nova sredstva za razširitev železarne, doživlja mesto močnejši utrip kot dotlej. V zadnjem letu pred vojno je železarna zaposlovala okrog 4.000 delavcev. Ob premogovniku so v tem času zgradili termoelektrarno. Pred vojno je Zenica štela okrog 12.000 preb. Toda rast števila prebivalstva je bila med obema vojnama počasnejša (1,9 % letno) kot v času avstroogrske zasedbe (6,3 %). Silen razmah je Zenica doživljala po drugi svetovni vojni. Temu razdobju je odmerjena v knjigi skoraj polovica prostora. S progo Šamac-Sarajevo je bila osrednja Bosna vključena v normalnotirno železniško omrežje. Leta 1948 prično v Zenici z gradnjo velikega kombinata črne metalurgije, ki danes zaposluje okrog 13.000 ljudi. Avtor podrobno analizira geografske pogoje za zgraditev tega tem eljnega orjaka ne samo bosanskega gospodarstva, tem več celotnega jugoslovanskega značaja (tradicija, surovine: železova ruda iz Vareša, a v zad­ njem času uporabljajo vedno več kakovostne rude iz oddaljene Ljubije; po­ gonsko gorivo ali premog ali elektrika, tehnološke surovine kot npr. apnenec, koks, delovna sila itd.). Samo poslopja zeniškega metalurškega kombinata zavze­ majo eno tretjino mestne površine. Danes je železarna tista gospodarska veja, ki daje celotni mestni aglomeraciji svojevrstno podobo. V tem delu knjige je zelo podrobno prikazana celotna gospodarska struktura Zenice, orisane so njene obrtne, trgovske, gostinske, javne in komunalne in še druge funkcije. Pri prikazu vplivnih območij mesta je zelo značilna ugotovitev, da se zona tedenskega prihoda na trg od turških časov do danes v glavnem ni spremenila, čeprav je po stopnji intenzivnosti precej oslabljena. Nagli geografski razvoj je neposredno vplival na rast števila prebivalstva, ki se je od predvojnega stanja do leta 1961 povečalo za blizu 555 %.. Samo v letih 1948 do 1961 je prebivalstvo Zenice naraslo od 15.550 na 47.290 ljudi (letno za 9,4%). S tem se je Zenica vključila v skupino srednje velikih mest v SR BiH in dobiva vse pomembnejše centralne funkcije za severno polovico osrednje bosenske gospodarske regije, ki vključuje Zeniško, Kakanjsko in Viteško polje. Bjelovitičeva študija o Zenici in njeni okolici je napisana po sodobni poleografski metodologiji. Med glavne odlike dela moramo uvrstiti številne primerjave, s katerimi avtor poskuša ovrednotiti pomen in vlogo mesta z vsemi njegovimi atributi v ožjem in širšem prostoru. Zanimajo ga stare in nove pro­ metne poti, s katerimi se je spreminjal položaj mesta, pa zaloge rudnega bo­ gastva. tiste tehnološke spremembe, ki zahtevajo novih surovin bodisi doma­ čega bodisi tujega porekla. In ne nazadnje nam je prav plastično orisal terito­ rialno in fiziognomsko rast mesta v turškem in v avstrijskem obdobju pa v dveh desetletjih prve Jugoslavije, kakor tudi številne povojne in današnje spremembe, ki so skoraj docela zabrisale sledi prejšnjih obdobij (npr. turške kasabe). Tudi pri nadaljnjem razvoju mesta se avtor postavlja na trdna tla resničnosti in poudarja, da je največja ovira za bodoči napredek Zenice pomanjkanje ustrez­ nih zazidalnih površin. Prav tako bo ozračje, ki je že danes zastrupljeno z industrijskimi plini, neugodno vplivalo na zdravo in dobro počutje prebivalcev (upoštevati je treba, da je na Zeniškem polju skoraj tri četrt dni v letu brez vetra). Skratka, Bjelovitičeva knjiga o Zenici je zanimivo delo tako z metodo­ loškega kot z vsebinskega vidika, zato bomo geografi z zanimanjem in koristjo segli po njem. Milan Natek K r a j š a p o r o č i l a Zbornik na VIII kongres na geografite od SFRJ vo M akedonija od 9. IX. do 14. IX. 1968. Sojuz na Geografskite društva na SFRJ, Geografsko društvo na SR Makedonija. Redakcioni odbor: Dr. Panče Kiroski. glaven i odgovoren urednik, Dr. Todor Kondev, Dr. Mitko Panov, Dr. Grgo Mileski, Adrijana Ulčar i Stanko Stankovski. Zbornikot go sredil za pečat: Dr. Mitko Panov. Skopje 1968, str. 628. S p u b lik a c i jo z b o rn ik a n a š e g a sk o p sk e g a k o n g re s a se u sp ešn o n a d a l ju je s e r ija p o d o b n ih z b o rn ik o v , d o s le j ed in ih p u b lik a c i j , k i so n e k a k o o d ra z d e la ju g o s lo v a n sk ih g eo g ra fo v v ce lo ti. V z b o rn ik u so ra z e n o rg a n iz a c i js k e g a d e la o b ja v lje n i vsi r e f e r a t i , o k a te r ih sm o p o ro č a l i že v n ašem p o ro č i lu o k o n g re s u v » G eo g ra fsk em v es tn ik u « 1968. V seb in sk o u g o d en v tis z b o rn ik a m o tijo n e v e r ­ je tn o š te v i ln e in n e o p ra v ič lj iv e tisk o v n e n a p a k e , še poseb n o v tu je je z ič n ih p o v z e tk ih , k a r je še p o seb n o k o č ljiv o . Jakim Sinadinovski-Stoilko Ivanovski-M itko Panov, T itovveleškite sela. Socio-ekonom ski ispituvanja. Skopje 1969, strani 600. O b se žn o delo je r e z u l ta t š iro k o z a sn o v a n e g a , t im s k e g a in m e d d is c ip l in a rn e g a r a z is k o v a n ja n a P riro d o s lo v n o -m a te m a tič n i f a k u l te t i v S k o p ju . V n je m so o b d e la n i ra z is k o v a ln i o k v ir in m e to ­ d o lo šk e p o seb n o s ti š tu d i js k e g a p r o je k ta , o sn o v n e g e o g ra fs k e k a r a k te r is t ik e T ito v e le šk e k o tl in e , o sn o v n e k a r a k te r is t ik e g ib a n ja v a šk e g a p r e b iv a ls tv a , so c io e k o n o m sk e sp re m e m b e p o d vp liv o m in d u s tr i a l i z a c i je in u rb a n iz a c i je , v p r a š a n je k m e tij s k e p o li t ik e in k m e tij s k e p ro iz v o d n je te r d ru ž b e - n o -p o li tič n e g a in k u ltu rn o -p ro s v e tn e g a ž iv l je n ja n a v a s i. D e lo n i za n im iv o in in ic ia tiv n o sam o po s v o ji k o n k re tn i v seb in i, te m v eč p re d v s e m tu d i k o t m e to d o lo šk i v zg led . Vladimir Klemenčič-Mitko Panov-Mirko Pak, Transformacija na selskoto stopanstvo i iskoristuvanje na zem ljišteto vo Goloznici. Geograsfski Razgledi, Skopje, knj. 6 , 1968, str. 37-54. Š tu d ija p r in a š a p rv e re z u l ta te te re n s k ih ra z is k o v a n j , k i j ih je v zvezi z zvezno ra z is k o v a ln o tem o » T ra n s fo rm a c ija a g ra rn e g a o k o lja in s t r u k tu r e t e r k a r t a iz ra b e zem lje« in s so d e lo v a n jem v o k v iru u s tre z n e p o d k o m is ije M e d n a ro d n e g e o g ra fs k e u n i je za d ež e le V zh o d n e S re d n je E v ro p e o p ra v i la te re n s k a e k ip a s lo v en sk ih in m a k e d o n s k ih g e o g ra fo v v s o d e lo v a n ju z ek ip o G e o g ra fs k e g a in š t i tu ta P o ljs k e a k a d e m ije z n a n o s t i v V a rš a v i. G re za r e z u l ta te ra z is k a v e v v as i G o lo zn ic i o b re k i T o p o lk i ju g o z a h o d n o o d T ito v e g a V elesa . Svetozar Ilešič, Rezimy rzek w Jugoslawii. Przegl^d Geograficzny, War­ szawa, t. XL, z. 2 , 1968, str. 505-509. 7,a zvezek » P rze g la d a « , p o sv ečen 6 0 -le tn ic i z n a n e g a k ra k o v s k e g a fiz ič n e g a g e o g ra fa p ro f . M. K lim aszew sk eg a . je a v to r p r is p e v a l k r a t e k , v seb in sk o n ek o lik o d o p o ln je n p re g le d re č n ih rež im o v v Ju g o s la v ij i , k a k r š e n je iz še l v G e o g ra fsk e m v e s tn ik u le ta 1947. Svetozar Ilešič, P odstaw y k lim atyczne reg iona lizacji fizycznogeogra- fieznej Jugoslaw in Przegl^d Geograficzny, Warszawa, t. XL, z. 4. 1968, str. 758-770, z 1 kartogramom. Z a zvezek » P rzeg lad a« , p o sv ečen 6 0 -le tn ic i v a rš a v s k e g a fiz ič n e g a g e g ra fa p ro f . J . K o n d ra c k c - g a , je a v to r p r is p e v a l p re g le d n o shem o k l im a ts k ih p o d ro č i j J u g o s la v ije , k o t eno od o snov f iz ičn o - g e o g ra fs k e re g io n a liz a c i je J u g o s la v ije . A lo jz ij W oš K liinat w u j^ciu kom pleksow vm w ybranych m iejscowosci Jugoslawii- Przegl^d Geograficzny, Warszawa, t. XLII, z. 1., 1970, str. 70-94. A v to r p o s k u ša n a o sn o v i p o d a tk o v za n e k a te r a ju g o s lo v a n sk a m e s ta (L ju b lja n a , Z a g re b , B eo g ra d . S a ra je v o , S p lit , T i to g ra d in S k o p je ) u p o r a b i t i t . im . k o m p lek sn o m e to d o o p re d e l itv e k lim e k o t » d o lg o le tn e g a re ž im a v re m e n a « . P r i tem se o p ir a n a fre k v e n c o t . im . v re m e n sk ih s k u p in (s k u p in e to p l ih , p re h o d n ih in m rz lih v re m e n ) , k i j ih v sm is lu k la s i f ik a c i je L . A. C z u b u ro w a (K o m p le k sn a ja k lim a to lo g ija . M oskva 1949) d e li še n a p r e j n a » ra z re d e v rem en a« (» k la sv pogody«) in s ice r sk u p in o to p l ih v re m e n n a 7 (A -G ), p re h o d n ih n a 2 (X , Y) in m rz lih n a 6 (H -O ). S vo je o p re d e l itv e za n a š te te p o s ta je v S F R J p r im e r ja tu d i z o p re d e l itv a m i za n e k a te re p o ljsk e k r a je . Prvi slovenski priročnik o družbeni geografiji A vguštin L ah-Igor V rišer, Sodobni svet. Družbena geografija. Obzorja, Maribor 1969. 1. del (Svetovno prebivalstvo) 309 strani, 2 . del (Svetovno gospo­ darstvo) 278 strani. Številne tabele, kartogrami in fotografije. Skupaj blizu 600 strani obsegajoče delo je družbena geografija sodobnega sveta, na kar posebej opozarja sam podnaslov. Z njim smo dobili Slovenci prvi obsežnejši tekst z raziskovalnega področja, čigar tem atika zbuja zanim anje tudi izven okvirov stroke, kar je nedvomno močno doprineslo temu, da so izdaje podobnih del v svetu razmeroma zelo številne. Okoliščina, da sta delo napisala