikovanje, obrtne tehnike, humanistika, religija, tuji jeziki, materinščina, zgodovina in arheologija ter filozofija in etika. Družbene vede, poslovne vede in pravo [31 - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: družbene in vedenjske vede, psihologija, sociologija in antropologija, socialna in kulturna geografija, politologija in etika, ekonomija, novinarstvo in reporterstvo, knjižničarstvo, informatika in arhivistika, poslovne in upravne vede, trgovina na debelo in drobno, marketing in oglaševanje, finance, bančništvo, zavarovalništvo, računovodstvo in davkarstvo, poslovodenje in upravljanje, tajniška in referentska dela, pravo. Naravoslovje, matematika in računalništvo [4] - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: znanost, študij žive narave, fizikalne vede, fizika, kemija, geofizika, matematika, statistika, računalništvo, uporabno računalništvo. Tehnika, proizvodnja, in gradbeništvo [5] - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: tehnika in tehniške obrti, strojništvo in obdelava kovin, elektrotehnika in energetika, elektronika in avtomatizacija, kemija in tehnologija, motorna vozila, ladje in letala, živilska tehnologija, tekstil, konfekcija, obuvala in usnje, materiali (les, papir, plastika, steklo), rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin, arhitektura in urbanizem ter gradbeništvo (visoke in nizke zgradbe). Kmetijstvo in veterina [6] - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: poljedelstvo in živinoreja, hortikultura, gozdarstvo, ribištvo in veterina. Zdravstvo in sociala [7] - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: zdravstvo, medicina, zdravstvena nega, zobozdravstvo, medicinska tehnologija, terapevtika in rehabilitacija ter farmacija. Storitve [8] - je področje, v katerem so umeščeni programi z vsebinami: osebne storitve, hotelirstvo in gostinstvo, potovanja, turizem in prosti čas, šport, storitve za gospodinjstva, frizerstvo in kozmetika, prevozne storitve, varstvo okolja, veda o okolju, nadzor nad onesnaževanjem okolja, naravno okolje in divje živali, komunalne sanitarne storitve, varovanje oseb in premoženja, varnost in zdravje pri delu, obramboslovje. Pri analizi podatkov po klasifikaciji ISCED-97 smo prišli do naslednjih rezultatov7: Šifra Vsebina izobraževanja Število % [2] Humanistika in umetnost 1.914 46,8 [4] Znanost, matematika, računalništvo 545 13,3 [3] Družbene vede, poslovne vede in pravo 421 10,3 [5] Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo 349 8,5 [8] Storitve 336 8,2 [0] Splošni programi 250 6,1 [1] Izobraževanje 131 3,2 [7] Zdravstvo in sociala 97 2,4 [6] Kmetijstvo in veterina 50 1,2 Preglednica 13: Število in odstotek izobraževalnih programov po področjih Podatki kažejo, da je izobraževalna ponudba največja s področja humanistike in umetnosti [2]. V to področje smo uvrstili kar 1.914 izobraževalnih programov, to predstavlja skoraj polovico vseh programov, objavljenih v pregledu (46,8 %). Vsebine teh izobraževalnih programov so naslednje: tuji jeziki (42,3 %), oblikovanje in obrtne tehnike (2,7 %), umetnost (0,8 %), glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti (0,4 %), avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija (0,3 %), zgodovina in arheologija (0,2 %), materinščina (0,1%). 7 Razvrstitev programov po klasifikaciji ISCED-97 ter izračune si lahko ogledate v prilogi št. 3 .2 to T3 O "46,8" Sledi področje znanosti, matematike in računalništva [4] s 545 programi, kar predstavlja 13,3 % vseh programov. V tem področju so naslednje vsebine: računalništvo (12,9 %), naravoslovje (0,2 %), matematika in statistika (0,1 %) in kemija (0,1 %). Na tretjem mestu je področje družbenih ved, poslovnih ved in prava [3]. V to področje smo uvrstili 421 programov oziroma 10,3 % vseh programov. Vsebine področja so naslednje: ekonomija (2,4 %), trgovina (2,1 %), računovodstvo in davkarstvo (1,6 %), poslovanje in upravljanje (1,5 %), tajniška in referentska dela (0,9 %), vodenje (management) (0,8 %), marketing (0,3 %), politologija in etika (0,3 %), finance, zavarovalništvo, bančništvo (0,1 %) in pravo (0,1 %). 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 6,1 n -3,2 _ □ _13,3 _ 10,3 8,5 "1,2 -2,4- [0] [1] [2] [3] [4] [5] [6] [7] [8] Izobraževalne vsebine Slika 13: Odstotek izobraževalnih programov po področjih V področje tehnike, proizvodnje in gradbeništva [5] smo uvrstili 349 programov oziroma 8,5 % vseh objavljenih programov, in sicer iz naslednjih vsebin: strojništvo, obdelava kovin (4 %), elektrotehnike in energetika (1,2 %), gradbeništvo (1,2 %), elektronika in avtomatizacija (0,4 %), živilstvo (0,4 %), lesarstvo (0,4 %), tekstil, konfekcija, obuvala, usnje (0,3 %), kemija in tehnologija (0,2 %), motorna vozila (0,2 %) in rudarstvo (0,2 %). V področje storitve [8] je uvrščenih 336 programov oziroma 8,2 % vseh programov z naslednjimi vsebinami: gostinstvo in turizem (2,3 %), promet (1,7 %), varovanje oseb in premoženja, varnost in zdravje pri delu (1,2 %), storitve za gospodinjstva (1 %), komunalne sanitarne storitve (0,6 %), frizerstvo in kozmetika (0,5%), varstvo okolja (0,3 %), šport (0,3 %), obramboslovje (0,1 %). V področju splošni programi [0] je 250 programov, to predstavlja 6,1 % vseh programov. Zbrane so naslednje vsebine: osebnostni razvoj (4,5 %), programi temeljnega izobraževanja, opismenjevanje in računanje (1,6 %). Sledi področje izobraževanje [1], tu smo zbrali 131 programov ali 3,2 % vseh programov v pregledu. Področje sestavljajo naslednje vsebine programov: izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede ter poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje (3,2 %). Področje zdravstva in sociale [7] je zastopano s 97 programi (2,4 %). Vsebine so naslednje: socialno delo in svetovanje (1 %), zdravstvena nega (0,6 %), terapevtika in rehabilitacija (0,4 %), zdravstvo (0,2 %), farmacija (0,1 %). Na zadnjem mestu je področje kmetijstva in veterine [6] s 50 programi, kar je 1,2 % vseh programov. V to področje so uvrščene vsebine iz hortikulture (0,6 %), kmetijstva (0,5 %) in gozdarstva (0,1 %). 6. Sklep Vsakoletni pregled Izobraževanje odraslih v Sloveniji - izvajalci in programi izdajamo v jesenskem času, ko se mnogi odločajo za vpis v različne izobraževalne programe. Prizadevamo si, da bi pregled postal neke vrste vodnik pri izbiri ustreznega izobraževanja vsakega posameznika. Prav zaradi tega smo v letošnjem letu veliko pozornosti namenili posodobitvi pregleda. Naj omenim nekatere dopolnitve: • Letos smo prvič vsem izvajalcem, ki so se v pregledu predstavili že preteklo leto, poslali izpise njihovih lanskoletnih podatkov o izobraževalni ponudbi. Naprosili smo jih, naj podatke pregledajo, dopolnijo in pripišejo nove telefonske številke in trajanje izobraževalnega programa. S tem smo želeli izvajalcem prihraniti ponovno izpolnjevanje vprašalnikov, saj se večina podatkov od lanskega leta ni pomembneje spremenila. Večina izvajalcev nam je vrnila pregledane in dopolnjene izpise, zato menimo, da je ta način pridobivanja podatkov enostavnejši in učinkovitejši in ga bomo uporabili tudi v naslednjem letu. • Vprašalnikoma smo priložili natančna navodila za izpolnjevanje, saj po izkušnjah iz prejšnjih let nekatera vprašanja niso bila dovolj jasno zastavljena. Priložena navodila so bila po odzivu izvajalcev dobrodošla, saj je bilo pri odgovorih precej manj nejasnosti in napak kot prejšnja leta. Žal se napakam pri odgovorih nismo mogli izogniti v celoti. Največ napak se je pojavljalo pri vprašanju, ali je program javnoveljaven ter kateri strokovni svet ga je potrdil. Ker smo v zadnjih letih priča intenzivnim spremembam na tem področju izobraževanja, ni presenetljivo, da se je pri tem vprašanju pojavljalo največ negotovosti. Pri pregledu podatkov smo upoštevali le uradne podatke ter odredbe o izobraževalnih programih v Uradnih listih RS. Nekateri izvajalci tudi niso navajali uradnega naziva javnoveljavnega programa ter poklica. Tudi te pomanjkljivosti smo ustrezno popravili. Napačni podatki so se pojavljali tudi pri trajanju izobraževanja, kjer smo želeli uradne podatke o trajanju programa, nekateri izvajalci pa so navajali prilagojeno trajanje programa za odrasle. • Vnosno računalniško aplikacijo smo dopolnili in odpravili pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri vnosu podatkov preteklo leto. Dodali smo nekatere nove podatke, kot na primer podatek o poklicu, dopolnili in dodali smo nove šifrante, dopolnili podatke pri trajanju izobraževanja, dopolnili in dodali nove izpise podatkov, itd. Skladno s temi dopolnitvami vnosne računalniške aplikacije smo dopolnili tudi knjižno, CD in internetno obliko pregleda. • Pomembna novost letošnjega pregleda je nova oblikovna podoba, ki se ujema s celostno grafično podobo Andragoškega centra Slovenije. Veliko pozornosti smo v letošnjem letu namenili medijski podpori pregleda. Javni mediji so bili o izidu pregleda obveščeni dvakrat, in sicer v času Tedna vseživljenjskega učenja in kasneje po njegovem zaključku. Prispevki o pregledu so se pojavili v različnih javnih medijih, kot so: časniki, revije in bilteni (Novičke, Večer, Moj hobi, Albert, Šolski razgledi, Revija o knjigi), televizija (oddaja Modro), radio (Val 202) in teletekst. Kratka predstavitev pregleda je bila na novinarski konferenci Tedna vseživljenjskega učenja, stalna objava pa je tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije. Da bi informacija o pregledu prišla do čim širše populacije, smo tudi letos izdelali knjižno kazalo, na katerem so navedeni podatki o tem, kako in kje do pregleda. Knjižna kazala smo poslali na 356 naslovov izobraževalno svetovalnih ustanov, kot so območne enote in uradi za delo po vsej Sloveniji, splošnoizobraževalne knjižnice, srednje šole in informacijski centri. Ugotovimo lahko, da je zanimanje za pregled tudi med uporabniki iz leta v leto večje, saj so do konca decembra 2000 pošli vsi izvodi tiskanega pregleda. 95 izvodov tiskanega pregleda8 in CD-romov9 smo prodali, 105 izvodov pa smo jih razdelili brezplačno10. Dogovorjena cena za letošnji pregled (tiskani +CD) je bila 10.000 SIT + 8 % DDV, cena CD-ja pa 2.000 SIT + % DDV. Celotni stroški11 za izdelavo pregleda so se v primerjavi z lanskoletnimi stroški precej zmanjšali, in sicer za približno 1,800.000 SIT. Ta prihranek je nastal, ker je bilo veliko podatkov že vnešenih v računalnik in smo te podatke le dopolnili ali popravili. Večji dodatni strošek so predstavljali le izpisi lanskoletnih podatkov o izvajalcih in programih, ki smo jih poslali vsem izvajalcem v pregled in dopolnitev. Naj omenim tudi novost, ki jo načrtujemo pri pripravi pregleda v naslednjem letu. Ker bi se želeli izogniti dolgotrajnemu vnašanju podatkov v računalnik ter zmanjšati velike količine papirja, ki so potrebne za zbiranje teh podatkov, v naslednjem letu načrtujemo vnos podatkov prek interneta. To pomeni, da bi lahko izvajalci sami prek interneta vpisali podatke o svoji izobraževalni ponudbi. Seveda bi še vedno obstajala možnost izpolnjevanja vprašalnikov v papirni obliki ali po elektronski pošti. Vsem izvajalcem, ki so objavili svojo izobraževalno ponudbo že v pregledu za šolsko leto 2000/2001, bomo omogočili, da prek interneta pregledajo in dopolnijo svoje stare podatke o izobraževalni ponudbi ter pripišejo morebitne spremembe, ki bodo veljale v novem šolskem letu. Za vse, ki še nimajo dostopa do interneta, pa bo obstajala tudi možnost, da izpise pregledajo in dopolnijo v papirni obliki. 6.1. Povzetek analize podatkov Ponudba, objavljena v pregledu Izobraževanje odraslih v Sloveniji - izvajalci in programi, je iz leta v leto bogatejša in veseli nas, da je tudi odziv izvajalcev vedno večji. Skupno število izvajalcev (220) se je v letošnjem letu povečalo za 34 (27 lanskih izvajalcev se letos ni prijavilo), kar 61 izvajalcev pa je v pregledu prvič. Struktura izvajalcev se glede na prejšnja leta ni veliko spremenila. Vsako leto prevladujejo zasebne organizacije in zasebne šole, ljudske univerze in srednje šole, žal pa lahko ponovno ugotovimo, da je v pregledu še vedno premalo informacij o izobraževalni dejavnosti različnih knjižnic, muzejev, galerij, zbornic. Vzrokov za to je več, ne nazadnje tudi to, da izobraževalna dejavnost ni njihova primarna dejavnost in se zato ne odločajo za objavo v pregledu. Pri razporeditvi izvajalcev po občinah vidimo, da izvajalci prihajajo iz 52 občin po Sloveniji, in sicer je največ izvajalcev iz ljubljanske, mariborske, kranjske in celjske občine, izvajalcev v ostalih občinah je precej manj. Pri razporeditvi izvajalcev po regijah lahko opazimo, da je ta razporeditev zelo neenakomerna. Vsakoletni podatki kažejo, da je večina izvajalcev izobraževanja za odrasle osredotočena v centru države, v osrednjeslovenski regiji, medtem ko je ta ponudba v manjših regijah, kot so zasavska, spodnjeposavska, notranjsko-kraška regija, zelo skromna. Vsekakor pri teh ocenah ne smemo pozabiti na velikost in razvitost posamezne regije, saj se to odraža tudi v izobraževalni ponudbi. 8 Tiskani pregled smo izdali v nakladi 200 izvodov 9 Pregled na CD-ju smo izdali v nakladi 300 izvodov 10 Glej prilogo št. 4 11 Glej prilogo št. 5 Število programov, objavljenih v pregledu, se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 810 programov (s 3.283 na 4.093 programov). Večina programov je namenjena neformalnemu izobraževanju, le tretjina pa usposabljanju oziroma spopolnjevanju za delo in izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V neformalnem izobraževanju prevladujejo jezikovni programi brez javne veljave, sledijo jezikovni programi z javno veljavo ter programi računalniškega izobraževanja. Pri programih usposabljanja in spopolnjevanja za delo prevladujejo programi poklicnega in strokovnega usposabljanja, ki nimajo javne veljave. Pri programih za pridobitev formalne izobrazbe pa je največja ponudba programov srednjega poklicnega izobraževanja. Dve tretjini programov v pregledu sta brez javne veljave in le tretjina z javno veljavo. V letošnjem letu smo izobraževalne programe razporedili po dveh različnih klasifikacijah izobraževalnih področij, in sicer po obstoječi klasifikaciji, kjer smo izobraževalne programe razporedili na 14 ožjih vsebinskih področij ter po mednarodni standardni klasifikaciji ISCED-97. Pri razvrstitvi programov po obstoječi klasifikaciji izstopata dve področji: splošnoizobraževalno (45,9 % vseh programov v pregledu), kjer prevladujejo programi tujih jezikov (42,3 %), ter tehniško področje (24,7 % vseh programov), kjer prevladujejo programi računalništva in informatike (12,9 %). Ostala področja ne presegajo 8 %. Pri razvrstitvi programov po klasifikaciji ISCED izstopa področje humanistike in umetnosti (46 % vseh programov) z naslednjimi vsebinami: tuji jeziki (42,3 %), oblikovanje in obrtne tehnike (2,7 %), umetnost (0,8 %), glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti (0,4 %), avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija (0,3 %), zgodovina in arheologija (0,2 %), materinščina (0,1%). Velik delež izobraževalnih programov je tudi pri področjih znanost, matematika, računalništvo (13,3 %) in družbene vede, poslovne vede in pravo (10,3 %). Pri ostalih področjih so deleži manjši. Priloga 1: Vprašalnika: Podatki o izvajalcu in Podatki o programu izobraževanja PODATKI O IZVAJALCU 1. POPOLNO IME USTANOVE (Navedite popolno ime vašega podjetja ali ustanove, ki izvaja izobraževalne programe za odrasle, npr.: Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije - Center za izobraževanje odraslih. Poleg imena navedite tudi kraj, kjer je sedež ustanove.) POPOLNO IME: KRAJ SEDEŽA USTANOVE:_ 2. SKRAJŠANO IME USTANOVE (Navedite kratko ime ustanove, ki izvaja izobraževalne programe, npr.: ŠC za PET. To ime bomo uporabljali v različnih računalniških obdelavah, zato naj dolžina ne presega 30 znakov (s presledki vred)). SKRAJŠANO IME:_ 3. MATIčNA ŠTEVILKA:_DAVčNA ŠTEVILKA:_ DAVčNI ZAVEZANEC: da ne 4. NATANčEN NASLOV SEDEŽA USTANOVE (Vpišite vaš natančni naslov - ulico oziroma poštni predal, naselje, kraj, poštno številko, občino, kjer je sedež izvajalca. Zgled: Bezenškova 14, Log pri Brezovici, Brezovica, 1213 Vrhnika) ULICA:_p_p._ NASELJE:_ KRAJ:_ POŠTNA ŠTEVILKA:_OBČINA SEDEŽA:_ 5. TELEFON (Vpišite nove številke telefona, kjer je sedež izvajalca. Navedite tudi številko omrežne skupine in morebitno interno številko: 02 541 2511 (int.25-57). Če imate več telefonskih številk, navedite vse, npr.: 01 359 9935, 559 9937.) 6. TELEFAKS (Vpišite novo številko telefaksa enako kot številko telefona.) 7. ELEKTRONSKA POŠTA (Vpišite naslov vaše elektronske pošte.) 8. INTERNET NASLOV (Vpišite vaš internet naslov.) 9. IME IN PRIIMEK VODILNE OSEBE (Vpišite ime in priimek direktorja ali ravnatelja, dekana ipd..) 10.IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIKE (Vpišite ime in priimek osebe za stike, odgovorne za izobraževanje odraslih.) 11 .VRSTA IZOBRAŽEVALNE USTANOVE (Obkrožite ustrezno številko ali vpišite vrsto ustanove, če med izbirnimi možnostmi ni vašega primera. Možen je samo en odgovor!) 01 LJUDSKA OZ. DELAVSKA UNIVERZA 02 SAMOSTOJNI IZOBRAŽEVALNI CENTER V PODJETJU 03 SLUŽBA ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU 05 ENOTA ZA ODRASLE PRI SREDNJI ŠOLI 06 SREDNJA ŠOLA 07 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 08 VISOKA STROKOVNA ŠOLA 09 FAKULTETA, UMETNIŠKA AKADEMIJA 10 ZASEBNA ORGANIZACIJA, ZASEBNA ŠOLA 11 INŠTITUT 12 DRŽAVNA UPRAVA 13 DRUŠTVO, ZVEZA DRUŠTEV 14 ZBORNICA, ZDRUŽENJE 15 JAVNI ZAVOD 16 KNJIŽNICA - splošnoizobraževalna 17 KNJIŽNICA - specialna 18 KNJIŽNICA - visokošolska 19 MUZEJ 20 DRUGO (Vpišite) 12.IME IN PRIIMEK OSEBE, KI JE IZPOLNILA VPRAŠALNIK IME IN PRIIMEK: DATUM: TELEFON: PODPIS: ŽIG ORGANIZACIJE: P. S.: Ali želite, da vam za pregled Izobraževanje odraslih v Sloveniji ob izidu pošljemo predračun? DA NE PODATKI O PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA 1. IME USTANOVE (Vpišite ime, ki ste ga navedli v vprašalniku o izvajalcu. Zadostuje tudi samo žig, če je iz njega jasno razvidno ime ustanove.) IME USTANOVE: KRAJ SEDEŽA USTANOVE: 2. IME PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA (Če gre za javnoveljavni program, ki ga je sprejel pristojni strokovni svet, vpišite uradno ime programa izobraževanja in v primeru, da gre za programe za pridobitev izobrazbe, vpišite tudi poklic, ki ga kandidat pridobi po uspešno opravljenem programu . Če program ni javnoveljaven, vpišite ime programa tako, kot ga imenujete v svoji izobraževalni ponudbi.) IME PROGRAMA: POKLIC: 3. ALI JE PROGRAM IZOBRAŽEVANJA JAVNOVELJAVEN? (Obkrožite. Pri pritrdilnem odgovoru imate dve možnosti. Prva se nanaša na programe, ki so jih sprejeli pristojni strokovni sveti za vzgojo in izobraževanje, druga pa na tiste, ki so jih sprejeli drugi pristojni organi, npr. ustrezno ministrstvo, ali pa je program verificiran v tujini. Prosimo vas, da v takem primeru opišete, kdo je potrdil program. Odgovor DA obkrožite tudi v primeru, če je program potrdil panožni, državni ali podoben organ. Če je program sprejel npr. interni strokovni organ podjetja, odgovorite z NE.) 01 DA, SPREJEL PRISTOJNI STROKOVNI SVET S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA □ Strokovni svet RS za splošno izobraževanje □ Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje □ Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih □ Svet za visoko šolstvo RS □ Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje 02 DA, SPREJELI PRISTOJNI ORGANI NA DRUGIH PODROČJIH (Vpišite kateri): 03 NE, PROGRAM NI JAVNOVELJAVEN 4. VRSTA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA (Obkrožite ustrezno številko) 100 OSNOVNA ŠOLA PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 201 NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 202 SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 203 SREDNJE STROKOVNO IN TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE 204 SREDNJE POKLICNO - TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE 205 SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 206 POKLICNI TEČAJ 207 VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 208 VISOKO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 209 UNIVERZITETNO IZOBRAŽEVANJE 210 211 PROGRAMI PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA MATURITETNI TEČAJ 301 302 303 304 305 306 307 308 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 411 412 X X (Vpišite) 5. TRAJANJE PROGRAMA (Pri programu za pridobitev izobrazbe navedite uradno trajanje programa v številu letnikov, pri programu izpopolnjevanja in usposabljanja za delo oziroma programu splošnega neformalnega izobraževanja, pa navedite obseg organiziranega dela v urah. Možen je samo en odgovor!) Program za pridobitev izobrazbe - ŠTEVILO LETNIKOV PO PROGRAMU:_ Program izpopolnjevanja in usposabljanja za delo - ŠTEVILO UR PO PROGRAMU:_ Program splošnega neformalnega izobraževanja - ŠTEVILO UR PO PROGRAMU:_ 6. KRAJ IZVAJANJA PROGRAMA (V primeru, da program ne izvajate na naslovu, kjer je sedež izobraževalne ustanove, navedite točen naslov, kjer izvajate program.) NASLOV: KRAJ: 7. ZAHTEVE ZA VKLJUčITEV V PROGRAM IZOBRAŽEVANJA (a) ZA VPIS V PROGRAM NI POTREBNO IZPOLNITI NOBENIH POGOJEV (b) POPREJŠNJA IZOBRAZBA (Možen je samo en odgovor!) 01 NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE ŠOLA 02 NAJMANJ POPOLNA OSEMLETKA ŠOLA 03 NAJMANJ 2-LETNA POKLICNA ŠOLA 04 NAJMANJ 3-LETNA POKLICNA ŠOLA (c) DELOVNE IZKUŠNJE (Katere in koliko (vletih)): (č) PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI (Katere): PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA DELO JAVNOVELJAVNI PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE JAVNOVELJAVNI PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA USPOSABLJANJA PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA USPOSABLJANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE JAVNOVELJAVNI PROGRAMI SPECIALIZACIJE PROGRAMI SPECIALIZACIJE, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE PO ZAKONSKIH PREDPISIH PROGRAMI ZA OPRAVLJANJE MOJSTRSKIH, DELOVODSKIH ALI POSLOVODSKIH IZPITOV PROGRAMI SPLOŠNEGA NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA UMETNOSTI IN KULTURE PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ZDRAVSTVA PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA VARSTVA OKOLJA PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA OSEBNOSTNE RASTI PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA KOMUNIKACIJE PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ROČNIH DEL JAVNOVELJAVNI PROGRAMI JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA PROGRAMI JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE PROGRAMI RAČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA USPOSABLJANJE ZA SINDIKALNO DELO PROGRAMI ZA DRŽAVLJANSKO VZGOJO DRUGO 05 NAJMANJ 4-LETNA SREDNJA 06 NAJMANJ VIŠJA STROKOVNA 07 VISOKA ŠOLA 08 DRUGO( Vpišite): (d) DRUGO (Vpišite): 01 STAROST: 02 ZNANJE TUJEGA JEZIKA (Katerega): 03 DRUGO: 8. KRATEK OPIS VSEBINE PROGRAMA (Ne izpolnite za programe za pridobitev izobrazbe. V predvidenem prostoru na kratko opišite vsebino programa. Navedite cilje, komu je program namenjen, vsebine/teme, način izpeljave, kakšne možnosti za nadaljnje izobraževanje ponuja vaš program ipd.) CILJI PROGRAMA: KOMU JE PROGRAM NAMENJEN? VSEBINA/TEME: NAČIN IZPELJAVE PROGRAMA: (Navedite, v kakšni obliki izvajate program, npr. šolski pouk, tečaj, seminar, študijski krožek, organizirano samostojno učenje, učenje na daljavo itd.) DRUGO, KAR JE PO VAŠEM MNENJU POMEMBNO ZA PROGRAM: 9. IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIKE: (Vpišite ime in priimek osebe, ki je odgovorna za izpeljavo programa, in njeno telefonsko številko.) IME IN PRIIMEK: TELEFON: 10. ZA PODATKE ODGOVARJA: IME IN PRIIMEK: Priloga 2: Področja izobraževalnih vsebin Področja izobraževalnih vsebin: Šifre: Št. prog.: % splošno izobraževalno področje: 1.878 45,9 splošno izobraževanje 0 62 1,5 osebnostna rast 71 81 2,0 jeziki 87 1.731 42,3 tretje življenjsko obdobje 99 4 0,1 izobraževalni sejmi, razstave in sejmi 8 0 0,0 ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje: 291 7,1 ekonomika 38 100 2,4 poslovnofinančna dejavnost, knjigovodstvo, računovodstvo 39 64 1,6 podjetništvo in obrt 41 34 0,8 marketing 45 14 0,3 vodenje (menagement) 46 31 0,8 zavarovalništvo in bančništvo 48 3 0,1 študij dela in časa 62 7 0,2 projektno delo 64 0 0,0 administrativna dejavnost 69 38 0,9 zavarovalništvo 29 0 0,0 pravno-upravno področje: 37 0,9 trg dela 43 31 0,8 pravo 68 4 0,1 delo pravosodnih in državnih organov 77 2 0,0 trgovsko-gostinsko področje: 172 4,2 trgovina 49 76 1,9 gostinstvo in turizem, peka 51 96 2,3 pedagoško področje: 141 3,4 psihologija, pedagogika, andragogika 72 141 3,4 otroško varstvo 85 0 0,0 družboslovno področje: 121 3,0 verstva in teologija 70 0 0,0 sociologija 75 0 0,0 družboslovje 76 10 0,2 komuniciranje 73 98 2,4 knjižničarstvo in dokumentalistika 86 1 0,0 sindikat 74 0 0,0 politično izobraževanje 98 12 0,3 umetniško področje: 198 4,8 kultura 81 32 0,8 literatura 88 3 0,1 dramska umetnost 89 4 0,1 glasba 90 12 0,3 risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, oblikovanje, aranžiranje 91 80 2,0 fotografija, kinematografija, video 92 11 0,3 ples 93 3 0,1 ročna dela 95 53 1,3 zdravstveno področje: 66 1,6 zdravstvena dejavnost 83 66 1,6 biotehniško področje: 67 1,6 kmetijstvo in živilstvo 1 28 0,7 vrtnarstvo in hortikultura 2 25 0,6 sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo 3 8 0,2 lov in ribolov 4 0 0,0 gozdarstvo 5 5 0,1 veterinarstvo 6 1 0,0 raziskovalno-inovativno področje: 7 0,2 raziskovalna dejavnost 59 2 0,0 uvajanje inovacij in racionalizacij 63 0 0,0 astrologija 10 5 0,1 šport in okolje: 26 0,6 šport in telesna kultura 96 12 0,3 varovanje okolja 97 14 0,3 tehniško področje: 1.012 24,7 delo pri energetskih napravah 30 13 0,3 vzdrževanje strojev in naprav 31 9 0,2 pnevmatika in hidravlika 32 24 0,6 splošna elektrotehnika 24 27 0,7 elektroenergetika 25 9 0,2 elektronika, avtomatika, robotika 26 10 0,2 gradbeništvo 34 50 1,2 geodezija 35 0 0,0 arhitektura 36 1 0,0 komunalne storitve 37 0 0,0 rudarstvo in geologija 7 5 0,1 metalurgija 9 3 0,1 obdelava in predelava kovin 21 106 2,6 varilstvo 22 23 0,6 nekovine 19 0 0,0 kemija 16 14 0,3 farmacija 17 4 0,1 lesarstvo 28 17 0,4 papirništvo 14 0 0,0 grafična dejavnost 15 2 0,0 tekstil 11 10 0,2 usnjarstvo, obutev, galanterija 12 3 0,1 krznarstvo 13 0 0,0 varstvo pri delu in požarna varnost 66 48 1,2 gasilstvo 67 0 0,0 promet 52 39 1,0 PTT in telekomunikacije 53 3 0,1 notranji transport, špedicija in skladiščenje 54 37 0,9 matematika in statistika 57 3 0,1 računalništvo in informatika 58 530 12,9 tehnična kultura 94 2 0,0 standardizacija in kakovost 61 20 0,5 osebne storitve: 36 0,9 osebne storitve 82 12 0,3 higiena in vzdrževanje čistoče 84 24 0,6 drugo: 41 1,0 obrambne in notranje zadeve 78 5 0,1 varovanje premoženja 80 2 0,0 usposabljanje za delo 47 34 0,8 Skupaj programov: 4.093 100,0 Priloga 3: Področja izobraževalnih vsebin po klasifikaciji ISCED-97 Šifra Vsebina Število % [0] Splošni programi 250 6,1 Programi temeljnega izobraževanja, opismenjevanja in računanja 64 1,6 Osebnostni razvoj 186 4,5 [1] Izobraževanje 131 3,2 Izobraževanje učiteljev, izobraževalne vede, poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje 131 3,2 [2] Humanistika in umetnost 1.914 46,8 Umetnost 32 0,8 Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti 15 0,4 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija 13 0,3 Oblikovanje in obrtne tehnike 110 2,7 Tuji jeziki 1.731 42,3 Zgodovina in arheologija 8 0,2 Materinščina 3 0,1 Filozofija, etika 2 0,0 [3] Družbene vede, poslovne vede in pravo 421 10,3 Socialna in kulturna geografija 1 0,0 Psihologija 1 0,0 Politologija in etika 12 0,3 Ekonomija 100 2,4 Knjižničarstvo 1 0,0 Trgovina 84 2,1 Marketing 14 0,3 Finance, zavarovalništvo, bančništvo 3 0,1 Računovodstvo in davkarstvo 64 1,6 Vodenje (management) 34 0,8 Tajniška dela (administrativna dejavnost) 38 0,9 Pravo 6 0,1 Poslovanje in upravljanje 63 1,5 [4] Znanost, matematika, računalništvo 545 13,3 Naravoslovje 7 0,2 Računalništvo 530 12,9 Matematika in statistika 3 0,1 Kemija 5 0,1 [5] Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo 349 8,5 Strojništvo, obdelava kovin 162 4,0 Elektrotehnika in energetika 49 1,2 Elektronika in avtomatizacija 16 0,4 Kemija in tehnologija 10 0,2 Motorna vozila 7 0,2 Zivilstvo 17 0,4 Tekstil, usnjarstvo 13 0,3 Lesarstvo 17 0,4 Rudarstvo 8 0,2 Gradbeništvo 50 1,2 [6] Kmetijstvo in veterina 50 1,2 Kmetijstvo 19 0,5 Hortikultura 25 0,6 Gozdarstvo 5 0,1 Veterina 1 0,0 [7] Zdravstvo in sociala 97 2,4 Zdravstvo 8 0,2 Zdravstvena nega 25 0,6 Medicinska tehnologija 1 0,0 Terapevtika in rehabilitacija 17 0,4 Farmacija 4 0,1 Socialno delo in svetovanje 42 1,0 [8] Storitve 336 8,2 Gostinstvo in turizem 96 2,3 Šport 12 0,3 Gospodinjske storitve 40 1,0 Promet 71 1,7 Frizerstvo in kozmetika 22 0,5 Varstvo okolja 14 0,3 Varovanje, požarna varnost, varnost pri delu 51 1,2 Komunalne sanitarne storitve 25 0,6 Obramboslovje 5 0,1 Priloga 4: Prejemniki brezplačnih izvodov pregleda Brezplačni izvod pregleda so prejeli: Število izvodov + CD mag. Zvonka Pangerc Pahernik, Erika Brenk 2 dr. Vida Mohorčič Špolar 1 Olga Drofenik 1 ISA.IT 1 Knjižnica ACS Publicistika ACS (arhiv) 1 Delovna skupina MŠŠ - sektor za IO - mag. Jože Miklavc 1 MŠŠ - državna sekretarka za visoko šolstvo - 1 dr. Daša Krnel Umek MDDSZ - minister dr. Miha Brejc 1 Zavod RS za zaposlovanje -generalni direktor Jože Glazer 1 Zavod za šolstvo - direktorica Metka Zevnik 1 Center za informiranje in poklicno svetovanje -Zlata Šlibar 1 Statistični urad RS - Tatjana Škrbec 1 Gospodarska zbornica Slovenije - Vodja službe za izobraževanje - Janez Dekleva 1 Obrtna zbornica Slovenije - vodja službe za izobraževanje - Janja Meglič 1 Center RS za poklicno izobraževanje -direktor Vladimir Tkalec 1 Zveza ljudskih univerz - Majda Može 1 Damjan Uršič - oblikovalec 1 Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani - revijski oddelek 1 Zveza prijateljev mladine Maribor - koordinatorica 1 Kornelija Kaurin 77 splošnoizobraževalnih knjižnic 77 Skupaj 105 Priloga 5: Struktura stroškov za izdelavo pregleda (v SIT) Izobraževanje odraslih v Sloveniji - izvajalci in programi 2000/2001 0. Tiskanje podatkov iz lanskega pregleda Priprava poizvedb in tisk (ISA.IT) 315.788 V letu 1999: - 1. Vnos podatkov Spremembe vnosne aplikacije (ISA.IT) 36 ur x 7.652 SIT 327.812 Vnos podatkov (študentke) 417.684 Lektoriranje 10.000 Skupaj 755.496 V letu 1999:1,660.416 2. Tiskani pregled Oblikovanje pregleda (Lina Design) 72.671 Priprava podatkov (ISA.IT) 4 ure x 7.806 SIT 37.157 Oblikovanje pregleda (ISA.IT) 72 ur x 7.806 SIT 668.818 Izdelava filmov (ISA.IT) 15.969 Tisk (Bori) 200 x 5.212,90 1.240.670 Skupaj tiskani pregled 2,035.285 V letu 1999: 2,019.572 3. CD Izdelava programa za CD 28 ur x 7.660 SIT 8 ur x 7.806 SIT 12 ur x 7.806 SIT 255.231 74.313 111.470 Tisk ovitka CD Izdelava CD 300 x 168 SIT 300 x 598 SIT 59.976 213.486 Skupaj CD 714.476 V letu 1999: 1,619.580 4. Internetna različica Prilagoditev za objavo 24 ur x 7.861 SIT 224.510 Konverzija v SQL bazo 4 ure x 7.861 SIT 37.418 Skupaj internetna različica 261.928 V letu 1999: 561.169 SKUPAJ STROSKI PREGLEDA 2000/2001 (v izračunu niso všteti 4 osebni dohodki) 4,082.973 V letu 1999: 5,860.737