Na proslavi ob občinskem prazniku Občine Ljubno priznanja 19 posameznikom in organizacijam STRAN 8 Osrednja tema letošnjega praznika Občine Solčava čiste vode Solčavskega STRAN 9 V Solčavi s povorko Mobilnost nekoč, danes in .... predstavili način gibanja in potovanja skozi čas STRAN 19 ŠTEVILKA UiOXLVUI, 12. AVGUST 20116 CENA 1.70 EUR Oglasi GRAD VRBOVf&_~ frt&r GOSTINSTVO, Mitja F«Hcl|aO s SinIs4ifi peita I. 3131 ".VlV W. ^"■JS.C l.ict fifiKl Rezervacije m zaključene onižtfg&l dogodke, kat so rojstni dnevi, birme, obhajila, ob/etnke... teioviiiiai: Organiziramo tudi čisto p™in/fjffr - Liirtfif,1 jrf iii de j 71 rC vo FJ, pozabno ftick: inllV.doL'i! M.i'iir'Kni.j(>zz, m- grajsko večerjo! Hedi Sin i>j organiziran? itrutbr (nnl ¡0 oscal Telefon: 03/58-32-800 2 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Iz vsebine: Tretja stran Temo tedna: Igra Pokemon Go obnorela svet......................4 Zgornjo Savinjsko dolino: Z avgustom višje položnice za ravnanje z odpadki.........................................6 Občinski svet Gornji Grod: Prvi potrdili jamstvo za pokrivanje stroškov zaprtega odlagališča odpadkov......................7 Knjižnico Ljubno ob Sovinji: Odprta le deset ur na teden, dva dni zaprta......................................................10 Srečonje likovnikov pri Šerbelovih: Dom, kjer se koraki ne slišijo, šestič gostil likovne ustvarjalce...................... 11 Ovčerejsko društvo Roduho: Dvajsetletnico delovanja obeležili z izdajo brošure..................................14 24. Solčovski dnevi: S prireditvami, delavnicami in rekreacijo bogat vikend.....................................15 Srečonje zgornjesovinjskih upokojencev: Prijetno druženje popestrili nastopi upokojenskih skupin..........................................16 nI p • • v« i« • v« Pokemon Go spreminja življenja sirom po svetu - tudi pri nas? Raziskave kažejo, da več kot tretjina konfliktov med najstniki in njihovimi starši nastane zaradi prekomernega igranja računalniških iger. Najstniki zaradi preveč porabljenega časa za ekranom računalnika ali zaslonom mobilnega telefona začnejo zanemarjati šolske, družinske, včasih celo higienske obveznosti, vse to pa vodi v posebno obliko odvisnosti. Sodobne računalniške igre so narejene tako, da je res težko prenehati z igranjem. Vgrajen imajo mehanizem, ki igralca privlači, da nadaljuje in dosega nove stopnje. Brez tega bi bile igre za igralce dolgočasne. Še bolj »nevarne« so v tem pogledu sodobne večigralske spletne igre, kjer igralec igro težko zapusti tudi iz socialnih razlogov, kajti če jo zapusti, ker, na primer, mora na kosilo, s tem »pusti na cedilu« ostale soigralce. Statistika pravi, da igralci v povprečju porabijo za igranje računalniških in spletnih iger osem ur tedensko. Skoraj tretjina slovenskih otrok v starosti od 11 in 16 let se je že soočila z eno od oblik zasvojenosti z internetom, kot na primer nezmožnost omejiti rabo interneta, zanemarjanje druženja s prijatelji zaradi interneta, občutek nelagodja, če nisi na internetu, in podobno. Spletne igre v Evropi igra več kot 60 odstotkov otrok, starih od 9 do 12 let, in več kot 80 odstotkov otrok, starih od 13 do 16 let. Mrežne igre, ki jih igralci igrajo skupaj s soigralci, igra polovica fantov, starih od 9 do 16 let. V virtualnih svetovih svoj čas preživlja petina evropskih fantov, starih od 13 do 16 let, med dekleti je ta delež nižji in znaša 13 odstotkov. Pravi fenomen v zadnjih mesecih predstavlja igra Pokemon Go, ki se igra na mobilnih napravah in uporabnikom omogoča, da s popotovanjem po resničnih lokacijah iščejo in lovijo digitalne like. Omenjeno posebnost te igre so s pridom začeli izkoriščati nepridipravi, in sicer na način, da žrtev zvabijo na želeno lokacijo. Največ tovrstnih težav imajo trenutno v Združenih državah Amerike, kjer so obravnavali že več primerov, ko so nepridipravi uporabnike igre zvabili na določeno lokacijo, kjer naj bi bili pokemoni, in jih nato oropali. Pokemon Go postaja resna težava tudi za tiste, ki se preveč vživijo v igro. Številni igralci ši-rom sveta priznavajo, da igra dobesedno nadzira in spreminja njihova življenja, saj večino prostega časa porabijo za iskanje pokemonov. Ker imamo pokemone tudi v Zgornji Savinjski dolini, smo v tokratni anketi preverili, zakaj tisti, ki že igrajo, sploh igrajo to igro, in kakšni so argumenti tistih, ki je ne igrajo. Več o tem na naslednji strani. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 32, 12. avgust 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 3 IGRA POKEMON GO OBNORELA SVET Tudi pri nas vedno več navdušencev lovi male virtualne pošasti Tema tedna Pokemon Go spodbuja, da odidemo ven in v resničnem svetu, v naravi in po ulicah, preko aplikacije iščemo in lovimo nenavadna bitja s skupnim imenom Pokemon. Igra torej omogoča potovanje med resničnim in virtualnim svetom in ponuja razlog, da zapustimo stanovanja in hiše ter se odpravimo na prosto. ZBIRANJE DOMIŠLJIJSKIH LIKOV -POKEMONOV Namestitev igre Pokemon Go je preprosta in ne zahteva posebnega znanja. Potrebujete le dovolj zmogljiv pametni telefon ali tablico, ki ima GPS-funkcijo. Cilj igre je, poleg tega, da zberete čim več po-kemonov, zviševanje točk bojevanja vaših virtualnih pošasti in njihovo treniranje. Ko se približate lokaciji, kjer se nahaja pokemon, vas igra o tem obvesti, vključi fotoapa- rat vašega mobilnika in pokemona iščete preko zaslona. Ko ga najdete, ga s pomočjo »pokekrogel« skušate uloviti. Več pokemonov ujamete, več izkušenj pridobite, zato skozi igro napredujete v boljšega trenerja. GIBANJE, DRUŽENJE, NOSTALGIJA Ko dosežete določeno stopnjo, se lahko bojujete. Ob začetku se morate odločiti za eno izmed treh ekip, nato pa lahko trenirate borbo, postavite vašega pokemona brani-telja, nasprotne ekipe pa napadate in jih zavzemate. Ker pa je vse lokacijsko podprto, morate prehoditi določeno razdaljo, da najdete naslednjega pokemona za vašo zbir- f - ~ \ Pokemoni so domišljijski junaki risank in računalniških iger. Prvič smo jih lahko spoznali leta 1995 v video igricah. Pokemon je skovanka iz angleških besed pocket monsters (žepne pošasti). ko. Prav zato mnogi zagovarjajo igranje, saj naj bi spodbujalo h gibanju na prostem, po drugi strani pa so igralci »priklenjeni« na zaslon in se niso sposobni ločiti od svojih mobilnikov. V večjih mestih potekajo srečanja igralcev igre Pokemon Go, ki jim sledi skupen lov na male pošasti, predvsem pa druženje in izmenjava mnenj ter nasvetov. Marsikomu igrica prikliče spomin na risanko ali video igro o poke-monih, ki je nastala pred dvajsetimi leti. POKEMON GO RUŠI VSE REKORDE Igra Pokemon Go podira vse rekorde in je po priljubljenosti že prehitela nekatera družabna omrežja. Je neverjetna uspešnica, ki je že v kratkem času po izdaji prepričala na milijone ljudi po vsem svetu in nič ne kaže, da bi navdušenje kma- Naša anketa Ali igrate Pokemon Go? V zadnjih mesecih je mnoge ljudi po svetu, predvsem najstnike, ob-norela igra nadgrajene resničnosti za pametne telefone in tablice Pokemon Go. Ali je omenjena igrica osvojila tudi zgornjesavinjsko mladino? Andraž Kranjc, Pobrežje Za igranje igre sem se odločil zaradi njene prepoznavnosti in popularnosti. Igre še ne igram dolgo, pričel sem približno štirinajst dni nazaj. Ne bojim se, da bi z njo postal zasvojen. Igram jo doma ali v bližnji okoli doma, zaenkrat pa jo igram sam. Patricija Semprimožnik, Rečica ob Savinji Lahko rečem, da sem ena tistih, ki so govorili, da nikoli ne bodo igrali igre Pokemon Go. Igro sem začela igrati kakšen mesec ali dva nazaj. Do tega je prišlo tako, da je prijatelj prišel po mene. Čakala sem ga in ga zagledala, ko se je ustavil sredi ceste. Gledala sem njegov avto in čakala in se spraševala zakaj seje ustavil. Končno je prišel do mene in se kar naenkrat presedel na sovoznikov sedež. Gledala sem ga, saj mi ni bilo jasno, kaj želi. Nato mi je povedal, da igra to igro. Potem sem ga vozila po točkah na lovu za pokemoni. Lahko rečem, da me je v igranje igre pritegnilo zanimanje, kako ta igra deluje. Glede zasvojenosti se ne obremenjujem preveč. Pokemon Go igram predvsem zunaj z družbo v okolici Savinjske. Kristjan Deleja, Trnovec Za igranje igre sem se odločil, ker jo je začelo igrati veliko mladine in ko sem to videl še po televiziji, se mi je zdelo zanimivo poskusiti. Igram približno en mesec. Na začetku se mi je zdela zelo zanimiva, sedaj pa mi ni več toliko do igranja. Ne bojim se, da bi postal odvisen. Igram jo doma in tudi po terenu. Kamorkoli sem prišel, sem najprej pogledal, če imajo kaj pokemonov, tako kot to počne večina mladine. Zaenkrat igram sam, čeprav se sedaj oblikujejo skupine, ki se dobijo, da nato skupaj iščejo pokemone. Peter Podkrižnik, Poljane Tako kot večina sem tudi sam aplikacijo začel igrati zaradi popularnosti igrice. Z igranjem sem pričel kmalu po njenem izidu, torej približno dva meseca nazaj. Zaradi študijskih obveznosti igram bolj redko, tako da me zasvojenost z igro pretirano ne skrbi. Igram v družbi prijateljev, včasih tudi sam. Tadeja Orel, Kokarje Igro sem začela igrati, ker so jo začeli moji prijatelji. Eden izmed razlogov za igranje je bil tudi počitniški dolgčas. Igram jo že skoraj cele počitnice. Ne bojim se, da bi postala zasvojena z aplikacijo, saj se tovrstnih iger hitro naveličam. Ponavadi jo igram na kakšnem izletu v novem kraju, na morju ali pa takrat, ko se vozim s kolesom. Aplikacije ne igram sama, vedno jo igram v družbi prijateljev. Špela Prislan, Šentjanž Različne računalniške igre ljudem predstavljajo sprostitev in način preživljanja prostega časa. Sama igric ne igram, ker še vedno prisegam na kakovostno preživljanje prostega časa v naravi, s prijatelji ali z dobro knjigo v roki. Pokemon Go je aplikacija, ki očitno osvaja tako otroke, najstnike kot tudi starejšo generacijo. Starši zatrjujejo, da zaradi te igre otroci več časa preživijo v naravi. Verjamem, da bi bilo bolje, če bi se igralci, namesto da tekajo za pokemoni in so zatopljeni v mobilne telefone, raje družili s prijatelji in se igrali z njimi. Starši bi se lahko otrokom posvetili na drugačen način, kakor pa da tudi sami tekajo za pokemoni. Ljudje se dandanes premalo gibljemo in nasploh družimo, takšne aplikacije pa k temu ne doprinesejo ničesar dobrega. Pripravila Erika Prislan 4 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Tema tedna, Aktualno lu pojenjalo. Tudi pri nas je od njenega pojava v juliju število uporabnikov strmo naraslo. HOJA S POGLEDOM NA EKRANU JE LAHKO NEVARNA Vendar pa previdnost pri virtual-nem lovu v realnem svetu nikakor ni odveč. Na primerih, za zdaj še iz tujine, lahko vidimo, kakšne nevarnosti prežijo na pretežno mlade igralce in kakšne nesreče so se že zgodile. Igralci lahko med lovom odtavajo na nevarna območja. Gorske reševalne službe so že izdale opozorila, da naj navdušenci ne lovijo pokemonov v hribih in gorah, več muzejev in kulturnih ustanov je izdalo obvestilo, si med obiskovalci ne želijo lovcev na po-kemone, veliko takšnih objektov in spomenikov je namreč označenih kot »pokestop«, kjer igralce čakajo razni dodatki za igro. Še pose- Ko se prepleteta virtualni in realni svet: podoba, kot jo na zaslonu vidi lovec na pokemone. bej nevaren je lov s kolesa ali celo iz avtomobila, kjer lahko hitro pride do nezgode. DOBRO SE PRODAJAJO TUDI POKEMON DODATKI Uporaba aplikacije hitro prazni baterijo mobilnika, zato dolgotrajnejše igranje vključuje možnost varčevanja s porabo, lahko pa si pomagate tudi z dodatno baterijo, tako imenovanim power bankom. Igra je sprožila tudi razvoj dodatkov, kot je pokemon ura, ki jo nosite na zapestju, da vam ni potrebno nenehno držati mobilnika v rokah. Da pa se vam kakšen pokemon ne izmuzne, ura vibrira, ko se kakšen pojavi v vaši bližini. Prodaja se nosilec za mobilnik, ki si ga namestite okrog vratu tako, da imate zaslon ves čas pred očmi, roke pa so proste za nujna opravila. Barbara Rozoničnik KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Na voljo denar za kmetijske naložbe V teh dneh se na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Celje aktivno posvečajo pomoči kmetom pri pripravi dokumentacije za prijavo na dva razpisa za nepovratna sredstva. Razpisa sta namenjena tako individualnim investitorjem kot za kolektivne naložbe ter mladim prevzemnikom kmetij. Na našem območju je kljub zahtevni dokumentaciji, ki je potrebna, kar nekaj zanimanja za oba razpisa, a o številu vlagateljev še ni mogoče sklepati, pravi Štefka Goltnik, koordinatorka na mozirski izpostavi KGZ Celje. PODPORA NALOŽBAM Razpis ukrepa za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki je bil objavljen konec junija, bo odprt do 7. septembra. Namen podpore je sofinanciranje tehnoloških posodobitev gospodarskih poslopij ter objektov, namenjenih reji domačih živali, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, ureditev greznic in čistilnih naprav ter nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme. Razpisana so sredstva v višini 40 milijonov. Investicije so razdeljene v tri sklope, in sicer v majhne naložbe do 15 tisoč evrov, v enostavne naložbe do vključno 200 tisoč evrov in v zahtevne naložbe nad 200 tisoč evrov. Za prijavo mora kmetija izpolnjevati več vstopnih pogojev. Med njimi je oddana zbirna vloga za leto 2016, doseganje minimalnega dohodka na kmetiji, pri točkovanju mora kmetija izpolniti minimalni prag 30 točk. Investicija še ne sme biti začeta. »Potencialnih prijaviteljev je v naši dolini kar nekaj, je pa treba urediti precej zahtevno dokumentacijo. Za prijavo na razpis mora biti urejena vsa gradbena dokumentacija in predračuni. Po izvedeni investiciji v objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje. Kmetija, ki uspe na razpisu, mora najmanj 5 let voditi eno izmed oblik knjigovodstva, enako dolgo ne sme spremeniti namena investicije in ves ta čas izpolnjevati vse pogoje, s katerimi je vstopila v ukrep,« pojasnjuje Goltnikova. KOLEKTIVNE NALOŽBE Za sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije pridejo v poštev le kolektivne naložbe. Na razpis se torej lahko prijavijo le kmetje, povezani v zadruge, organizacije proizvajalcev ali najmanj dva kmeta, ki skleneta pogodbo. Določiti je potrebno vodilnega partnerja, ki vlaga vlogo in potem pet let poroča o skupni uporabi stroja. Tudi za te namene morajo biti izpolnjeni prej omenjeni pogoji. Poleg tega morajo kmetje, povezani v skupnost, imeti najmanj 40 glav velike živine (GVŽ) ali 40 hektarjev primerljivih kmetijskih površin v primeru nakupa strojev za setev. Eden izmed partnerjev ima lahko največ 70 odstotkov kmetijske zemlje ali GVŽ. MOŽNOSTI ZA MLADE PREVZEMNIKE KMETIJ Do 17. avgusta je še možno vložiti prijavo na razpis Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016. Vstopni pogoj pri tem razpisu je šest hektarjev primerljivih kmetijskih po- BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Nedavno so se s kolektivnega dopusta na delovna mesta vrnili zaposleni v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje. Na dopustu so bili skoraj vsi zaposleni, na delu so ostali le tisti, ki so jih potrebovali zaradi poslovnih procesov, in ekipa vzdrževalcev. Ta je tudi letos opravila načrtovana vzdrževalna dela vršin ali najmanj 15 GVŽ istovrstnih živali. Upravičenec mora biti zemljiškoknjižni lastnik, ne sme biti starejši kot 40 let in je postal nosilec kmetije v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na ta razpis. Imeti mora kmetijsko izobrazbo. Tudi pri tem razpisu se kmetija točkuje in mora zbrati dovolj točk, da sploh lahko kandidira. Veliko vlogo pri tem ima starost mladega prevzemnika, njegova izobrazba, lega kmetije, vključenost v ukrepe kmetijske politike in vrste investicij, ki jih mladi prevzemnik načrtuje na kmetiji. Marija Lebar oziroma spremembe v proizvodnem objektu. »Pripravili smo se za visoko sezono in pričakujemo, da bomo izpolnili naše načrte. Predvsem za popolnoma avtomatske kavne aparate se nadejamo večjih naročil od predvidenih,« so sporočili iz BSH. Marija Lebar Pripravljeni na visoko proizvodno sezono 5 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Gospodarstvo, Iz občin MLEKARNA CELEIA ARJA VAS OBČINA LUCE Seneno mleko tržna priložnost za naše rejce Pretekli teden se je na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje mudil direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakob s sodelavci. Pogovor je tekel o odkupu tako imenovanega senenega mleka. V mlekarni namreč vidijo v ponudbi senenega mleka veliko tržno priložnost, saj kupci v poplavi raznih mlečnih izdelkov vse bolj povprašujejo po kakovostnejših, četudi dražjih artiklih. NOVA INVESTICIJA V RCERO CELJE Z avgustom višje položnice za ravnanje z odpadki Konec prejšnjega meseca je izvajalec javne službe zbiranja in odvoza odpadkov PUP Saubermacher Velenje obvestil pet zgornje-savinjskih občin, za katere izvaja javno službo, da bodo na položnicah za opravljene storitve v juliju višje cene za ravnanje z odpadki. Do dviga cen je prišlo zaradi naložbe v izgradnjo nove hale podjetja Simbio Celje, ki upravlja s centrom za ravnanje z odpadki. Investicija je posledično dvignila ceno obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. PODRAŽITEV VELJA ZA UPORABNIKE V VSEH NAŠIH OBČINAH Z izgradnjo nove hale bo omogočena podaljšana biostabilizaci-ja odpadkov pred odlaganjem, s čimer bodo zadostili predpisanim normativom. Delež v cenah, ki je namenjen Simbiu, se bo tako za obdelavo in odlaganje odpadkov ter za kompostiranje v povprečju zvišal za okoli 15 odstotkov na kilogram odpadkov. Umirjanje in štetje prometa Seneno mleko je mleko krav, ki niso hranjene s silirano krmo. Ker se na zgornjesavinjskem območju živali v sezoni veliko pasejo, v Mlekarni Celeia menijo, da je to lahko priložnost za naše rejce. Za zagotovitev ustreznih količin načrtujejo odkup mleka tudi v Šaleški dolini in na območju Pohorja. Seneno mleko bo imelo tudi višjo odkupno ceno od običajnega mleka. Marija Lebar Za enak odstotek se povišuje tudi cena obdelave in odlaganja odpadkov za občane v občini Mozirje, svetniki občine Rečica ob Savinji pa so se odločili, da bo razliko v ceni obdelave in odlaganja odpadkov pokrila občina iz proračuna. V teh dveh občinah ravnanje z odpadki izvaja Javno podjetje Komunala Mozirje, ki je o spremenjenih cenah obvestilo vsa gospodinjstva na svojem območju. Z DOSLEDNIM LOČEVANJEM DO NIŽJIH POLOŽNIC V obvestilu je PUP Saubermacher še zapisal: »Ker so cene izražene v evrih na kilogram, je pri strošku pomembna tudi količina odpadkov, ki jih pridelamo. Pozivamo vse občane, da odpadke dosledno ločujejo.« V primerjavi z drugimi regijskimi centri je cena v RCERO Celje najnižja v Sloveniji. Cene, ki so se spremenile s 1. julijem, bo podjetje PUP Saubermacher uporabilo pri obračunu na položnicah, ki jih bodo gospodinjstva prejela v začetku avgusta. Marija Lebar V Lučah so v letošnjem letu kupili merilnik hitrosti v cestnem prometu. Nameščen je na stanovanjski hiši tik pred Lučami ob cesti iz smeri Solčave, namenjen pa je opozarjanju voznikov na hitrost in posledično umirjanju prometa v kraju. Občina se je lani prijavila na razpis za pridobitev brezplačne namestitve merilnika, a ni bila uspešna. Letos se je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odločil, da merilnik hitrosti kupijo. RAZLIKA MED NAKUPOM IN »BREZPLAČNIM« MERILNIKOM MAJHNA Klavdij Strmčnik, direktor občinske uprave, je povedal: »Razlika med nakupom in »brezplačno« pridobitvijo merilnika na razpisu je zelo majhna, kajti na razpisu ga v brezplačno uporabo dobiš sa- mo za dve leti, plačati je potrebno zavarovanje in montažo, poleg tega so ti merilniki večinoma že starejši modeli. Za merilnik smo tako po zbiranju ponudb odšteli 1.650 evrov in je v lasti občine.« ELEKTRIKO PRISPEVA OBČAN Montažo so izvedli s pomočjo lastnika hiše, na kateri je merilnik nameščen, poleg tega lastnik objekta podari tudi elektriko, potrebno za delovanje merilnika. Za postavitev so na občini pridobili soglasje Direkcije RS za ceste. »Merilnik poleg hitrosti beleži tudi število vozil in te podatke bomo lahko sedaj letno spremljali. Merilnik vsekakor prispeva k umiritvi prometa, kajti večina voznikov, ki jih utripajoča luč opomni na prehitro vožnjo, vsaj umakne nogo s plina, če že ne zavira, je še povedal Strmčnik.« Marija Lebar Naprava opozarja voznike na prehitro vožnjo in šteje promet. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET NAZARJE Soglasje za dodatno zaposlitev hišnika Osnovna šola Nazarje je na občino ustanoviteljico naslovila vlogo, v kateri je zaprosila za soglasje k dodatni zaposlitvi hišnika. Sedanji hišnik je bil z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi bolezni razvrščen v določeno kategorijo invalidnosti, zato mora biti njegovo delovno mesto prilagojeno njegove- mu zdravstvenemu stanju. Zaradi zagotavljanja nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega procesa je šola zaprosila za dodatno zaposlitev hišnika za polovični delovni čas do konca avgusta 2017, kar je občinski svet potrdil, pogodba o zaposlitvi z novim hišnikom pa je bila podpisana v začetku avgusta. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Iz občin GORNJI GRAD Gornjegrajski svetniki prvi potrdili jamstvo za pokrivanje stroškov zaprtega odlagališča odpadkov Svetniki Občine Gornji Grad so kot prvi sprejeli izjavo o seznanitvi z višino finančnega jamstva in odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine za zaprtje in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov Bočna -Podhom v občini Gornji Grad. Upravljavec odlagališča odpadkov mora zagotoviti finančno jamstvo za zavarovanje izvajanja ukrepov po zaprtju odlagališča. S podpisom izjave občina potrdi, da je seznanjena s tem, da je zavezana k izvajanju ukrepov do dokončnega zaprtja odlagališča. OBVEZNOSTI OBČIN Robert Špendl iz podjetja Matrika, ki je pomagalo pri pripravi vloge in dokazil za pridobitev oko-ljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče, je povzel vsebino izjave, ki jo mora kot nekdanji uporabnik odlagališča podpisati vseh sedem zgornjesavinjskih občin. Finančno jamstvo se razdeli po občinah po ključu števila prebivalcev in obdobja odlaganja na odlagališču. Občine s podpisom izjave ne dajejo bančne garancije za svoj delež pokrivanja stroškov, temveč le potrjujejo, da so seznanjene s svojimi obveznostmi. STROŠKI PO ZAPRTJU Kljub temu, da se je na odlagališču v Pod-homu nehalo odlagati odpadke v letu 2010, je treba določeno obdobje po zaprtju, v tem primeru trideset let, skrbeti za odlagališče. Skrbeti je treba za izplinjanje, čiščenje izcednih voda in vzdrževanje. Gornjegrajska Komunala kot upravljavec ima dejanske stroške obratovanja odlagališča precej nižje, kot so opredeljeni na podlagi referenčnih stroškov, prikazanih v metodologiji. Zato stroški vzdrževanja ne bodo niti približno v višini 37 tisoč evrov letno, kot je navedeno v izračunu finančnega jamstva. PET OBČIN NI VPRAŠLJIVIH Župan Stanko Ogradi je k obrazložitvi dodal, da se pet občin strinja s podpisom finančnega jamstva, kako pa bo s podpisom v občinah Mozirje in Rečica ob Savinji, se v tem trenutku še ne ve. Omenjeni občini sta tudi edini, ki v lanskem letu nista plačali obveznosti gornjegrajski Komunali, ki upravlja z zaprtim odlagališčem. Občina Gornji Grad pričakuje podpisano finančno jamstvo do predvidenega roka, to je 4. september, v kolikor pa podpisanih izjav ne bo imela od vseh sedmih občin, bo nadalje ukrepalo Ministrstvo za okolje in prostor. ODLAGALIŠČE OD LETA 1976 Na lokaciji odlagališča za nenevarne odpadke v Podhomu se je, takrat še v skupni Občini Mozirje, začelo odlaganje odpakov v letu 1976. Po ustanovitvi novih občin in delitveni bilanci je zemljišče odlagališča pripadlo Občini Gornji Grad. V letu 1996 so se občine Gornji Grad, Mozirje, Nazarje, Ljubno in Luče dogovorile za sa- Robert Špendl je odgovarjal na vprašanja v zvezi s podpisom izjave o finančnem jamstvu in obveznimi aktivnostmi na odlagališču v Podhomu. (Foto: ŠMS) nacijo in zapiranje odlagališča. V letu 1997 so za sanacijo občine sofinancirale odkup obrobnih zemljišč. Leto kasneje so občine sklenile soglasje, po katerem Občina Gornji Grad oziroma javno podjetje Komunala d.o.o. Gornji Grad V zadnjem julijskem neurju je pri nazarskem domu kulture na tamkajšnji spomenik padlim v NOB padlo drevo. Spomenik se je prelomil na pol, poškodovan pa je bil tudi podstavek. Občina Nazarje je v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB pridobila ustrezno ponudbo in spomenik poslala v popravilo. Sanacija bronastega kipa poteka v Livarni barvnih kovin Zabukovica. Na osnovi ogleda je izvajalec predlagal, da se prelomljeni spomenik nastopi kot skupni investitor za sanacijo odlagališča in delno rekonstrukcijo ter pripravo za končno zaprtje ter da bodo občine zagotovile sredstva za sanacijo. MOZIRJANI OD LETA 1998 ODLAGALI V CELJU V tem obdobju je Občina Mozirje sklenila sporazum tudi z odlagališčem v Celju, zato na odlagališče v Podhom ni več vozila odpadkov in ni sofinancirala sanacije odlagališča. Na odlagališče so se odlagali le še odpadki iz občin Gornji Grad, Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava. V obdobju 2004-2009, ko je bilo že znano, da se bo odlagališče zaprlo, so se odlagali odpadki tudi iz nekaterih drugih občin, ki so plačevale storitev odlaganja in okoljsko dajatev prepustile upravljavcu odlagališča. Iz teh sredstev je bila sofinancirana investicija v odplinjanje odlagališča in delno zapiranje. ZAPRTJE ODLAGALIŠČA V LETU 2010 Septembra 2010 se je na odlagališču prenehalo odlagati odpadke, ni pa še bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče. V tem dovoljenju bodo opredeljeni ukrepi za varovanje okolja po zaprtju odlagališče, čas izvajanja ukrepov, monitoring in drugo. V letu 2013 so se zaključila zapiralna dela na telesu odlagališča, telo odlagališča je bilo prekrito z neprepustnim materialom iz izkopa ob izgradnji zbirnega centra Podhom. Upravljavec odlagališča je januarja 2014 vložil vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za zaprtje, vendar bi moral po tedaj veljavni zakonodaji predložiti finančno jamstvo za izvajanje ukrepov na zaprtem odlagališču. ŠMS zavari v celoto, zaradi poroznosti materiala pa je potrebno naliti ojačitve, zvare očistiti, prav tako pa je treba očistiti celoten spomenik, da se čim bolj zabriše razlika med staro patino in obnovljenimi predeli. Za omenjena dela bo Občina Nazarje plačala dobrih tisoč evrov, material in kamnoseška dela za popravilo podstavka pa bodo veljala še dodatnih štiristo evrov. Marija Lebar NAZARJE Spomenik padlim v NOB bo kmalu spet na svojem mestu Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 7 Iz občin PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LJUBNO So ljudje, ki imajo ideje in naredijo veliko zato, ker hočejo V petek, 5. avgusta, je v ljubenskem kulturnem domu potekala proslava ob občinskem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja in nagrade zaslužnim občanom. Zlato priznanje so prejeli Alojz Murko, družina Jurjevec in podjetje KLS Ljubno. Vse prisotne je nagovoril lju-benski župan Franjo Naraločnik, bogat je bil tudi kulturni program. Občina Ljubno letos praznuje 22 let. Nastala je, ker se je pravim ljudem rodila prava ideja, so bile besede moderatorke proslave Nataše Ter-bovšek Coklin. Ljudi, ki so občanom v ponos, je bilo v tem obdobju izpostavljenih že veliko. Tudi letos so najbolj prizadevni posamezniki in družbe, teh je bilo kar 19, prejeli priznanja za njihov prispevek k dobrobiti in prepoznavnosti skupnosti. V imenu nagrajencev se je zahvalil direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. IZJEMNI PROJEKTI IN DOGODKI Župan Franjo Naraločnik je v govoru dejal, da so kot samostojna občina naredili veliko. Številni projekti so prispevali k boljšemu življenju občanov in prispevali k ohranitvi naravnega okolja. Novih ciljev in svežih idej jim ne manjka, prav tako ne projektov, ki so jih zaključili v zadnjem le- ZLATO PRIZNANJE OBČINE LJUBNO KLS Ljubno d.o.o., uspešno podjetje, ki že več kot štiri desetletja daje zaposlitev številnim Zgor-njesavinjčanom. V zadnjih letih je najuspešnejše podjetje v svoji panogi, ki svojo družbeno odgovornost kaže z veliko finančno podporo gasilcem, zgornjesavinjski zdravstveni dejavnosti ter športnikom in kulturnikom v občini. Prav tako že vsa leta podpira razne občinske prireditve, še posebej ženske smučarske skoke, ženski odbojkarski klub OK KLS Ljubno in Flosarski bal. Družina Jurjevec, v lasti katere je Šport center Prodnik, je v Občini Ljubno največje in vodilno družinsko podjetje na področju turizma, poznano v Sloveniji in tudi v tujini. Danes je gostišče Prodnik vodilno v Sloveniji na področju samooskrbe in eden prepoznavnejših ponudnikov vrhunskih domačih dobrot, saj sta njihov zeliščni vrt in njihova njiva iz leto v leto večja. Svoje dobrote vsako leto promovirajo na tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Alojz Murko je v zadnjih tridesetih letih na Ljubnem pustil izredno močan pečat v razvoju športa, še posebej smučarskih skokov. Žlahtno, več kot šestdesetletno tradicijo smučarskih skokov na Ljubnem je kot dolgoletni predsednik kluba popeljal do nivoja, ki je bil še pred desetletjem nepredstavljiv. Ob humanitarnih akcijah se Letošnji občinski nagrajenci v družbi župana in podžupana Občine Ljubno Franja Naraločnika in Antona Špeha. tu, ali pa so še v izvajanju. Niso pa le projekti tisti, ki kažejo napredek občine, so tudi dogodki, ki so občino naredili prepoznavno doma in po vsem svetu. z denarnimi prispevki vedno odzove in rad priskoči na pomoč posameznikom v občini. SREBRNO PRIZNANJE Ivan Sovinšek, prizadeven član številnih društev in eden izmed ustanoviteljev Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesa-vinjski starodobniki BRONASTO PRIZNANJE Tomaž Vrečar, eden najbolj šolanih in usposobljenih prostovoljnih gasilcev v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, podpoveljnik PGD Ljubno PRIZNANJE ŽUPANA Mešani pevski zbor KD Ljubno ob Savinji, KD Godba Zgornje Savinjske doline, Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline in Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki DENARNA NAGRADA Tanja Podkrižnik PRIZNANJA ŽUPANA ZA UČNI USPEH Devetošolci Petja Brglez, Maja Podlesnik, Urška Nerat, Martina Lenko, Tanja Podkrižnik, Jan Podmeninšek in Julija Vozelj ter zlati maturantki Nina Fricelj in Maruša Centrih Investicije se v občini kljub neurejenim finančnim razmeram v državi nadaljujejo. Poleg prenavljanja odsekov cest in vodovoda, zagotavljanja poplavne varnosti in rednih vzdrževalnih del na gozdnih in lokalnih cestah so v občini v tem letu zaključili izgradnjo skakalnega centra Savina, ki jim tudi v bodoče zagotavlja organizacijo tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Ponosni so na nov gasilski dom v Radmirju in prenovljeno staro šolsko telovadnico. SODELOVANJE Z GOSPODARSTVOM Dobro sodelujejo z uspešnimi podjetji v poslovni coni Loke in jim omogočajo njihovo širitev. Ljubenskim gasilcem so sofinancirali nakup nove cisterne. V Vrbju so zaščitili brežino Savinje in uredili sanitarije. V zdravstvenem domu so uredili prostore referenčne ambulante, na prenovo pa čaka še splošna ambulanta in sanitarije, kar bodo uredili še letos. Sanitarije so že preuredili v radmirskem kulturnem domu in obnovili streho na mrliški vežici v Radmirju. BOGATO DRUŽABNO ŽIVLJENJE Utrip občine zaznamuje tudi družabno življenje. Preko štirideset prireditev je obogatilo dogajanje v okviru letošnjega Flosarskega bala. Veliko skrb v občini po besedah župana namenjajo sofinanciranju kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti ter kmetijstvu. Na svečanosti so nastopili člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno pod vodstvom Mitje Venišnika, kitaristka Zala Gluk, harmonikarka Tanja Podkrižnik, kitarist Silvo Brgles in pevci Rok Prušnik, Rok Novak in Toni Drobež. Tekst in foto: ŠMS 8 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Iz občin SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE SOLČAVA LJUBIJA Osrednja tema letošnjega praznika čiste vode Solčavskega V Solčavi so god farne zavetnice Marije Snežne, ki se obhaja 5. avgusta, izbrali za skupno praznovanje z občino. Že 16 let slovesnost ob občinskem prazniku obarvajo s konkretno vsebino, letos so jo posvetili vodi, ki je, kot so zapisali v vabilu, vir življenja, moč, bistrost, ogrožajoča sila ter blagor in blagoslov hkrati. NAPLETLI KUP LJUDSKIH MODROSTI IN PREGOVOROV O VODI Zapel je pevski zbor Tisa, člani domačega kulturnega društva s povezovalcem dogodka Fran-cijem Podbrežnikom pa so v prijetem programu na prireditvenem prostoru v Solčavi napletli kopico ljudskih modrosti in rekov o nam včasih kar preveč samoumevni dobrini. VODA POGANJALA ŠTEVILNE MLINE, ŽAGE IN ELEKTRARNE Silno moč vode so že predniki znali obrniti v svoj prid. Voda je nosila moč za mline in žage ter že precej pred 2. svetovno vojno poganjala turbine elektrarn na vodni pogon ter tako pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju kraja. Ena takšnih je bila Knezova žaga, ki je na vrhuncu svoje moči dajala kruh 40 delavcem in njihovim družinam. Bila je nekaj posebnega in za Solčavo zelo pomembna, leta 1966 pa je pogorela. »ŽAGMEŠTRA« MLINARJEVA FRANCL IN MIRKA Prireditev sta obogatila še vedno čila brata, »žagmeštra« na Knezovi žagi, Mlinarjeva Fran-cl in Mirka. V pogovoru sta obudila spomine na težko delo in pogosto slab zaslužek. Pa vendar so bili »žagmeštri pravi kamplci z vsemi žavba-mi namazani«. Radi so se poveselili v vaški gostilni, še posebej, ko so dobili »marijageld«, kot so imenovali plačilo, in kakšno ušpičili. Obnovili zaščitno ograjo v Vzdrževalci regionalne ceste skozi Zgornjo Savinjsko dolino so, morda zaradi naše kritike v predzadnji številki Savinjskih novic, odstranili polomljeno usmeritveno tablo v Ljubiji in skoraj istočasno v križišču, kjer se odcepi cesta za gorenjski klanec, obnovili dvojno zaščitno ograjo. Prejšnja ograja je bila dotrajana in tudi poškodovana, z novo pa niso bolj zaščiteni le udeleženci v cestnem prometu ampak tudi prebivalci hišice tik ob križišču, da jim ne bi kdaj kdo s kakšnim vozilom pristal sredi kuhinje. Jože Miklavc Županja Katarina Prelesnik je v imenu Občine Solčava podpisala pristopno izjavo k Zeleni shemi slovenskega turizma. PRISTOPILI K ZELENI SHEMI SLOVENSKEGA TURIZMA Solčavani so od nekdaj umno gospodarili in zahvaljujoč prednikom so lahko danes ponosni na čiste vode in mnoge naravne lepote. Da tudi formalno potrdijo in se zavežejo naravi prijaznemu gospodarjenju, je županja Katarina Prelesnik v imenu Občine Solčava - turistične destina-cije Logarska dolina Solčavsko na prireditvi slovesno podpisala pristopno izjavo k Zeleni shemi slovenskega turizma. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik V kulturnem programu je sodeloval tudi pevski zbor Tisa pod vodstvom Kristine Golob. Nova ograja predstavlja boljšo zaščito v prometno zelo obremenjenem križišču. (Foto: Jože Miklavc) SOLČAVA Odobrili denar za zapiranje odlagališča Solčavski občinski svet se je na zadnji seji seznanil z osnutkom izjave o višini finančnega jamstva in odgovornostjo občine pri zapiranju in ukrepih po zaprtju odlagališča v Podho-mu. Občinski svet je po razpravi omenjeno izjavo potrdil. Po zaprtju odlagališča so občine uporabnice dolžne še 25 let izvajati monitoring na odlagališču in izvajati ukrepe za varovanje okolja. Za te aktivnosti je potrebno zagotoviti ustrezno finančno jamstvo z izjavo, ki jo potrdi občinski svet. Na Občino Solčava bo odpadlo od skupaj 37.705 evrov skupnih predvidenih letnih stroškov 1.440 evrov, to je 3,8 odstotka stroškov. Marija Lebar Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 9 1 Kultura KONCERT KLASIČNE GLASBE NA LJUBNEM OB SAVINJI Glasba za človekovo dušo RAZSTAVA ILUSTRACIJ NEJKE SELISNIK V SOLČAVI Prvi četrtek v avgustu so v cerkvi sv. Elizabete Ogrske na Ljubnem v organizaciji Kulturnega društva Pin-Akacija pripravili koncert klasične glasbe. Prireditev je postregla z znanimi skladbami starih mojstrov v izvedbi dveh mladih in že večkrat nagrajenih glasbenikov Miklavža Pintarja in Barbare Mir-kač. GLASBENIKA S PRESEŽKI Miklavž Pintar je trobentač, akademski glasbenik, profesor trobente, diplomant Akademije za glasbo v Ljubljani in Prešernov nagrajenec, Barbara Mirkač pa je profesorice glasbe, ki je kot tretja Slovenka igrala pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Pred pričetkom koncerta sta obiskovalce nagovorila župnik Martin Pušenjak in ravnatelj ljubenske osnovne šole Raj-ko Pintar. SKRBNO IZBRAN IN ODLIČNO IZVEDEN PROGRAM Pompozen zven trobente in veličasten glas orgel sta obiskovalce popeljala skozi deset skladb. Slišati je bilo dela Mozarta, Handela, Schuberta, Zipolija, Bacha in še nekaterih drugih. Program je bil skrbno izbran in odlično izveden, glasbenika sta poslušalce navdušila z izjemno interpretacijo mojstrovin klasične glasbe. Skratka, koncertni večer, ki bi mu lahko rekli tudi balzam za človekovo dušo. Erika Prislan » Pripovedke in basni nagovorile« obiskovalce Slikarka Nejka Selišnik (levo) se izpoveduje v nežnih slikah in barvnih odtenkih, ki dajejo odtis razpoloženja. (Foto: Marija Šukalo) Barbara Mirkač in Miklavž Pintar sta mlada, vendar že velikokrat nagrajena glasbenika. (Foto: Erika Prislan) V Centru Rinka so pripravili razstavo del slikarke in ilustratorke Nej-ke Selišnik. V petek, 29. julija, je na ogled postavila svoje ilustracije pod naslovom Dedki, babice in pravljice. SORODSTVENA VEZ Likovno ustvarjalko iz Postojne je predstavila direktorica Centra Rinka Mateja Brlec Suhodolnik, ki je izpostavila, da gostjo s Solčavo veže sorodstvena vez. Selišnikova, ki slika že od otroštva, se bolj posveča ilustraciji, odkar je v pokoju. Svoje znanje zadnje desetletje in pol predaja v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. NEŽNE SLIKE IN BARVNI ODTENKI O svojem delu je spregovorila tudi avtorica sama: »V sliki in besedi se spominjam svoje mladosti, starih staršev in življenja na podeželju. Razmišljam in izpovedujem se v nežnih slikah in barvnih odtenkih, ki dajejo sliki odtis razpoloženja. Moj pripovedni svet zajema vse tiste spomine, ki so mi jih nevede podarili ljudje iz mojega okolja. Zadnje čase pa preiskujem tiste prašne kote, na katere so že vsi pozabili, in verjemite, vedno se kaj najde.« Marija Šukalo KNJIŽNICA LJUBNO OB SAVINJI Odprta le deset ur na teden, dva dni zaprta Zaradi neuspele prijave Občine Ljubno na razpis javnih del knjižnica na Ljubnem ob Savinji sedaj posluje le tri dni na teden v skupnem obsegu deset ur, medtem ko je bila v preteklih štirih letih zaradi pomoči preko javnih del odprta vseh pet delovnih dni v tednu. OBČINA NE PRISPEVA TOLIKO DENARJA, KOT BI BILO POTREBNO Knjižnica na Ljubnem deluje kot ena izmed enot Osrednje knjižnice Mozirje. Zgornjesavinjske občine so z izjemo Občine Mozirje, ki je ustanoviteljica Osrednje knjižnice Mozirje, pogodbene partnerice osrednje knjižnice in so dolžne iz- polnjevati finančne obveznosti za zagotavljanje knjižničarske dejavnosti kot javne službe na področju posamezne občine. Delež občin pri sofinanciranju osrednjih knjižnic določa Zakon o knjižničarstvu, dogovori o sofinanciranju pa se glede na spremembe v številu prebivalcev in uporabnikov knjižnice podpisujejo vsaka tri leta. Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je povedala, da po izračunu, glede na število prebivalcev in uporabnikov knjižnice, v zadnjih letih Občina Ljubno ne prispeva toliko finančnih sredstev, kolikor znaša njena ob- veznost. Ker se letos izteče triletno obdobje, za katerega je bil sklenjen dogovor z občinami, bodo v jesenskem času z občinami potekali dogovori o financiranju za naslednje triletno obdobje. V dogovorih bo skupaj z direktorico sodelovala tudi predsednica sveta Osrednje knjižnice Mozirje Danica Ve-zočnik Krajnc. IZPAD DENARJA ZARADI NEUSPEŠNE PRIJAVE Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik je povedal, da so v preteklih letih vselej uspešno kandidirali na razpisu za javna dela in tako uspeli dobiti pomoč za delo v knjižni- ci ter s tem zagotovili dodatno odprtost, žal pa zaradi letošnje neuspešne prijave in omejenih finančnih sredstev ostajajo vrata knjižnice dva dni v tednu zaprta. V naslednjem roku bodo znova kandidirali za javno delo v knjižnici, ki ga občina sofinancira v višini 35 odstotkov. Ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajko Pintar je oblikoval alternativni predlog za reševanje finančnih težav Knjižnice Ljubno, saj ima krajevna knjižnica prostore v Osnovni šoli Ljubno, o čemer bodo z občino in knjižnico razpravljali jeseni. Slavica Tesovnik 10 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Kultura KONCERT CERKVENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA JEZERSKO V SOLČAVI Kultura krepi vezi med Solčavo in Jezerskim Zadnji julijski vikend so Solčavani obeležili s 24. Solčavskimi dnevi. Kot že vrsto let doslej so jih pričeli s koncertom v farni cerkvi Marije Snežne. Letošnji gostje so bili pevci in pevke cerkvenega mešanega pevskega zbora Jezersko pod vodstvom Anice Smrtnik. POLDRUGO STOLETJE DOLGA TRADICIJA Korenine jezerskega pevskega zbora so stare več kot poldrugo stoletje. Zasedba se je sicer spreminjala, pevska vnema pa vseh 150 let ni popustila. Sedem desetletij so prepevali pod vodstvom Vencija Krča, danes pa jih vodi Anica Smrtnik. OD SLOVENSKIH NARODNIH IN PONARODELIH DO ČRNSKIH DUHOVNIH V uro in pol trajajočem programu so pevci v prvem delu poslušalcem »postregli« s pesmimi Radovana Gobca, Benjamina in Gustava Ipav-ca ter Franza Schuberta. V drugem delu so z narodnimi napevi razmišljali, kako je na deželi, o neizpolnjenih ljubeznih, o lepotah domovine, zapeli so nekaj pesmi Slavka in Vilka Avsenika ter Antona Foersterja. Večer so zaključili s črnskimi duhovnimi. Korenine cerkvenega pevskega zbora z Jezerskega so stare več kot poldrugo stoletje. (Foto: Marija Sukalo) POLEG PETJA TUDI CITRE IN ORGLE beno druženje tudi pričel, Klemen Matk pa je nav- Program sta sooblikovala domačina citrar Kle- dušil s skladbami različnih avtorjev, med katerimi men Matk in orglavec Luka Prelesnik. Slednji je z ni manjkala znana melodija iz filma Cvetje v jeseni. igranjem na 156 let star instrument pevsko-glas- Marija Šukalo SREČANJE SLIKARJEV IN KIPARJEV PRI ŠERBELOVIH NA LJUBNEM OB SAVINJI Dom, kjer se koraki ne slišijo, šestič gostil likovne ustvarjalce V okviru prireditev ob Flosarskem balu je prav gotovo najbolj doživet dan, ko se pri Šerbelo-vih na Forštu srečajo slikarji in kipari. Paraplegi-ki, tetraplegiki, invalidi in otroci, ki se vedno radi udeležijo dogajanja, se povežejo, med njimi je čutiti močno energijo in pozitiven naboj. Predvsem pa so zadovoljni, da so v prijetnem okolju, med ljudmi, ki se sprejemajo takšne, kot so, in ker lahko ustvarjajo. »V - i fes Udeleženci likovnega srečanja so navdušeni nad okoljem in pogoji, kjer lahko ustvarjajo. MARJA IN BRANKO S PRIJATELJI Vsem udeležencem skupna točka sta organizatorja tokrat že šestega srečanja članov likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije Marja in Branko Šerbela. Ob pomoči Leona in Irene Koče-var sta ob sebi zbrala številne udeležence, ki so dopoldan likovno ustvarjali, ko je začelo deževati, pa so se zbrali pod streho in se družili. IDILIČNO USTVARJALNO OKOLJE Slikarjem sta z nasveti pomagala mentor Jože Potokar - Cvrča in akademska slikarka Terezija Bastelj, z otroki je ustvarjala Irena Kočevar. Udeleženci, večina že stari znanci in redni gostje delavnice pri Šerbelovih, so povedali, da je na Ljubnem vedno lepo. Pogled na gozdove in skakalnico je pravo okolje za ustvarjanje, prijazna organizatorja pa jim omogočita, da se počutijo kot doma. SIJAJNI POMOČNIKI Za kosilo je tokrat poskrbel Leon Kočevar, ki je pripravil odlično gobovo »župo«, kot vedno so se izkazale prijateljice in sosede Šerbelovih, ki so prevzele strežbo in pospravljanje, ustvarjalce pa je obiskal tudi župan Franjo Naraločnik, za katerega ima dom Šerbelovih, kjer se koraki ne slišijo, čuti pa se razumevanje, poseben pomen. VSAK DAN JEMLJETA POSEBEJ Šerbelova sta lani prejela srebrno priznanje Občine Ljubno. Poleg organiziranja likovnih Marja in Branko Šerbela dajeta največji zgled s tem, da vse tegobe življenja prenašata z medsebojnim razumevanjem in pozitivnim pogledom na svet. srečanj sta ljudem ostala v spominu kot urarja z vedno odprtimi vrati. Prav gotovo pa največji zgled dajeta s tem, da ju nikoli ne slišiš tarnati, ampak vse tegobe življenja prenašata z medsebojnim razumevanjem in pozitivnim pogledom na vsak dan posebej. Tekst in foto: ŠMS Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 11 Kultura VEČER LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V LUČAH S petjem prenašajo ljudsko izročilo na mlajše rodove Lučki upokojenci so v petek, 29. julija, pripravili Večer ljudskih godcev in pevcev. Kot je povedala predsednica društva Martina Kladnik, s to prireditvijo želijo prispevati k ohranjanju petja, ki je bilo v tem kraju v preteklosti zelo živo. Lučani namreč zelo radi pojejo in ljubezen do tega izročila prenašajo na mlajše rodove. Tako skrbijo za ohranitev starih ljudskih napevov, besedil in poseben način petja - šestglasje. DVE SKUPINI LJUDSKIH PEVCEV V Lučah delujeta dve skupini ljudskih pevcev, in sicer moška ter ženska. Medtem ko moški skupaj prepevajo več kot desetletje, se ženske družijo četrto leto zapored. Nastopili so že na različnih prireditvah v domačem kraju in širše. LJUDSKE PESMI DOMAČE ZVENIJO Za tokratni nastop so pevci in pevke združili svoje moči in glasove ter tako predstavili številne narodne in ponarodele pesmi. »Slovenske pesmi tako ljudsko in domače zvenijo, preprosta besedila pa imajo sporočilno noto. Opevajo ljubezen do domovine, fantov in deklet. Včasih so tudi hudomušne in nagajive,« je med drugim izpostavila voditeljica večera Anica Pod-lesnik. ANEKDOTE KRISTLA GERMELJA Za popestritev večera so poskrbeli godci upokojenskega društva, za smeh in razvedrilo pa harmonikar Kristl Germelj. S Podlesnikovo sta obudila različne anekdote, ki so se godcu pripetile v več kot petih desetletjih igranja na fraj- tonarico. Tudi tokrat se je izkazalo, da so godci z »vsemi žavbami namazani«. Da pevci, godci in občinstvo niso bili lačni in žejni, so organizatorji poskrbeli z »repno župo« in domačim kruhom ter rujno kapljico. Marija Šukalo Za tokratni nastop so lučki pevci in pevke združili svoje moči in glasove. (Foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Prijetno popoldne z ljudskimi godci in pevci Zadnje nedeljsko popoldne v mesecu juliju so obiskovalcem lovskega doma na Ljubnem popestrili domači godci in pevci. Na odru so se zvrstili različni sestavi - od dueta do šestčlanske zasedbe. Nekateri med nastopajočimi so zaigrali v več sestavih, določene skladbe so bile le instrumentalne, medtem ko je druge pospremilo ljudsko petje. DEVET RAZLIČNIH GLASBENIH ZASEDB Za povezovanje programa je skrbel Rok Prušnik, ki je ostajal na odru kot basist pri več sestavih godcev. Na oder je klical mlade in sta- rejše godce. Zvrstilo se je devet različnih glasbenih zasedb. V njihovem repertoarju so bile zastopane tako stare viže kot tiste malo mlajše. ZA ZAKLJUČEK VEČER Z AKORDI Na prireditvi ni manjkala niti domača specia-liteta »rajzlc«, pa tudi »policaji« so bili, kot vedno, pripravljeni kakšnega gosta spraviti v »rest«. Prireditev je zaznamoval močan naliv, vendar se niti godci tudi občinstvo niso pustili preveč motiti. Za zaključek je sledil večer s plesnimi koraki ob glasbi ansambla Akordi. Slavica Tesovnik KUD STOPINJE Stopinje v gaju Člani Kulturno umetniškega društva (KUD) STOPinJE bodo 14. in 15. avgusta v Mozirskem gaju izvedli dvodnevno kulturno prireditev z naslovom Stopinje v gaju. V goste so povabili prijatelje iz Laškega in Budne vasi in skupaj bodo pripravili zanimiva doživetja pesmi, predstavljene skozi glasbo, besedo, sliko in petje. Oba dneva bo prireditev potekala od 16. ure dalje pri okrepčevalnici Ribič pri Mozirskem gaju. ML Na odru so se zvrstili različni godčevski sestavi - od dueta do šestčlanske zasedbe. (Foto: Slavica Tesovnik) 12 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Zgodovina in narodopisje Beseda o Mišičevem pisanju Piše: Aleksander Videčnik Brez dvoma je bil dr. Fran Mišič človek širokega obzorja in poln domoljubja. Njegova misel je vsestransko bogata, saj poudarja zgodovino, narodopisno in domoznansko preteklost naših prednikov. Ob tem je dosleden opisovalec dogajanja na svojstven način - bogato izrazoslovje in srčnost njegovih pogledov sta značilnosti Mi-šičevih pisnih del. Mi seveda govorimo predvsem o njegovih poteh po naši dolini. Že naslov sam V porečju bistre Savinje je prijazen in nakazuje obsežno zgodovinsko in narodopisno vsebino njegovih opažanj. Ob vsem tem je njegovo delo polno podrobnosti in ohranja tedanje izrazje, vpleta že pozabljena besedila in pesnitve. Dosledno in nazorno opisuje dogajanja in lahko trdimo, da je prav glede tega »veličina« in odličen pripovednik. Smemo trditi, da je v njegovem delu, o katerem govorimo, marsikdaj edinstven v ponazarjanju dogodkov; omenimo samo primer, kako doživeto je opisal polhovanje. Sicer je včasih dokaj romantičen, spomnimo se na opis bukovega gozda, kjer so lovili polhe, in še marsikje je znal ponazoriti prizore in dogajanja na svojstven in prijazen način. V primerjavi s podobnimi potopisi, ki jih prebiramo, je njegov vseskozi zanimiv, bogat in poln duhovitosti. Hvaležni smo Mišiču, da zbral veliko naše kulturne dediščine in dogajanj, ki jih prej nismo poznali, kot denimo splavarstvo, kjer je njegov zapis še posebej bogat. Ohranil nam je veliko Lipoldovih pesmi in s tem popolnil manjkajoče dosedanje zapise. Prav zato je naš lokalni časopis Savinjske novice opravil z objavo njegovega dela V porečju bistre Savinje veliko delo in zapolnil pestrost mnogih dogajanj in ljudskega izročila iz naših krajev. KDO JE BIL DR. FRAN MIŠIČ Slovenski biografski leksikon navaja njegovo rojstvo 2. novembra 1881 v Dobravi, občina Dobrovlje, avstrijska Koroška. Umrl je 1. januarja 1969 v Mariboru. Narodni delavec, učitelj in potopisec. Mišič (Mischitz) Franc, koroški narodnjak in potopisec. Ljudsko šolo je obiskoval v Borovljah, gimnazijo 1895-1903 v Celovcu, bil je 1903-6 na univerzi na Dunaju, nato pa v Gradcu, kjer je promoviral 1908; leta 1909 je opravil izpit iz grščine in latinščine kot glavnih predmetov in 1910 iz slovenščine in 1913 iz nemščine kot stranskih predmetov. Služboval je 1908-9 kot suplent na moškem učiteljišču v Mariboru, do leta 1914 na gimnaziji v Kranju, 1914-5 v Gorici, 1915-17 v Trstu, kjer je postal 1916 provizor, 1917 pa definitiven gimnazijski učitelj, 1917-9 v Celju; 1919-20 je bil začasni ravnatelj meščanske šole v Borovljah. Po plebiscitu je ostal na Koroškem do leta 1922, ko nastopil mesto profesorja na realki v Mariboru, še istega leta je bil premeščen na mariborsko gimnazijo, kjer je poučeval do upokojitve leta 1932. O"- FR. M lil t V POREČJU BISTRE SAVINJE Naslovna stran Mišičeve knjige V porečju bistre Savinje Kot visokošolec je ustanovil 1904 slovensko akademsko društvo Korotan s sedežem v Celovcu ter mu je bil predsednik ves čas visokošolskih študij. V Borovljah, kjer dotlej ni bilo nobenega slovenskega društva, je ustanovil slovensko lovsko društvo Artemis, tamburaški društvo Strel, podružnico Ciril-Metodovega društva, dal je pobudo za ustanovitev slovenske hranilnice in posojilnice in 1908 za prvo sokolsko društvo na Koroškem, ob plebiscitu ustanovil Sokola v Svetni vasi in na Žihpolju. Leta 1904 je začel pisati v Mir o dogodkih na dunajski univerzi in o slovenskem dijaštvu na celovški gimnaziji; bil je glavni sotrudnik Korošca in pisal v praško Union o razmerah na Koroškem, kar so celovški časopisi pripisovali I. Scheiniggu in J. Sketu. Poleg tega dopisoval v Savo, kjer je objavil med drugim Plinijevo pismo o starih kristjanih, v Lovca, Slovenski narod in v Dan. V plebiscitni dobi je bil predsednik narodnega sveta v Borovljah, podpredsednik in pozneje predsednik narodnega sveta za politiko okraja Borovlje, nastopal na vseh večjih shodih, spisal večino slovenskih in nemških in slovenskih letakov, ki so se tiskali v bivšem otroškem vrtcu v Borovljah, ter napisal za jugoslovansko delegacijo v Parizu študijo o koroških narečjih. Ustanovil je boroveljsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je upravljala današnjo Klagenfurter Huette na Mačin-ski planini in dal pobudo za preselitev boro-veljske puškarne v Kranj. Istočasno je bil sot-rudnik Draupost in Klagenfurter Nachrichten, pisal je v Mladi Jsla o domači obrti ter o pravljicah in pripovedkah v Spodnjem Rožu ter poročal v J. Jsla in Slovenski narod o razmerah na Koroškem. Po plebiscitu je organiziral 1921 nastop Slovencev pri občinskih volitvah v Borovljah, Selah, Slov. Plajbergu, Podljubelju, Svetni vasi, na Bistrici, v Bilčovsu, Kotmani vasi, na Žihpoljah, v Gloi-njah in Šmarjeti. Istega leta je bil izvoljen za poslanca v koroški deželni zbor, a verifikacijski odbor njegovega mandata ni overovil, češ, da je jugoslovanski državljan. Pisal je poročila o dogodkih po plebiscitu v J. Jsla in Slovenski narod, ki so vsled sledečih preiskav okrajnega glavarstva izboljšala položaj Slovencev v Rožu. (Te podatke je zbral in zapisal Franjo Baš.) ZANIMIVO ZA LUČE Leta 1940 je dr. Mišič objavil v znani reviji Časopis za zgodovino in narodopisje obsežno študijo pod naslovom Ledinska in hišna imena okoli Luč. Potrudil se je narisati pregled opisovane-ga območja s podpisom Pregledna slika kmetij v zaledju Luč. Študija obsega okoli 40 tiskanih strani. Vsebina bi lahko bila zanimiva za kakšno diplomsko nalogo, pa tudi sicer za objavo. »Časopis«, v katerem je bila študija objavljena, je izdajalo Zgodovinsko društvo v Mariboru, izhaja pa še danes. Letfitisku in hišna imena okoli t '" Vlullkl ¡U lupuifl k . . . I It ud 111 - T .1 url k. ' >n '. Ulji. Lil 11 pj Loi khimlji Mi'"' n± Skvinjf lil k v 1111! i, lil It ■ J1 'i n 1 & drvil pil j lj' i k ■ m*. k' i< i 'i Si' 111 in Luftncc i IIIII' H hI i • pn-ko Dlribairtlkt pliucu if luitit* Cik lil itm htruitHv ptU^m f j. i jiiiiai-nki otHc ■ i lituliJno u L' i ri j K i ■ I kmj 11: m popiulr.n. ktpHto i n -'■< n k I1UT ni), -Hi Kalifi iki " 1 h1 'j 'J 1 -i l- H« Aranhvtgi urbki 1klW 11|1 UtPi I' 11 ■ ijTLVkt **- k|P(ll?j( kl"^Hr?|njtL(iiL| I K" IJ i « lj u iriiiki oJ iiMh|i ikl.p. Edok U kribrnlti hnnnlii tUii ujroi c" '1 u (I HO—MOJ i*Jl v Luiih Voi i ii L Ig 11 kj p u i p:J Umrjci n^riuf i p»dL*Hikk»v in ajftpvlk lil) n t v w «1ihuJ±b > ' " ;ii*.r I:'" ■ " i II r"i ki lil. i • :*|. „nun m J liki I U. . y lik ij. di . i n kr k - Iv, Llkik. rukf Luk lin }tr Lf -lhtil DJiluJuHD U »Al Pndtb. 1'nk.olu'i 3 M* trik, IDI I ki.ij' tldif *I II ■- Ruplih, lu Apfiu, d Hhi ' i I i dr u p ■ pma ■ 11. n |1» " I p+dl yf iki L p» arbaiju ki 1. I tnviud mjpiij i p il i lok kii m i lil UJU illulrimk ■ krilnim m 1 [ J 11' kk I' I Prva stran Mišičeve študije v Časopisu za zgodovino in narodopisje 13 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Oglasi OVCEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Dvajsetletnico delovanja obeležili z izdajo brošure Ovčerejsko društvo Raduha je na Ljubnem ob Savinji pripravilo izredni občni zbor, s katerim so obeležili dvajset let delovanja. V ta namen so izdali posebno brošuro, ki opisuje delovanje društva. DELOVANJE DRUŠTVA V DVAJSETIH LETIH Kot je povedal predsednik Ivan Pečov-nik, so se leta 1996 povezali prvi rejci ovac v Zgornji Savinjski dolini. Velika zahvala za ustanovitev društva gre pokojnemu profesorju dr. Francu Zagožnu, ki je bil član društva vse od njegovih začetkov. V dvajsetih letih so člani sodelovali na številnih izobraževanjih, sejmih, razstavah in tekmovanjih v striženju ovac. Večkrat so se odpravili tudi na izlete in strokovne ekskurzije po Sloveniji kot tudi zunaj naših meja. V društvu veliko pozornosti posvečajo kulinaričnim produktom in izdelkom iz ovčje volne. Udeleženci izrednega občnega zbora ob 20-letnici Ovčerejskega društva Raduha (Foto: Primož Vajdl) PRVI ZAPISI O REJI OVAC ZE V 19. STOLETJU Mag. Marjeta Ženko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je predstavila zgodovino ovčereje v Zgornji Savinjski dolini. Kot je dejala, prvi zapisi segajo že v devetnajsto stoletje, ko so ljudje ovce redili zaradi mesa, volne, mleka in krzna. Velik vpliv na rejo ovac je imela druga svetovna vojna, ko se je njihovo število zmanjšalo na nekaj sto v celotni dolini. Porast se je zopet pričel po letu 1950, ko so se pričele voditi rodovniške knjige. Po letu 1991 so pasmo solčavsko-jezerske ovce vključili v projekt Ohranitev avtohtonih pasem, profesor Zagožen pa je predmet ovčereja uvedel na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Danes solčavsko-jezerska pasma predstavlja 34 odstotkov vseh ovc po Sloveniji. V BROŠURI DOSEDANJE DELOVANJE IN KORISTNI NASVETI Kot je dejala ena izmed avtoric brošure Marjana Cvirn, je omenjena publikacija zelo pomembna za prihodnje generacije. Nastajala je povsem spontano, material pa so pripravljali člani društva. V njej je poleg bogatega slikovnega materiala predstavljeno delovanje društva in njegovi dosedanji predsedniki, razvoj ovčereje v Zgornji Savinjski dolini ter kulinarični nasveti za uporabo ovčjega mesa. Primož Vajdl REGIJSKO TEKMOVANJE GOZDARJEV V CIRKOVCAH PRI VELENJU ■v Z motorkami so se »usekali« sekači SAŠA regije V soboto so se na v Cirkovcah pri Velenju za lovoriko najboljšega gozdarja-sekača spopadli že znani tekmovalci iz savinjsko-šaleškega gozdarskega okrožja, prvič pa sta se jim pridružili ekipi Pohorcev in Sopote iz Laškega. Tekmovanje, ki sta ga organizirala Društvo lastnikov gozdov (DLG) Šaleške doline in nazarska območna služba Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je drugič zapored potekalo tudi v spomin na pokojnega gozdarja Milana Pogorelčnika. MOČNA KONKURENCA Na tekmovanje se je prijavilo osem ekip in trije posamezniki, v posamični konkurenci pa se je pomerilo skupaj 27 tekmovalk in tekmovalcev. Že lista prijavljenih je pokazala, da so se zbrali vsi najboljši mojstri, poleg njih pa tudi nekaj obetavnih mlajših tekmovalcev. PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI Kot je poudaril direktor nazarske območne enote ZGS Anton Breznik, je tekmovanje po- leg izmenjave izkušenj in druženja pomembno za preverjanje fizične pripravljenosti, strokovnosti, varnega načina dela in dokazovanja natančnosti ter hitrosti. A je pomembna tudi tehnična brezhibnost in kvaliteta motornih žag, je dodal predsednik DLG Šaleške doline Franc Sevčnikar. Oba sogovornika sta ob tej priliki opozorila na potrebno budnost pri sedanjem stanju gozdov v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, saj so le--ti močno napadeni od podlubnikov. NAJBOLJŠI BODO MERILI MOČI TUDI V LUČAH V že znanem naboru žagarskih in sekaških tekmovalnih prvin so pod nadzorstvom gozdarskih strokovnjakov tekmovalci opravili merjenje znanja, hitrosti in moči. Najboljši si bodo skušali na kvalifikacijski tekmi za državno prvenstvo »prižagati« uvrstitev v skupno ekipo za nastop v Gornji Radgoni že to soboto v Lučah. Jože Miklavc S startno številko ena se je s tekmovalnimi nalogami prvi spopadel lanskoletni šampion iz Gornjega Grada Marko Jelšnik. (Foto: Jože Miklavc) 14 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Organizacije 24. SOLČAVSKI DNEVI S prireditvomi, delovnicomi in rekreocijo bogot vikend Zadnji julijski vikend so se na Solčavskem v okviru tradicionalnih 24. Solčavskih dni zvrstili številni razvedrilni, kulturni in športni dogodki. Z njimi je Center Rinka v sodelovanju z društvi in posamezniki prikazal karakter območja Logarska dolina - Solčavsko, njihovo identiteto in smer razvoja. USTVARJALNE DELAVNICE IN REKREACIJA Medtem ko je bil petek rezerviran za koncert, razstavo in športno druženje, je bila sobota namenjena ustvarjalnim delavnicam in rekrea- SOLČAVA ciji. Najbolj vztrajni so se podali na pohod od Solčave do Jezerskega ali na Klemenčo jamo. Na svoj račun so prišli tudi otroci in ljubitelji polstenja. Medtem ko so najmlajši ustvarjali z različnimi materiali in dan zaključili ob ognju ob poslušanju pripovedk in bajk, so »filcarke« iz volne izdelovale uporabne in okrasne izdelke. Kako so čebelarili v preteklosti, so prikazali na Pečovju v Robanovem kotu. V Logarski dolini so prižgali oglarsko kopo. Za druženje ob čaju so poskrbeli v ateljeju Filc Voško tržnico in odprto kuh'no Franc Strmčnik iz Luč je ponujal lesene sklede in skodele. (Foto: Marija Sukalo) Nedeljsko dogajanje v sklopu 24. Solčavskih dni so naslovili Vaška tržnica in odprta kuh'na. Na prireditvenem prostoru v središču kraja so se na stojnicah predstavili številni ponudniki iz zgornjega dela Zgornje Savinjske doline. POKUŠINA TRADICIONALNIH KMEČKIH JEDI Solčavski aktiv kmečkih žena je postregel s tradicionalnimi kmečkimi jedmi, kot so sirnek, masovnik in »hrušovi žlinkrafi«, na pokušino pa so bili tudi mesni in mlečni izdelki nekaterih turističnih kmetij. BOGATA PONUDBA ROKODELCEV Svoje izdelke so na ogled in prodajo ponudili tudi rokodelci. Tako je bilo opaziti ročno izdelane igrače družine Poličnik iz Logarske Do- Na Pečovju v Robanovem kotu je bilo mogoče spoznavati način čebelarjenja v preteklosti. (Foto: Marija Sukalo) Franc in Liza. Večer je bil gorniško obarvan s predvajanjem nagrajenih filmov iz arhiva festivala gorni-škega filma. RAZSTAVE, PRAVLJIČNI JUNAKI IN METULJI Ves vikend si je bilo moč ogledati razstave v Solčavi, gostišču Firšt, lovskem domu in na kmetiji Kle-menšek v Logarski dolini. Na ogled ZELENA OKNA V MOZIRSKEM GAJU so bili tudi pleteni in filcani izdelki Marjete Majnik v njenem ateljeju, na kmetiji Gradišnik v Matkovem kotu so obiskovalci lahko streljali z lokom, pravljični gozd na Razpotju pa je vabil k iskanju junakov pravljic in legend. Vsak večer je bilo pri domu planincev organizirano nočno opazovanje metuljev. Marija Šukalo Hortikulturno doživetje, ki go ne kože zomuditi line, lesene sklede in skodele Franca Strmčnika iz Luč, filcane izdelke solčavskega društva Bicka in Špele Orešnik, klekljan nakit Marije Slatinšek in unikatne izdelke Urške Polak. NAJVEČ POZORNOSTI POŽELI LJUBENSKI KUHARJI OSNOVNOŠOLCI Največje pozornosti obiskovalcev je bila deležna stojnica lju-benskih osnovnošolcev - kuharjev, ki so zgornjesavinjske jedi letos maja predstavili na slovenski ambasadi v Washingtonu. Tokrat so enake jedi kot v Združenih državah Amerike ponudili obiskovalcem Solčavskega. Za veselo razpoloženje med stojnicami so poskrbeli ljudski godci. Marija Šukalo Danes Mozirski gaj ponovno na široko odpira svoja vrata obiskovalcem poletne razstave cvetja. Za razliko od prejšnjih let gaj tokrat ne odpira samo vrat ampak tudi okna, skozi katera bo moč opazovati dogajanje v gaju, skoznje se bo vstopalo v prostore posebnih dimenzij, okna bodo izhodišča fotografskih motivov. KREACIJE NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH CVETLIČARJEV Glede na to, da je park v prvi vrsti namenjen cvetju, bodo lahko obiskovalci opazovali visoko kreativen, nenavaden, drugačen pristop k izdelavi osnovnih konstrukcij in končnih kreacij. Nastajale bodo pod rokami najboljših slovenskih cvetličarjev, profesorjev na slovenskih cvetličarskih šolah in najperspektivnejših dijakov slovenskega cvetličarstva. KORAK NAPREJ ZA SLOVENSKO HORTIKULTURO Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, ki upravlja s parkom, bo s to razstavo omogočilo slovenski hortikulturi storiti velik korak naprej. Seveda bo kot vedno pomembno izhodišče pri kreativnosti priprave cvetličnih eksponatov ostala narava in danosti tega prostora. VRSTA SPREMLJEVALNIH DOGODKOV V času razstave bo potekal šov pitonov, po stezicah se bodo sprehajali minjoni in drugi junaki risank. Nedelja bo v znamenju modne revije, kot nosilke kač in kreacij oblikovalke Neje Kaligaro se bodo preizkusile znane Slovenke. Namen modne revije je pričetek kampanje z naslovom Odpravimo strah pred plazilci. Benjamin Kanjir 15 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Organizacije SREČANJE ZGORNJESAVINJSKIH UPOKOJENCEV Prijetno druženje popestrili nastopi upokojenskih skupin V sredo, 3. avgusta, je na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji potekalo srečanje zgornjesavinjskih upokojencev. Raznovrsten program so dopolnili govorniki in ansambel Lojtrca, ki je prisotne zabaval v pozno popoldne. POZDRAVI GOSTOV Kar okrog petsto upokojencev se je zbralo na Ljubnem, kjer so prisluhnili pozdravnim besedam tamkajšnjega župana Franja Naraločnika, predsednika celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Silva Malgaja, podpredsednice Na Ljubnem ob Savinji se je zbralo okrog petsto upokojencev iz celotne doline. (Foto: ŠMS) PRIPRAVA RIZE IN IZDELAVA FLOSA NA LJUBNEM OB SAVINJI Dela pred Flosarskim balom ni V tednu pred Flosarskim balom so prizadevni organizatorji na priredilvenem prostoru v Vrbju postavili rižo za spravilo lesa, kar jim je vzelo kar nekaj dni, preden so lahko po njej spustili prvi Pred Flosarskim balom so po riži poskusno spustili nekaj lesa. les. Flosarji so ob vodi sestavljali flos, katerega je pomagal vezati tudi zelenec Primož Žehelj, ter opravljali še zadnja dela na flosarski bajti, ki je prava popestritev Vrbja, saj je zgrajena v obliki kolibe, kakršno so imeli flosarji na flosu, v kateri so lahko kuhali. RIŽA IZDELANA V POPOLNOSTI Za postavitev riže je bil odgovoren eden zadnjih »rižmajstrov« v dolini Ivan Rigelnik ali Rastočki Ivan, kot ga poznajo domačini. Postavitev ni bila najlažja, saj so jo postavili ob nasutem cestišču. V kolikor riža ne bi bila postavljena prav, les ne bi varno potoval po njej. Rižo so postavili izkušeni gozdarji, nekateri od njih so omenjeno delo še videli v mladih letih. Pred samim Flosarskim balom so po riži poskusno spustili nekaj lesa, zraven pa so uporabljali znane »ukaze«, s katerimi so se nekoč sporazumevali v gozdu in se opozarjali na težave pri spuščanju lesa ali na začetek oziroma konec dela. FLOS IN BAJTA NAREJENA PRAVOČASNO Ljubenski flosarji so izdelave flosa že vajeni, kljub temu pa ni šlo brez mojstra Martina Juva-na - Čuksa, ki se na to delo res dobro spozna. Zveze društev upokojencev Slovenije Vere Peč-nik in predsednika društva upokojencev Ljubno Jožeta Voduška. NASTOPAJOČI IZ SKORAJ VSEH DRUŠTEV Upokojenci iz skoraj vseh zgornjesavinj-skih društev so izvedli zanimiv program. Zapele so ljudske pevke Lipa, zadonel je Klic kukavice. Stare ljudske pesmi sta prepevala Ivanka Pustoslemšek in Ivo Rotko. Zaropotali so tudi hišni bend olcarske hiše v Lučah, ki so se poimenovali Ropotavčki, saj za instrumente uporabljajo marsikaj iz gospodinjstva. Tudi lučki pevci so si zadali zabavno ime in sicer Zmešana pevska skupina Društva upokojencev Luče. Udeležence srečanja so k plesu vabili člani folklorne skupine Oštarija Društva upokojencev Bočna. »ZGOVARA« NI MANJKALO Da je bil dopoldan pester, da je bilo vsega po malem, tako starih viž kot »domač'ga zgovara«, je poleg nastopajočih poskrbela moderatorka Nataša Terbovšek Coklin, ki je upokojence seznanila s številnimi zabavnimi novostmi, ob koncu pa jih je povabila k prepevanju. Da je srečanje upokojencev potekalo v prijetnem vzdušju, so se še posebej potrudili ljubenski gostitelji, vsi skupaj pa so si ob zaključku zaželeli: »Na svidenje prihodnje leto!« ŠMS manjkalo Flos je pomagal vezati tudi zelenec Primož Žehelj. Pripravljen flos je tako čakal na nedeljsko udiranje, flosarji pa so se posvetili zaključnim delom na flosarski bajti. Tekst in foto: ŠMS 16 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Ljudje in dogodki, Čestitke 56. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Namesto etnografske povorke spuščanje lesa po riži Tradicionalno etnografsko-tu-ristično prireditev na Ljubnem ob Savinji so člani organizacijskega odbora pod okriljem Turističnega društva Naš kraj, Občina Ljubno in vsi ostali sodelujoči tudi letos pripravili in opravili z vemu nadzorniku lesene »riže«, se je na Ljubnem pred očmi množice ponovila stoletje in več stara podoba spravila lesa z zgornjesavinj-skih planin. Za organizacijo in varnost dela na riži je skrbel Jože Hu-dej, ki je s ostalimi možmi prika- Flosarji na rajži do Vrbja. odliko. Ob zaključku je prvi organizator Flosarskega bala Raden-ko Tešanovic povedal, da so »zelo zadovoljni z izvedbo obsežnega programa letošnje praznične prireditve, vsem sodelujočim in udeležencem pa se zahvaljujemo za sodelovanje in tako množičen obisk!« OBISKOVALCI SO IMELI KAJ VIDETI IN DOŽIVETI Nedeljski program, ki je zajemal spuščanje hlodovine po riži, tekmovanje v hitrostnem kiparjenju z motorno žago, sejmarjenje, vdiranje flosa, krst »zelenca«, koncert okteta Žetev in zaključno veselico z ansamblom Modrijani, je spremljalo več tisoč obiskovalcev, ki so imeli kaj videti in doživeti. V prijetnem poletnem vremenu je bilo Vrbje preplavljeno s turisti. V prireditvenem ambientu je vse vrve-lo od dobre volje, h kateri je prispeval tudi duhoviti moderator Franci Podbrežnik - Solčavski s številnimi sogovorniki. Kaj boljšega in večjega si Ljubno, ta evropski flosarski kraj, zares ne bi mogli želeti. NAMESTO ETNOGRAFSKE POVORKE SPUŠČANJE LESA PO RIŽI Ko je »rižmojster« Ivan Rigelnik - Rastočnik, sedaj že 86-letni vl-cerski veteran, dal »komando« pr- Vdiranje flosa ni bilo preprosto, brez mokrote do riti ni šlo. zal, kako so vlcerji s pripravljenega skladišča hlodovine metali posamezne hlode v leseno, iz hlodov skrbno oblikovano korito. Da je les po drči drsel brez zatikanja, so podlago močili, celotno traso pa skrbno »vahtali«, saj je vedno obstajala nevarnost izmeta posameznih hlodov. No, na Ljubnem se prav zaradi primernega varovanja ni zgodilo nič takega, a so bili vtisi gledalcev kljub temu izjemni. Skoraj neverjetno se sliši, da so bile nekoč riže dolge deset in več kilometrov, da je bilo vanje vgrajenih na tisoče kubikov lesa. Ob vznožju so hlodovino nato vlačili s konjsko vprego na dostopna skladišča ali kar do žag. Ob riži sta Valerija Hudej in Minka Berglez poskrbeli za vlcersko malico, kot degu-stacijo domačega želodca so je bili deležni tudi nekateri obiskovalci. VDIRANJE FLOSA BREZ MOKROTE DO RITI NI ŠLO Osrednje dejanje nedeljskega popoldneva je bilo vdiranje flosa. Ne, ni bilo preprosto, brez mokrote do riti ni šlo in brez glasnega opozarjanja prvega krmaniša Martina Juvana - Čuksa prav tako ne. Ker je imela Savinja nizek vodostaj, je bilo potrebno precej mož, ki so flos končno »naglihali« in plavili do Vrb-ja, kjer je flosarski pripravnik »zelenec« Primož Žehelj moral prestati skušnje in ob prisotnosti botra Iztoka Podkrižnika dokazovati obvladovanje prvin flosarskega poklica. ZELENEC USPEŠNO PRESTAL KRST Ko je uspešno ušpičil kol, s sekiro olupil par krompirjev za večerjo, se je moral ob prisotnosti vzvi- mož obljubil, kar je bilo pač svetega v tem običaju, je dobil skozi re-šeto poln škaf vode na glavo, zatem pa je, z blagoslovom flosar-skega Miklavža, »eksal litrski kri-gl kreftnega bizeljčana«. Moker od zunaj in znotraj je skupaj z druščino krščeni flosar zapel eno flosar-sko, vsi na odru pa za prijeten zaključek še ljubensko himno. Zabava se je nadaljevala s koncertom »Zelenec« Primož Zehelj je moral ob prisotnosti botra Iztoka Podkrižnika dokazati obvladovanje prvin flosarskega poklica. šenega patrona zaobljubiti, da okteta Žetev in nato še z veselico bo spoštoval postave, kot veleva- z ansamblom Modrijani. jo flosarske zapovedi. Ko je Pri- Tekst in foto: Jože Miklavc 17 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Oglasi www.fotoknjiga.net Ohranite n_ spomine počitnice m • • • • Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. WWW. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje 18 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo ■net fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. Ljudje in dogodki MOBILNOST NEKOČ, DANES IN ... V SOLČAVI Predstavili način gibanja in potovanja skozi čas V Solčavi so v sklopu turistične prireditve 24. Solčavski dnevi pripravili povorko z naslovom Mobilnost nekoč, danes in ..., na kateri so prikazali spremembe v načinu gibanja in premagovanja razdalj skozi zadnje stoletje. Solčava je prvo cestno povezavo z drugimi kraji v dolini dobila šele pred 122 leti. HOJA IN VOŽNJA S KOLESI NEKOČ NUJA, DANES REKREACIJA Solčavani so, v kolikor so želeli priti v spodnji del doline, morali pešačiti ali jezditi na konjskem hrbtu. Pri tem so morali kar 19-krat prebresti Savinjo. Pozneje so se s cestno povezavo modernizirali in začeli uporabljati kolesa in motocikle. Med prvimi avtomobili v Solčavi so bili »fičkoti« in »hrošči«, kmetje pa so za prevozno sredstvo za prihod v dolino pogosto uporabljali kar traktor. Danes na Solčavskem uporabljajo vsa sodobna prevozna sredstva, hoja in vožnja s kolesi, ki sta bili v preteklosti nuja, sta sedaj le še rekreacija. PRIHODNOST MOBILNOSTI JE ELEKTRIČNA V prihodnosti naj bi po Solčavskem vozila predvsem električna vozila. Nekaj tovrstnih vozil so predstavili na turistični kmetiji Pod ma-cesnovo streho. Največ občudovanja s strani gledalcev povorke je bile deležen avto ameriškega proizvajalca Tesla, v katerem se je pripe- ljala solčavska županja Katarina Prelesnik. Kako udoben in ekonomičen je avtomobil, so lahko preizkusili vsi zainteresirani. POSKRBLJENO TUDI ZA AVTOMOBILSKE SLADOKUSCE Mateja Brlec Suhodolnik, direktorica Centra Rinka, ki je bil organizator dogodka, je povedala: »Predstavili smo način gibanja in potovanja na Nekoč takole ... Solčavskem skozi čas, obenem pa smo izpostavili aktivnosti sodobnega obiskovalca našega območja, se zazrli v prihodnost in poskrbeli za avtomobilske sladokusce s predstavitvijo trenutno najsodobnejšega električnega avtomobila.« Fotoreportažo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com. Tekst in foto: Marija Šukalo ... danes pa takole. ROVT POD MENINO S skupnimi močmi prenovili cerkev sv. Jošta To nedeljo, 14. avgusta, bo še posebej slovesno v Rovtu pod Menino. Ob 10. uri bodo s slovesno liturgijo in blagoslovom obeležili zaključek obnove tamkajšnje cerkve sv. Jošta. Prenovljeno cerkev bo blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Slovesnost bo potekala v organizaciji krajanov in župnije Šmartno ob Dreti, pod okrilje katere cerkev sv. Jošta sodi. Pričakujejo množico obiskovalcev, za starejše udeležence bo iz Šmartnega ob Dreti organiziran avtobusni prevoz. GRADBENI ODBOR PRED ŠTEVILNIMI IZZIVI Za izvedbo prenovitvenih del na cerkvi so krajani oblikovali gradbeni odbor in že pred koncem lanskega leta pričeli z zbiranjem materiala in denarja. Dobro je potekala akcija zbiranja lesa, ki so ga spravili pozimi, ko je za kakovosten les primeren čas za sečnjo. Prav odborniki so bili gonilna sila prenovitvenih del. Lotili so se zbiranja sredstev, organizacije delovnih akcij, odpravljanja vse mogočih težav pri sami izvedbi ter prispevali aktivno več mesecev trajajoče volontersko delo na projektu. Kot je povedal župnik Ivan Šelih, so morali dela dobro organizirati, saj je bilo potrebno sočasno vestno opraviti tudi vse potrebno kmečko delo na domačijah. SODELOVALI VSI, NAJVEČ DOPRINESLI KRAJANI ROVTA Po Šelihovih besedah so pri tej zahtevni nalogi dobro sodelovali kot celotna župnija. Prispevali so z delom, materialnimi in finančnimi sredstvi, tudi z molitvijo, največje breme obnove pa so nosili verniki iz Rovta. »Ni pomembno samo, da se nekaj dela. Važno je, da se delo opravi dobro in se tudi uspešno dokonča,« meni Šelih. IZVEDBA POD STROKOVNIM NADZOROM Nad izvedbo del so bdeli strokovnjaki iz celjske območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Poleg ostalih del je bila izvedena statična ojačitev objekta, sanacija fasade, zamenjava ostrešja in strehe, napeljan nov strelovod in obnovljen zvonik. PRENOVLJENA TUDI CERKEV SV. GERVAZIJA IN PROTAZIJA Krajani Rovta se prenove cerkve sv. Jošta niso lotili brez izkušenj, saj so pred štirimi leti že obnovili le streljaj od glavne cerkve oddaljeno podružnično cerkev sv. Gervazija in Protazija, ki je bila skoraj že ruševina. Za takratno delo so Prenovljena cerkev sv. Jošta v Rovtu pod Menino (Fotodokumentacija Občine Nazarje) krajani prejeli priznanje župana. Občina Nazarje je skupaj z drugimi sponzorji in donatorji prispevala tudi k obnovi cerkve sv. Jošta. Marija Lebar 19 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Ljudje in dogodki LETOŠNJA GOBARSKA SEZONA SE VEDNO UGANKA Ni lepšega posnetka za »fejsbuk« kot bera zrelih jurčkov Med dopustniške aktivnosti vsekakor sodi tudi posebna »športna« aktivnost gobarjenje. Seveda je ves poletno-dopustniški naboj najprej usmerjen v potovanja, počitek in plavanje na morju, pohajkovanje v planinah in vzpenjanje v gorati svet. NABIRANJE GOZDNIH SADEŽEV ODVISNO OD VREMENA A kmalu za tem so že dobrodošle domače vode, reke in jezera, še zlasti za tiste, ki težko postrgajo novce za praviloma draga potovanja in plavanje v jadranski ali kakšni bolj eksotični modrini. Vse bolj dobrodošle destinacije za mestne ljudi in tuje turiste so kmetije odprtih vrat, sprehodi v naravo in nabiranje gozdnih sadežev. Slednje je odvisno od vremenskih prilik skozi vse leto, tako kot kmetijska pridelava, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. OSREDNJA GOBARSKA SEZONA ZGODNJA JESEN Od vremenskih razmer je odvisna tudi gobja letina. Na splošno velja, da je čas za osrednjo gobarsko sezono zgodnja jesen, a se v naših krajih prve gobe pojavijo že marca, redke aprila in ma- VECINA GOBARJEV PRISEGA NA »KLASIKO« »Specialci« ves ta čas najdejo tudi kar nekaj drugih užitnih in po- Fotografiranje gob je najprimernejše v naravi, a včasih je treba kakšen poseben primerek ovekovečiti še enkrat doma. (Foto: Marija Miklavc) ja, toplega ter navlaženega junija pa se pojavijo že prvi jurčki ter lisičke. XXL paradižnik Paradižnik na fotografiji je dozorel na domačiji Jožeta Hrastnika, po domače Molovneka, na Lepi Njivi. Kot je pokazala tehtnica, je njegova teža znašala 1.350 gramov. Je kdo izmed bralcev Savinjskih novic pridelal še večjega ali bolj nenavadnega? Pošljite nam fotografijo s podatki! KF gojno užitnih gob, a večina gobarjev še vedno prisega na »klasiko«. Rumeno lisičko najdemo relativno lahko, saj kar vabi s svojo barvo in nezamenljivim vonjem, jurčki pa so že bolj »zviti« in se obarvajo v rastišču podobne kamuflažne, najpogosteje rjave barve z odtenki rumene in rdeče. Zato je njihovo rastišče praviloma dobro varovana skrivnost. LETOŠNJE VREME NEUGODNO ZA RAST GOB Letos prave norije z gobami še ni bilo, saj je bilo vreme od suše in vročine do mokrote in hladu izjemno spremenljivo in za rast gob neugodno. Končno pa so le zrasle tudi naše prijateljice, vendar večina gob še »čaka« na rast v poznem poletju in jeseni. In na to obdobje čaka tudi večina gobarjev, ki si nameravajo ustvariti nekaj zalog za zimsko obdobje. IN KJE SO POGNALE PRVE LETOŠNJE GOBE? Pretežno tam, kjer lani in kjer bodo spet drugo leto. Na »placih«. Na svojih stalnih rastiščih, ki pa se lahko »selijo« s trosi na nove lokacije, lahko povsem prenehajo rasti ali pa se, če jih velike plastične vrečke zgrešijo za sezono ali dve, množično spet pojavijo vsako naslednjo sezono. NAPOVEDI NE POZNAJO NITI »ŠLOGARCE« Ob dobri letini jih narava kar vleče iz zemlje, toda obilne letine ni bilo že dve do tri leta, zato je letos pričakovanje še večje. In tako je po svoje najlepše. Manj je navala na planinske livade, v zasebne gozdove (kjer zdaj že kar resno računajte na kakšno zasebno nadzorstvo) ter planinske lege, ki so še vedno v večinski domeni »tahudih« gobarjev. Napovedi ne poznajo niti najboljši mikologi, niti vremenarji in tudi »šlogarce« ne. KMALU SE BO V GOZDOVIH NA POLNO DOGAJALO Ko bo šolska mladina spet iskala nove zvezke in učbenike ter se veselila srečanj s sošolci, kar bo prišlo vse prehitro, se bo v naših gozdovih po običajnem poletnem mrtvilu na polno dogajalo. Gobe bodo takrat našli tudi zmerneži, recimo jim kulturni ljubitelji narave, in vsi tisti, ki želijo svoje jedilnike občasno popestriti s shujševalno ku-linariko. PA SE GOBARJENJE SPLOH SPLACA? Gobe naj bodo bolj začimbe v prehrani kot močan obrok. Ob tem velja opozorili, da še vedno velja pravilo, da gobe nabiramo v pletene košare, ki polne tehtajo okrog dva kilograma, in to naj bi bil največji dnevni »ulov« po osebi. »Pa se to sploh splača?« me je oni dan vprašal znanec. Odvisno, koliko človek uživa v hoji, iskanju, koliko kalorij se znebi, koliko gobarje-nje koristi krepitvi mišic in sproščanju duha. ŽE POSLUŠANJE SLAVCA POPLAČA VSE STROŠKE IN NAPORE Ob tem kilogram gob gor ali dol, saj že poslušanje slavca tam v logu poplača vse stroške in napore. Če pa se iz košare smeji par gobanov ali v gozdu očiščenih dišečih lisičk, je to izpolnitev še drugega cilja. In ni ga lepšega »selfija« oziroma posnetka za »fejsbuk«, kot prav bera zrelih jurčkov. Še lepši so kar na rastišču in prav bi bilo, da bi jih nekaj vsakič pustili tam, saj si vendar želite njihove potomce spet srečati že prihodnjo jesen? Jože Miklavc 20 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA Založnikova se vrača v izbrano vrsto 16. MEMORIALNI TURNIR IPAVEC-GREGORC Selektor slovenske odbojkarske reprezentance Bruno Najdič je objavil spisek osemnajstih reprezen-tantk, ki bodo igrale v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. V reprezentanco se po sanaciji poškodbe vrača Ljubenka Valentina Založnik, ki si kruh služi v francoskem Venellesu. Slovenske odbojkarice, ki so lani sploh prvič igrale na evropskem prvenstvu, se bodo septembra za napredovanje pome- LAZE PRI KOKARJAH Judo kamp za utrjevanje znanja karjah je sredi julija potekal judo kamp, ki sta ga organizirala Judo klub Velenje pod vodstvom Zdenka Slatarja in Športno društvo judo Jaka Vojnik pod vodstvom Petra Bev-ca. Kokarski gasilci in športniki so udeležencem kampa omogočili prostor za izvedbo aktivnosti. JUDO JE UNIVERZALEN ŠPORT Več kot šestdeset osnovnošolcev od prvega do devetega razreda zgornjesavinjskih in šaleških šol je pod vodstvom trenerjev Ni-ka Lemeža in Aljaža Slatnarja utrjevalo že doseženo in nabiralo novo znanje. Kot je povedal Peter Bevc, Lučki Lufterji slavili v Solčavi rile s Čehinjami, Belorusinjami in Grkinjami. Kvalifikacije bodo potekale na dveh turnirjih, prvi se bo odvijal v češkem Brnu, drugi pa pri nas v Mariboru. Na evropsko prvenstvo, ki ga bosta gostila Azerbajdžan in Gruzija, se uvrsti le zmagovalec skupine. Slovenke se bodo vse do začetka kvalifikacij pripravljale v Mariboru, pripravljalne tekme pa bodo odigrale tudi na Slovaškem. Primož Vajdl Športno društvo Solčava je v spomin na svoja pokojna člana pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. Zadnji petek v juliju se je na solčavskem igrišču pomerilo osem ekip, razdeljenih v dve skupini, v izločilne boje pa sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. V prvem polfinalnem obračunu sta se srečali dve ekipi iz Luč, in sicer ŠD Raduha in Lufterji, slednji so bili boljši s 4:1. Druga polfinal-na tekma med ekipama Gostišče Kegljišče Ljubno in PŠ United s Ponikve po rednem delu ni dala zmagovalca, pri streljanju kazenskih strelov pa so bili uspešnejši igralci s Ponikve. Finalni obračun med Lufterji in PŠ United se je v rednem delu končal brez zadetkov, po kazenskih strelih pa so slavili Lučani. Marija Šukalo Zadovoljni zmagovalci 16. memoriala Ipavec-Gregorc (Foto: Marija Šukalo) TENIŠKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI Flosarski pokal v roke Mateja Zanimanje za judo je, tudi zaradi mednarodnih uspehov slovenskih judoistov, med mladimi v porastu. (Foto: Marija Šukalo) V šport centru na Lazah pri Ko- je judo univerzalen šport, ki člove- ka razvija celostno. Skozi treninge se namreč razvijata tako koordinacija kot samoobramba. Prav tako omenjeni šport poudarja enakopravnost med spoloma, gradi in krepi samozaupanje, uči disciplino. JESENI NADALJUJEJO S TRENINGI Jeseni bodo mladi judoisti s treningi nadaljevali. Vsi, ki jih ta šport zanima, se jim lahko pridružijo na osnovnih šolah Nazarje, Rečica in Mozirje, kjer najmlajše poučujejo trenerji ŠD judo Jaka, ali pa se priključijo Judo klubu Velenje. Marija Šukalo Športni center Jakop je v času Flosarskega bala organiziral teniški turnir za moške, na katerem je loparje prekrižalo 30 tekmovalcev. Zaradi velikega števila udeležencev je turnir potekal več dni. Tenisači so se med sabo pomerili na en dobljeni niz, do osvojenih devetih iger. V prvem polfinalu sta se pomerila Mitja Božič in Mitja Po-ličnik, kjer se je zmage z 9:4 veselil prvi. Drugi polfinale sta odigrala Jernej Retko in Matej Ribič, kjer je bil z 9:6 boljši slednji. V finalu sta se tako srečala Božič in Ribič, slednji pa je na koncu z 9:2 prepričljivo postal zmagovalec turnirja. Primož Vajdl Finalista ljubenskega teniškega turnirja Mitja Božič (levo) in Matej Ribič. (Foto: Primož Vajdl) 21 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Sport TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH ZA POKAL FLOSARJA NA LJUBNEM OB SAVINJI Dve zmagi po zaslugi Černivška in Presečnika ostali doma Prvo avgustovsko soboto je na Ljubnem ob Savinji potekala tekma v smučarskih skokih, na kateri se je predstavilo več kot 60 mladih skakalcev iz različnih slovenskih smu-čarsko-skakalnih klubov. Najmlajši so skakali na 10-metrski napravi, skakalke in skakalci, stari do deset in enajst let, na 26-metrski napravi, tekmovalci med dvanajstim in petnajstim letom pa na 45-metrski napravi. Po dveh serijah se je zmage med najmlajšimi veselil Damjan Zupanc (SK Zagorje), ki je bil boljši od Anžeta Brecla (SSK Velenje) na drugem in Janeza Korenta (SSK Ljubno BTC) na tretjem mestu. Med desetletniki je bil najdaljši Marcel Černivšek (SSK Ljubno BTC), na drugem in tretjem mes- tu sta mu sledila Gašper Preseč-nik (SSK Ljubno BTC) in Nik Sme-rajc Bergant (SSK Mengeš). Pri dekletih do enajstega leta so se na prvih treh mestih zvrstile Katarina Pirnovar (SSK Velenje), Jerca Be-čan (SD Dolomiti) in Naja Žerovnik (SSK Ljubno BTC), pri dečkih pa Ožbej Vačovnik Kotnik (SD Vizore), Nace Nerat (SSK Ljubno BTC) in Adam Kosmač (SSK Ljubno BTC). Med dvanajstletniki so prva tri mesta osvojili Matic Preložnik (SD Vizore), Dominik Zupanec (SK Zagorje) in Domen Kern (SSK Mengeš). Pri dečkih do trinajstega leta so na zmagovalni oder skočili Taj Ekart (SSK Mengeš), Miha Jevše-nak (SSK Velenje) in Gal Žilavec (SSK Velenje), pri dekletih pa je bi- Mladi skakalci so prikazali lepe in dolge skoke. (Foto: Primož Vajdl) la Ana Vranc (SD Vizore) boljša od Kaje Toplak (SSK Velenje). Med štirinajstletniki so najdlje skočili Žak Lubej (SSK Mislinja), Gorazd Zavr-šnik (SSK Ljubno BTC) in Urh Rošar (SSK Mislinja), medtem ko je bil v kategoriji do petnajst let domačin Jernej Presečnik boljši od klubskega kolega Karla Voduška. Primož Vajdl NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL FLOSARJA IN MEMORIAL SREČKA SOLARJA V finalu Lufterji boljši od Gostišča Četara V okviru občinskega praznika na Ljubnem ob Savinji je potekal tudi turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo dvanajst ekip iz Zgornje Savinjske doline. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine s po tremi ekipami. V izločilne boje sta iz vsake skupine napredovale po dve najboljši. Ekipe so se nato najprej pomerile v četrtfinalu, nato pa še v polfinalu in finalu. Ob koncu turnirja so pokal za 15. BINETOV MEMORIAL V MUHARJENJU Janez Podkrižnik ml. z najdaljšim ulovom prvo mesto osvojili Lufterji, ki so bili v finalu boljši od ekipe Gostišče Četara. V boju za tretje mesto so igralci Gradbeništva Mavrič premagali nasprotnike iz ekipe ŠD Raduha. Zmagovalci turnirja so imeli v svojih vrstah najboljšega igralca turnirja Grego Zamernika in najboljšega strelca Blaža Metulja, medtem ko je bil za najboljšega vratarja proglašen Blaž Slatinšek iz Gostišča Četara. Primož Vajdl Prvo soboto v avgustu je na Ljubnem ob Savinji potekal 15. Binetov memorial v muharjenju. Člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji vsako leto v času Flosarskega bala pripravijo tekmovanje v spomin na bivšega predsednika Albina Zamernika. Letos se je Binetovega memoria-la udeležilo več kot dvajset ribičev. Poleg domačinov so sodelovali še ribiči iz Mozirja, Celja, Šempetra in Medvod. Tekmovanje je potekalo v dveh polčasih, ki sta trajala po eno uro. Iz vsakega polčasa so za rezultat štele tri ulovljene ribe, katerih dolžine so se seštevale. Zmagovalec je tako postal ribič, katerega ulovljene ribe so bile najdaljše. Največ znanja in sreče pri ulovu je imel Janez Podkrižnik mlajši, ki je dosegel dolžino 246 centimetrov. Na drugem mestu mu je sledil Gregor Križnik z 219 centimetri, na tretjem pa Edvard Januš z 218 centimetri. Primož Vajdl Na turnirju je sodelovala tudi ekipa Kozorogi, ki so sestavljajo veterani, ki so nekoč igrali za NK Ljubno. (Foto: Primož Vajdl) Tekmovanja se je udeležilo več kot dvajset ribičev iz štirih ribiških družin. (Foto: Primož Vajdl) 22 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi Zahvala Turistično društvo Naš kraj in Klub Zgornjesavinjskih študentov se iskreno zahvaljujeta Občini Ljubno in vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi 56. Flosarskega bala in 14. Flosfesta. Hkrati bi se radi zahvalili tudi vsem društvom, ki so nam pomagali pripraviti bogat program, vsem posameznikom, ki so dali svoj prispevek in vsem vam, ki ste nas obiskali ter nam tako pokazali zaupanje in podporo za naš trud. Hvala in se vidimo na 57. Flosarskem balu. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • V JARKU NAŠLI MRTVO OSEBO Podveža: 7. avgusta ob 15.24 so v Podveži v občini Luče občani v obcestnem jašku našli mrtvo osebo. Gasilci PGD Luče so zavarovali kraj ter po opravljenem ogledu policije in pristojnih služb, preminulega potegnili iz jaška in ga predali pogrebni službi. Na kraju dogodka so bili tudi reševalci nujne medicinske pomoči. Tvoje srce je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel! ZAHVALA Mnogo prezgodaj in prehitro nas je zapustila draga žena, mami, babi Olga ROGEL 23. 6. 1958 - 1. 8. 2016 Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, znanci, bivši sodelavci, bivši sošolci za vsa izrečena sožalja, za vse besede tolažbe in stiske rok, za darovano cvetje, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Fonziju za lepo opravljen obred, pevcem, g. Romanu Čretniku za prebrane besede slovesa, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Neizmerno te pogrešamo! Mož Marjan, sin Tomaž, hči Nataša z Borutom, vnukec Filip Najlepše, kar lahko človek zapusti, ko odide, je nasmeh na obrazu tistega, ki misli nanj. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in sestre Marije KUMPREJ p.d. Župovčeve Mime z Ljubnega ob Savinji 15. 7. 1937 - 26. 7. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, Roku, Matiji in Bernardi ter pevcem za odpete pesmi, Silvani za napisane in Miji za prebrane ganljive besede slovesa, hvala tudi pogrebni službi Anubis. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Ljubno, reševalni postaji Mozirje, osebju bolnišnice Topolšica in osebju Travmatološkega oddelka bolnišnice Celje za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste imeli našo Mimo radi in se jo boste spominjali. Žalujoči: hčeri Mija in Nada z družinama, brat Stanko 23 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 1 Za razvedrilo Cvetke GARANCIJA NA ZADOVOLJSTVO Nataša Terbovšek Coklin: »Ste bili občinski nagrajenci zadovoljni z vodenjem proslave na Ljubnem?« Matej Coklin, predsednik društva Zgornjesavinjski starodobniki, v prostem času Natašin mož: »Seveda, draga žena, se morda bojiš, da ne bi dobila zasluženega honorarja?« A S' TI TUD' CIST' NOT' PADU? Po več kot dveurnem tekmovalnem programu harmonikarsko-dia-tonične glasbe na velenjskem gradu so polfinalisti za Ljubečno že težko dihali med pregretimi zidovi. Voditeljica Darja Vrhovnik je skrajšala svoje nagovore na mini stavke, glavni strokovni žirant Tomaž Guček pa se je skril v senco mogočnih stebrov vse do zadnjega. Ko se je na koncu le pojavil na odru, ga je voditeljica kar vlekla v mikrofon: »Ja, profesor, a si ti tud' čist' not padu?« Guček pa je razglasil odločitev: »Mi vsi smo not' padli, vsi gremo v finale na Ljubečno!« (Foto: JM) : \ . ■hez - K:.=í Si-Yiíh.-. POKEMONI SO (DOBESEDNO) POVSOD Gozdarju Lojzetu Gluku, ki je po preselitvi iz Zadrečke doline v Savinjsko postal tudi flosar, je v nedeljo uspelo nekaj, kar bi mu zavidal celo Chuck Norris. Govori se namreč, da Chuck Norris zmore uloviti pokemona s stacionarnim telefonom, Lojze pa je še boljši: enega je ujel kar »na roke«. Svaka čast! 24 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Križanka, Informacije ¥ ÏK s® Y šesti židovski mesec sl. modna oblikovalka drofenik sestavil: peter udir nepoklicna igralka, ljubiteljica pouk o verskih resnicah, verouk vzpetina južno od beograda rojstni kraj pesnika alojza gradnika najsvetlejša zvezda v orlu naplačilo, nadav živinska krma izžarevanje astral-nega telesa petero mojzesovih knjig, pentatevh življenjska tekočina vrsta črk emil nolde jezero v etiopiji rakavo tkivo japonski filmski režiser (kurosava. 1910-1 ms) drevo z rumenimi plodovi, SKORS ne kd. iransko nomadsko pleme kraj v srbiji vaditelj južni sadež izgubljenec, obu-panec severnoameriško indijansko pleme bakterija v obliki spirale organsko večanje nem.-fr. pesnik (hans) malopridnež pokrajina v zahodni sloveniji ameriški filmski vesoljíek poživi ln o sredstvo igor omerza delo brez umetniške vrednosti stari slovan spodrsljaj, napaka tone KUNTNER eva longoria prttč.m pokriva duhovnikov vrat in ramena bojevanje z mečem mesto v srbiji. v dolini z. morave stavčni člen, atribut Matična kronika za mesec julij 2016 POROKE: 1. Mauer Lovro in Mauer Klavdija, oba iz Malega Vrha 2. Kotnik Klemen iz Maribora in Tamše Maja iz Celja 3. Kohne Tadej iz Hrastnika in Stopar Jadviga iz Laškega 4. Kranjec Boštjan in Horvat Valerija, oba iz Filovcev 5. Rajšter Franjo iz Letuša in Koren Alja iz Mozirja 6. Funtek Andrej in Ugovšek Petra, oba iz Podveže 7. Veličevič Boštjan iz Leskovca pri Krškem in Zakrajšek Aleksandra iz Črešnjic nad Pijavškim 8. Jerič Andrej iz Krnice in Pušar Alenka iz Trnovca 9. Knez Bojan iz Šmartnega ob Paki in Orešnik Mojca iz Podgorja pri Letušu 10. Kokic Nihad in Zabukovnik Brigita, oba iz Orle vasi 11. Barbič Janez iz Rese in Marenče Irma iz Vikrč 12. Krevh Črt in Anderlič Katja, oba iz Velenja 13. Bezovšek Marko in Šemenc Maja, oba iz Gornjega Grada SMRTI: 1. Krajnc Marija iz Bočne 2. Hribernik Ivan iz Brezja 3. Rosc Ivan iz Planine 4. Žuntar Ivana iz Zgornjih Pobrežij 5. Kumprej Marija iz Ljubnega ob Savinji Slovarček; AMIKT - prtič, ki pokriva duhovnikov vrat in ramena; AR1LJE - kraj v Srbiji; REIN - hrvaški slikar (Ivan); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SMRAD, DI AL, KLEPETAVKA, RAŽA, AGNAT, IDI, ENEIDA, OLIMPIJSKE, IRAN, URAT, MK, ŠKRGA, KEŽE, ASIR, KLOR, KAMIN, NIKA, REBEKA, ICEK, LIV, ATE, AL1RA, OGENJ, PERUNIKA, PLANJA, AVTO, FOT, ZODIAK v_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 8.00. Avtobusna postaja v Lučah 2-dnevni planinski pohod Po mejah Občine Luče ob 16.00. Luče, pri Gričarju Nogometni turnir veteranov Petek, ob 18.00. Šolsko igrišče v Lučah 12. avgust Rokometna tekma Stari : Mladi ob 20.00. Luče, na Produ Modna revija: Kolekcija Timoteja Rosca ob 21.00. Luče Rock žur Luče ob 8.00. Šolsko igrišče v Lučah Turnir v malem nogometu ob 10.00. Mozirski gaj Junaki risanih serij, šov pitonov in razstava plazilcev ob 10.00. Luče, pri kmečki tržnici Ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.00. OŠ Luče Turnir v namiznem tenisu ob 10.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir v balinanju Sobota, 13. avgust ob 13.00. Luče, Hočevarjeva njiva Vlcersko tekmovanje in prikaz kiparjenja z motorno žago ob 16.00. Luče, košarkarsko igrišče Turnir v ulični košarki ob 17.00. Vlcarska bajta v Lučah Družabno popoldne z ljudskimi pevci in godci ter vlcerske igre ob 18.00. Lovski dom Luče Otvoritev lovske razstave ob 19.00. Luče, pri kmečki tržnici Humoristični skeč mladinske sekcije KUD Raduha ob 20.30. Juvanova hiša v Lučah Druženje z žalik ženami in lučkimi potovkami ob 21.00. Luče Zabavni večer z ansamblom Ognjeni muzikanti ob 7.00. Luče Budnica Godbe Zgornje Savinjske doline ob 10.00. Mozirski gaj Junaki risanih serij, šov pitonov in razstava plazilcev ob 11.00. Luče Prireditev Od štanta do štanta ob 12.00 in ob 14.00. Mozirski gaj Nedelja, Modna revija znanih Slovencev s plazilci 14. avgust ob 13.00. Terasa Hotela Golte Poletni dan na Golteh s skupino Gemaj ob 16.00. Mozirski gaj Kulturna prireditev Stopinje v gaju ob 16.00. Šolsko igrišče v Lučah In-line hokejski turnir ob 17.00. Luče 6. Festival narodno-zabavne glasbe Luče 2016 ob 10.00. Samostan Nazarje Pričetek oratorija Ponedeljek ob 10.00. Mozirski gaj 15. avgust Junaki risanih serij, šov pitonov in razstava plazilcev ob 16.00. Mozirski gaj Kulturna prireditev Stopinje v gaju Torek, ob 19.00. Velenjski grad 16. avgust Odprtje razstave Citre MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti._ ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše pasme za do-pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam brejo telico simentalko, telila bo sredi septembra; gsm 070/473-875. Prodajam race in peteline. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733. Prodam telice, breje 8,5 in 9 mesecev, pašne, simentalke in sivorja-ve. V račun vzamem manjše; gsm 041/324-377. Prodam par zagorskih rac, uničujejo polže; gsm 041/216-481. Prodam telička čb, starega 1 teden; gsm 041/318-442. Prodam bikca, star 10 dni, rj pasme; gsm 070/537-588. Prodam telico simentalko brejo 9 mesecev, pašna, brez rogov; gsm 041/226-251. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Drva bukova cepljena, hlodi, suha ali surova, balirana, prodam; gsm 031/585-735. Prodam gips plate, hidravlično črpalko (petoletka) in hidravlični cilinder; gsm 031/331-418. Prodam led tv lg, ekran 107 cm, cena 250 eur; gsm 041/364-124. Bel krompir za ozimnico in bikca prodam; gsm 051/628-677. Prodam kosilnico za multikultivator s pogonom; tel. št. 58-35-034. Prodam suha metrska drva, bikca sr, starega 10 dni, in teletino; gsm 041/243-046. Prodam suha bukova drva cepljena; gsm 031/557-996. DRUGO - PODARIM Podarim dobro ohranjen štedilnik gorenje dva plin, dva elektrika; gsm 041/962-546. Podarim moško gorsko kolo z otroškim sedežem; gsm 041/324-409. VOZILA - PRODAM Prodam golf 4, letnik 98, bele barve, dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 041/454-621. VOZILA - KUPIM Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Oddam poslovni prostor (pisarna), 30 m2, v Mozirju; gsm 041/765201. Opremljeno stanovanjsko hišo z vrtom prodam ali oddam v najem; gsm 031/764-911. Prodam dvostanovanjsko hišo v Radmirju; gsm 041/642-058. OSEBNI STIKI Prevaran podjetnik želi samsko punco, do 45 let; gsm 041/959-192. 26 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Oglasi golte ¿o JrS MSi t, mam4fl r»1 TURISTIČNO DRuilVO MOZIRJE PI® TEKMOVANJE V PRIPRAVI NABOUŠE ZGORNJESAVINJSKE ŽUPI NEDELJA, 21, S, 2016, ob 12, urF na terasi hotela Golte PflUAVI ivOlO EKIPO, kija ieifjvljj od 2 da 5 ¿Uim. Vji.b n.jlugj ¡C pr ur.iviCr i upu, ti Lo r.ijLiufjij iju ukinil, bif uJIht iH) /jjlrdjLi ni iiuinifcn In I» lilrjni lanirtije priprti lu/tnjliiu ifiL-i-L*. U5A KI E hi PA Vid HA ZAGDTDVIT I: ORGANIZATDB IASOTOVt: - pflniko jeklenko - kotel m plireii luirllihklbrei Jeklenke} ■SniOrfi« u'&L.mne pr pi JVU ;upf - ^OjniLU,'.! pripr iv ■.:'■■,'.,. ,'ir: - v ipf »viti i iujw - IWOdn i» poiiiejf ho :u pc - kruh in jwibor OtErtjcuanje: ' Vtjbi ivpd OMtii Hidfcjvni kontliifi t od 14o 5 po krirefi(ih:-.ik fl.in imjjjijtmliif flfcft* |m?JIWr! hr,-fpl.ifnn niiFirfninniia fli-lnu ijri.-:|o Wyikil- mov-i uiu dutunejfltjt P RIJ WE SPUE JEMAMO do 15. S. 2016 na naslov mitja.skrabl^golte.si. Dodatne informacij 0-11 742 '176 (Mitja), r™in|ii KrMMi Ivi .f-V I^irrvjltor (SflJif H g