URADNI LIST številka 16 Ljubljana, četrtek 17. junija 1976 Cena 15 dinarjev Leto XXXI ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 691. Na podlagi 57. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 4. člena zakoria o kulturnih skupnostih, sklenejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci v tepieljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih, ki upravljajo kulturne dejavnosti. združeni v občinskih kulturnih skupnostih Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje. Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, izhajajoč iz svojih potreb in interesov ter zavedajoč se svojih v ustavi Socialistične republike Slovenije zagotovljenih pravic, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Člani združeni v občinskih kulturnih skupnostih v Ljubljani se združujejo'V ljubljanski kulturni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) z namenom, da v njej uresničujejo s tem samoupravnim sporazumom določene skupne interese, pravice, naloge in dolžnosti. 2. člen Ljubljanska kulturna skupnost je mestna kulturna skupnost z lastnostjo pravne osebe s pravicami in d°12-nostmi ter odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega samoupravnega sporazuma in svojega statuta. 3. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti določa: — delovno področje skupnosti — samoupravljanje v skupnosti — pooblastila in odgovornosti skupščine in drugm organov upravljanja skupnosti — organizacijo skupne strokovne službe — pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov i — sodelovanje s Skupščino mesta Ljubljane — razmerje med skupnostjo in kulturnimi skupnostmi Socialistične republike Slovenije — financiranje" skupnosti — sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, 4. člen Delo skupnosti je javno. Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnih Programih razvoja kulturne dejavnosti, o statutu, finančnem načrtu in drugih pomembnih dokumentih skupnosti je skupščina skupnosti dolžna dati le-te v razpravo članom skupnosti. Po sprejetju svojih odločitev mora skupščina skupnosti obvestiti člane skupnosti o svojih odločitvah. II. DELOVNO PODROČJE SKUPNOSTI 5. člen Skupnost ma naslednje naloge: 1. usklajuje interese kulturnih skupnosti ljubljanskih občin zaradi zagotavljanja enotne politike kulturnega razvoja mesta, 2. proučuje pogoje In možnosti za skladen razvoj kulture z gospodarskim in družbenim razvojem mesta, 3. skrbi za ustrezno razporeditev kulturnih dobrin na področju vseh ljubljanskih občin, 4. sooblikuje kadrovsko politiko na področju kulturnih dejavnosti v mestu, 5. skrbi za ustrezno vrednotenje dela in nagrajevanje v kulturi, 6. sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture m skupnih kulturnih akcij na širšem ljubljanskem in slovenskem območju, 7. povezuje razvijanje stikov s Slovenci zunaj • Slovenije in Jugoslavije, 8. seznanja delovne ljudi s svojim delom, 9. razvija stike s kulturnimi skupnostmi pobratenih mest, 10. sodeluje pri povezovanju slovenske kulture s kulturami narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter pri uveljavljanju slovenske kulture v svetu, 11. na svojem območju posreduje in seznanja občane in delovne ljudi s kulturnimi dosežki drugih bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije ter z dosežki kulture v svetu, 12. skrbi za uresničevanje investicijske politike tistih kulturnih ustanov in dejavnosti, ki so jih kulturne skupnosti občin opredelile kot skupno nalogo, 13. pospešuje kulturne dejavnosti pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupine v Ljubljani, 14. sodeluj'e z drugimi ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi pri varstvu okolja, 15. opravlja tudi druge naloge s področja kulturnih dejavnosti, ki so določene z zakonom, družbenim dogovorom. s samoupravnim sporazumom, statutom in z drugim splošnim aktom. 6. člen Zadeve skupnega pomena, ki jih opravlja skupnost, » so: Gledališka dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih in društvih: Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča. Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov ter Šentjakobsko gledališče in v naslednjih kulturno umetniških skupinah ozi- roma društvih: Eksperimentalno gledališče Glej in Gledališče Pekarna Glasbena in plesna dejavnost v kulturnem zavodu Slovenska filharmonija in naslednjih kulturno umetniških skupinah in društvih: Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev. Slovensko jazzovsko društvo Slovenski oktet. Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Partizanski pevski zbor, Oktet Gallus, Koroški oktet, Akademska folklorna skupina in Rožanc, Studio svobodnega plesa, Godba milice in Orkester doma Jugoslovanske ljudske armade Ljubljana. Likovna in muzealska dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih Moderna galerija. Narodna galerija Mestna galerija. Narodni muzej, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej, Mestni muzej. Arhitekturni muzej in Slovenski gledališki muzej, naslednje stalne tn kulturne akcije s tega področja: Mednarodni grafični bienale, Bienale industrijskega oblikovanja Filmski muzej in akcije Društva likovnih samorastnikov, Društva slovenskih likovnih umetnikov. Društva likovnih oblikovalcev Slovenije, Društva slovenskih muzealcev. Slovenskega arheološkega društva ter revije Sinteza. Knjižničarska dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih Slovanska knjižnica. Delavska knjižnica z‘bi-bliobusom, Mestna ljudska knjižnica. Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljudska knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihovega Voranca, Pionirska knjižnica. Filmska dejavnost v Kinoteki kot stalni kulturni akciji in kulturne akcije Viba filma. Kinematografska podjetja Ljubljana in Društva filmskih delavcev. Na področju kulturno vzgojne in kulturne posredovalne dejavnosti. Prireditvena poslovalnica Festival, Slovenijakon-oert. Zveza kulturno prosvetnih organizacij mesta in njena kulturna akcija, stalne akcije Glasbena mladina Slovenije Osnovna skupnost Ljubljane. Vaša matineja in Studentska kulturna dejavnost pri Radiu Student in Študentskem kulturno umetniškem centru. Varstvo kulturnih spomenikov in spomenikov NOB. dejavnost Ljubljanskega regionalnega zavoda in posamezne kulturne akcije s tega področja. Varstvo arhivskega gradiva- dejavnost Zgodovinskega arhiva Ljubljane (enote Mestni arhiv). Investicije v naštete kulturne dejavnosti v skladu s srednjeročnim in dolgoročnim programom razvoja kulturnih dejavnost! v Ljubljani In Investicijsko vzdrževanje kulturnih zavodov v Ljubljani. Župančičeve nagrade Delovne štipendije za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje Informiranje, delovnih ljudi in občanov Ljubljane c programih kulturnih dejavnosti v Ljubljani. Kulturno sodelovanje Ljubljane s pobratenimi mesti. Organizacija skupnih strokovnih služb. 7. člen Skupnost uresničuje svoje naloge z letnimi načrt ir. razvojnimi programi vzajemno in solidarno s kulturnimi skupnostmi ljubljanskih občin, da bi tako zagotovila enoten kulturni razvoj mesta Ljubljane. 8. člen Temeljna merila, po katerih mora v kulturnih skupnostih ljubljanskih 'občin in skupnosti potekati vrednotenje kulturno umetniškega delovanja v kulturnih za- vodih m kulturno umetniških skupinah ter društvih so: — idejna usmerjenost kulturno umetniškega programa na podlagi načel in ciljev socialističnega humanizma in ocena njegovega uresničevanja v skladu s kriteriji marksistične estetike, — prizadevanje, da je konkretni kulturno umetniški program oblikovan tako, da se bo vključeval in uveljavil v sodobnih družbenih procesih in da s kulturno umetniškimi sredstvi izrazi in sooblikuje družbene razmere in procese v okviru socialistične samoupravne preobrazbe, — upoštevanje kulturno vzgojnega pomena kulturno umetniškega delovanja in ovrednotenje neposrednih prizadevanj za idejnost kulturne vzgoje mladine in delavcev tet prizadevanja za idejno kulturno vzgojo v svojem delovanju, — umetniška kvaliteta izvedenega programa (ocena na podlagi splošnih estetskih kriterijev, na podlagi sinteze strokovne kritike, na podlagi obiska in po možnosti mnenja publike, na podlagi družbenih in strokovnih priznanj, nagrad, itd.), — podpora težnjam po eksperimentiranju, po iskanju. novih izvirnih in kvalitetnih izraznih prijemov zlasti izhajajočih iz našega družbenega življenja, — usmerjenost k spodbujanju slovenske ustvarjalnosti in odprtost do ustvarjalnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, v tem okviru posebna podpora uprizarjanja slovbnskib izvirnih del in oblikam temeljnega sodelovanja. — splošna programska usmerjenost kulturnega zavoda oziroma skupine, ki je razvidna iz kratkoročnega in dolgoročnega programa razvoja in torej iz ciljev, ki jih želi doseči v perspektivi. — prizadevanja nosilcev programov, da svojo kulturno dejavnost preko najrazličnejših oblik čimbolj približajo delovnemu človeku, posebna, pozornost kulturno umetniškim programom katerih cilj je vključitev čim večjega števila delavcev iz drugih republik, ki delajo v Ljubljani. III. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 9. člen Organi skupnosti so. skupščina, izvršni odbor, odbor za samoupravni nadzor, sveti skupščine in odbori izvršnega odbora. Organi skupnosti lahko ustanove tudi občasne organe za izvajanje posameznih nalog. 10. člen Najvišji organ upravljanja skupnosti je skupščina Skupščina ima predsednika in dva podpredsednika Predsednik skupščine predstavlja ljubljansko kulturne skupnost. Skupščina ima 72 delegatskih mest, od tega delegira v skupščino občinska kulturna skupnost Ljubljana Center 24 delegatov, druge občinske kulturne skuppostl v Ljubljani pa po 12 delegatov. Skupščina ima dva zbora: — zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev ir drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom . samostojnd opravljajo kulturne dejavnosti, in — zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavcev in drugih delovnih ljudi ki delajo s sredstvi v lastnini občanov. Vsak zbor ima predsednika. Predsednik zbora vodi delo zbora. , 11. člen SkupSčina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skupnosti sta enakopravna. Odločitev skupščine je sprejeta, če je za-nje glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov O odločitvah, ki so bistvenega pomena m delo skupnosti in s tem določena v tem sporazumu, morata sklep sprejeti v enakem besedilu oba zbota. Za zadeve takšnega pomena štejejo: — statut ljubljanske kulturne skupnosti — načrti razvoja kulture v Ljubljani — program kulturnih dejavnosti v Ljubljani za tekoče leto — osnove, in merila za financiranje programov. Ce sklep ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, se prične usklajevalni postopek med zboroma, ki je predviden v statutu in poslovniku. Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, obvesti predsednik skupščine Skupščino mesta Ljubljane. 12. člen Izvršilni organ skupščine skupnosti je izvršni odbor. Izvršni odbor ima predsednika m 14 članov. 13. člen — določi načela in merila za notranjo delitev sredstev skupnosti in odloča o razdelitvi sredstev skupnosti, — sprejema samoupravne sporazume o uresničevanju in financiranju programa skupnosti, — sodeluje pri odločanju o ustanovitvi ali ukinitvi kulturnih institucij oziroma dejavnosti skupnega pomena, — odloča o kadrovski In investicijski politiki v kulturnih dejavnostih, — obrdvnava in sprčjema poročila o delu drugih organov skupnosti, — odloča o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih interesnih skupnosti ali organizacij za financiranje nalog, ki so skupnega pomena, — ob soglasju z ustanovitelji odloča o najemanju in dajanju posojil skupnosti ter daje soglasja pri najemanju kreditov v kulturnih dejavnostih skupnega pomena, — izvoli predsednika, ter podpredsednika skupščine, predsednika in člane izvršnega odbora ter odbora samoupravnega nadzora, — imenuje sekretarja skupnosti, — v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane imenuje vodjo skupne strokovne službe, — izvaja druge naloge določene z ustavo, zakoni, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom skupnosti in z drugimi samoupravnimi akti.. Svete, odbore in druge oblike delovanja ljubljanske kulturne skupnosti lahko sestavljajo poleg delegatov v skupščini tudi delovni ljudje, ki so zainteresirani za razvoj m bogatenje določenega umetniškega področja. Natančnejša določila o sestavi svetov, odborov in drugih delovnih teles vsebuje statut skupnosti. 14. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje tei njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pravico, da se v skupnosti organizirajo v temeljno skupnost, da v tej temeljni skupnosti, uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese na posameznem področju kulturnih dejavnosti. Pogoje ustanovitve temeljnih skupnosti, organe upravljanja, njihov sestav in način Odločanja v temeljnih skupnostih določa statut ljubljanske kulturne skupnosti. 15. člen Odbor samoupravnega nadzora sestavljajo predstavniki ustanoviteljev. Odbor šteje 15 članov. Člani odbora ne morejo imeti statusa delegatov v skupščini. IV. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA SKUPNOSTI '16. člen Skupščina je pristojna, da: —- se samoupravno sporazumeva o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti s skupščine občinskih kulturnih skupnosti, — sprejme statut, poslovnik o delu organov skupnosti in druge splošne akte skupnosti, — sprejme letni ali večletni program finančnega načrta in zaključni račun skupnosti. 17. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. Izvršni odbor opravlja zlasti tele naloge: — oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programe dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje. — izvaja program skupnosti in finančni načrt, — razpolaga s sredstvi skupnosti v mejah finančnega načrta. — sklopa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z morili in programsko usmeritvijo skupščine, — vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnostmi, — ustanavlja komisije in občasno organe skupnosti ter imenuje njihovo sestavo, — usklaja delo odborov, komisij in občasnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila, — nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za kulturno skupnost, — predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti, — imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je’ skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi oziroma organizacijami. — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. Mandat članov izvršnega odbora traja 4 leta. 18. člen Odbor za samoupravni nadzor spremlja delovanje skupnosti, združevanje in uporabo sredstev ter o svojih ugotovitvah obvešča skupščino skupnosti, občinske kulturne skupnosti ter druge pristojne In zainteresirane organe in organizacije. Naloge in delo odbora za samoupravni nadzor opredeljuje statut skupnosti in poslovnik odbora. V. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA 19. člen Za opravljanje strokovnih administrativnih in tehničnih opravil in z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in finančna racionalizacija, ustanavljajo kulturne, skupnosti občin Ljubljane in ljubljanska kulturna skupnost skupno strokovno službo. 20. člen Vodjo strokovne službe imenuje skupščina skupnosti v soglasju .s Skupščino mesta Ljubljane. Na delavce delovne skupnosti, ki opravljajo strokovna dela zg samoupravno interesno kulturno skupnost, sc ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravne interesne kulturne skupnosti 21. člen- Delavci v skupni strokovni službi urejajo medsebojne pravice in obveznosti v združenem delu s samoupravnim sporazumom. VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVOBNOSTI DELEGATOV 22. člen Delegati v skupščini ljubljanske kulturne skupnosti so za svoje delo odgovorni skupščinam kulturnih skupnosti občin, ki so jih delegirale. 23. člen Delegati v skupščini: — sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic kulturnih skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene Interese iti potrebe, — redno poročajo skupščinam, ki so jih izvolile ter prek delegacij delovnim občanom v svojih kulturnih skupnostih o delovanju ljubljanske kulturne skupnosti o stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu. — imajo pravico predlagati samoupravne akte in sprožati vprašanja z delovanja področja skupnosti ter predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki sc nanašajo nu delo izvršnega odbora, odborov, odborov za kulturne dejavnosti in komisij ter na delo strokovne službe, — imajo pravico zahtevati od organov skupnosti m njene strokovne službe ter od kulturnih skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupnosti. — so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni. Delegate volijo skupščine občinskih kulturnih skupnosti v Ljubljani za vsako zasedanje skupščine skupnosti posebej. VII. SODELOVANJE S SKUPŠČINO MESTA LJUBLJANE 24. člen Skupščina ljubljanske kulturne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine mesta Ljubljane odloča: — o splošni politiki na področju kulturne skupnosti, — o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja, — o drugih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni oziroma odloki in drugimi splošnimi akti skupščin družbenopolitičnih skupnosti. 2,'i. člen Skupščina kulturne skupnosti sprejema v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi združenih v skupnosti, in so določene z zakonom o kulturnih skupnostih, drugim zakonom oziroma z odlokom mestne skupščine. VIII. RAZMERJE MED KULTURNIMI SKUPNOSTMI LJUBLJANSKIH OBClN IN LJUBLJANSKO KULTURNO SKUPNOSTJO 26 člen Občinske kulturne skupnosti ljubljanskih občin sc podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti in so odgovorne za njegovo izvajanje. IX. RAZMERJE MED SKUPNOSTJO IN KULTURNO SKUPNOSTJO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 27. člen Skupnost je soustanoviteljica kulturne skupnosti Socialistične republike Slovenije in ima vse pravice in dolžnosti v skladu z zakonom o kulturnih skupnostih X. FINANCIRANJE SKUPNOSTI 28. člen Občinske kulturne skupnosti v Ljubljani združujejo sredstva za skupni program kulturnih dejavnosti v Ljubljani v okviru ljubljanske kulturne skupnosti. Druga sredstva skupnosti so. — drugi vin s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti, — sredstva, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti, — sredstvu samoprispevka, — solidarnostno združena sredstva drugih kulturnih skupnosti, — sredstva za kulturne skupnosti Socialistične republike Slovenijo, zbrana za skupno dogovorjene kulturne programe. 29. člen Skupnost lahko namenja sredstva za izvedbo programa uporabnikom samo na podlagi pogodb, ki jih je sklenil izvršni odbor. Pogodbe določajo program, sredstva, rok za izvedbo, arbitražni postopek In sankcije. XI. SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI 30. člen Ljubljanska kulturna skupnost je lahko soustanovitelj sveta kulturnih skupnosti ljubljanske regije. Naloge in pristojnosti sveta opredeljujejo samoupravni sporazumi o ustanovitvi sveta. 31. člen Skupnost sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi mesta Ljubljana na področju vzgoje in izobraževanja. zdravstva in socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, telesne kulture, otroškega varstva in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme skupnost svoj statut, potrdi pa ga Skupščina mesta Ljubljane. 33 člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti začne veljati, ko' ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane. 34. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. decembra 1974. M. P. Kulturna skupnost Ljubljana Občinska kulturna skupnost Ljubljana Bežigrad Bojan Inkret 1. r. Občinska kulturna skupnost Ljubljano Center •lože Šircelj 1. r. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Po- Uc Avgust Vižintin 1 r. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Šiška Vlasta Gorišek 1. r. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Bore Klemenčič 1. r. 698. Na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74) in 38., 72. ter 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora .združenega dela dne 30 oktobra 1975, na 15. seji zbora občin dne 30 oktobra 1975 in na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. oktobra 1975 sprejela SKLEP 0 Potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Ljubljanske kulturne skupnosti I . , Skupščina mesta Ljubljane potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti. . ' II Ta sklep velja takoj. St. 997/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič. dipl. inž. 1. r. 699. Na podlagi 3. člena zakona o stanarina (Uradni list SRS, št. 50-379/72), ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela x ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku p podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 26-722/74) se spremeni in dopolni. a) 5. alineja 1. člena tako, da se glasi: »popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodne instalacije, kanalskega omrežja in instalacij ter opreme centralne kurjave, kakor tudi odstranitev škode, ki je zaradi tega nastala, če to ni posledica nepravilnega ravnanja in upravljanja's strani imetnika stanovanjske pravice;« b) 13. alineja 1. člena tako, da se glasi: »obnova ali zamenjava dotrajane instalacije in opreme centralne ali etažne kurjave, toplotne instalacije in hišnega priključka;« 2. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so, tudi stroški komunalnih storitev individualne potrošnje (voda; kanalizacija, elektrika, PTT. plin, smeti), dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj in obračun obratovalnih stroškov.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 406/preds-76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 700. Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 21. seji zbora združenega dela dne 29. aprila 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka' o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7-96/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A Priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se doda nova točka f), ki se glasi: »£) kotlovnica s kotli 18 točk*. Dosedanja črka f) postane črka g), črka g) postane črka h) in se njeno besedilo spremeni tako, da se glasi »pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija, pod f) pa kotlovnice s kotli«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 407/preds-76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 701. Na podlagi prve alinee 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67 in 22-255/72) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane 1. člen Odlok o sprejetju urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28-628/72) se v 6. in 7. členu spremeni in dopolni z naslednjim besedilom: Potek koridorja priključnega daljnovoda na RTF Beričevo v odseku Beričevo — Rašica ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro LD 16269/73 v januarju 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in 1810/L v decembru 1975 izdelal Biro 71 Domžale in katera je sestavni del tega odloka. 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 408/preds-76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 702. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagov nem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68), 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni hst, SRS, št. 13/74) in 3., 8. ter 185 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73 in 16/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela ODLOK o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani 1. člen Potrdi se tržni red na živilskih trgih v Ljubljani ki ga je sprejel zbor delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Živilski trgi Ljubljana dne 25. 2. 1976. ' 2. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki 1. prodaja izven stalnih trgov brez posebnega dovoljenja upravljalca (5. člen): 2 telčom tržnega časa zvišuje prodajne cene (29 člen); 3. prodaja proizvode, katerih prodgja na trgih ni dovoljena (21. člen); 4. opravlja promet na debelo v nasprotju z določilom 11. člena tržnega reda; 5. ne označi prodajnega mesta z ustrezno firme (27. člen); Z denarrio kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odst tega člena. Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. , 3. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki 1. ne prodaja na določenem prostoru in mestu prodaja s tal ali blago za prodajo blaga zlaga na tla (16. člen); 2. nima pri sebi dokazila o lastnih pridelkih in izdelkih . ali tega ne predloži v roku osem dni (19 člen); 3. ne prodaja mesa perutnine, kuncev in drugih malih živali v smislu 22. člena tržnega reda; 4. prodaja mlečne izdelke izven prostorov določenih v ta namen (23. člen); 5. prodaja živo perutnino, kunce in druge male živali v nasprotju z določili 24 člena tržnega reda; 6. prodaja zelišča in gobe v nasprotju z določil’ 25. člena tržnega reda; 7. prodaja živila živalskega izvora, mlevske izdelke. kislo zelje in repo in na prodajnem mestu n’ oblečen po določbi 26 člena tržnega reda: 8. ne meri blaga z neoporečnimi merili (30 člen) 9. skladišči blago na tržnem prostoru (35. člen) 10. ravna v nasprotju t določbami 38.. 40. in 41 člena tržnega reda. 4. člen Denarne kazni 3 Člena izterjajo takoj na mesti pristojni inšpektorji, delavci Uprave javne varnosti ir pooblaščeni delavci unravlinlca živilskih trsov. Pristojni inšpektorji, delavci Uprave javne varnosti in pooblaščeni delavci upravljalca živilskih trgov, uporabljajo pri izterjavi izrečene kazni določbe 185. člena zakona o prekrških. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani (Glasnik, št. 24/68. Uradni list SRS, št. 6/75). 6. člen Ta odlok in tržni red začneta veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 409/preds-76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. • Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ. št. 1/67 in 30.68) ter 40. člena statuta TOZD je zbor delavcev Komunalnega podjetja »Ljubljana« — TOZD »Živilski trgi* Ljubljana. Pogačarjev trg 1, na zboru dne 25 februarja 1976 sprejel in delavski sVet TOZD dne 26. fe-fruarja 1976 razglasil TRŽNI RED na živilskih trgih v Ljubljani I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Tržni red ureja promet s kmetijskimi pridelki in drugimi proizvodi na drobno na živilskih trgih, pravice in dolžnosti upravljalca tržnih no vrši n. lokacijo trgov, pogoje in predmet prodaje, vzdrževanje reda in snage, tržni čas, prodajna mesta, shranjevanje blaga, posebne storitve in pripomočke ter kontrolo nad prodajo in kvaliteto blaga. 2. člen J Promet s kmetijskimi pridelki in drugimi proiz«- vodi na živilskih trgih je prost, opravlja pa se tako, kot to določa ta tržni red. 3. člen Upravljalec tržnih površin je TOZD »Živilski trgi« Ljubljana, Pogačarjev trg 1 (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). Upravljalec mora na živilskih trgih omogočiti prodajo kmetijskih pridelkov in drugih proizvodov brez posrednika. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA 4. člen Upravljalec živilskih trgov ima naslednje pravice In dolžnosti: — organizira in vodi -poslovanje na trgih, razpotja in oddajb tržne površine prodajalcem družbenega in zasebnega sektorja; — skrbi za stalno in zadostno založenost živil-$kih trgov s kjnetijskimi pridelki in v ta namen pri-Vablja neposredne proizvajalce in trgovske organizacije Iz območja Ljubljansko regije, Slovenije in ostalih republik; — skrbi za obnovo in razširitev tržnega prostora in skladišč ter razvoj svoje dejavnosti s potrebami mesta; — ureja, redno vzdržuje in razširja komunalne in druge delovne naprave ter pripomočke, ki jih ima v upravljanju; — skrbi za lep videz, uporabnost in snago na trgih ter za odstranjevanje odpadkov in snega s trgov; — poleg drugih pristojnih organov skrbi za javni red in pravilne odnose na trgih; / — skrbi za kvaliteto blaga in izloča iz prodaje blago, katerega prodaja na trgih ni dovoljena; — obvešča pristojne organe o gibanju cen in založenosti trgov; — organizira priročno skladiščenje blaga na trgih za prodajalce; — opravlja javno tehtanje ter posoja in prodaja tržne pripomočke; — opravlja odkup in prodajo kmetijskih izdelkov — tržnih viškov ter tako nudi pomoč proizvajalcem. S tem onemogoča prekupčevanje, vpliva na večjo založenost trga in stabilizacijo prodajnih cen; — tekoče spremlja cene kmetijskih pridelkov na večjih živilskih trgih v Sloveniji in ostalih republikah ter o tem dnevno obvešča uporabnike živilskih trgov; — sodeluje s kmetijskimi proizvajalci, trgovskimi organizacijami, gospodarskimi zbornicami, poslovnimi združenji, samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo Ljubljane, SKIS in konferencami svetov potrošnikov, ki so organizirani v ljubljanskih občinah in mestu. 5. člen Za prodajo hitro pokvarljivega blaga v sezoni, za ozimnico in z namenom boljše preskrbe stanovanjskih naselij, lahko upravljalec organizira prodajna mesta ter prodajo tudi zunaj tržnih površin. Prodajalec mora imeti za tako prodajo posebno dovoljenje upravljalca. , ‘ Prodajna mesta določi na predlog upravljalca i» krajevne skupnosti upravni organ za komunalne zadeve pristojne občinske skupščine. HI. LOKACIJA TRGOV IN SKLADIŠČ 6. člen Promet s kmetijskimi pridelki in drugimi proizvodi se opravlja na centralnem trgu, tržnicah, odprtih trgih in skladiščnih prostorih. 7. člen Lokacija trgov 1. Centralni trgi s svojimi prodajalnami: — Plečnikove arkade na Adamič-Lundrovem nabrežju; — Vodnikov trg in Delničarjeva ulica; — pokrita tržnica na Pogačarjevem trgu 1. 2. Tržnica Moste ob Zaloški cesti. 3. Tržnica Šiška ob Celovši cesti. 4. Odprti trg za Bežigradom ob Titovi cesti 5. Odprti trg na Viču ob Gregorinovi cesti. 6. Odprti trg na Zalah za prodajo cvetja, sveč in cvetličarskih Izdelkov. 8. člen Lokacija skladišč , 1. Skladišče I na Vodnikovem trgu 6. 2. Skladišče II v Mahrovi hiši. 3. Skladišče III v rovih pod gradom. 4. Občasna priročna skladišča, ki jih vsako leto posebej določijo upravni organi za komunalne zadeve skupščin ljubljanskih občin. 9. člen Tržni red velja tudi za vse nove tržne površine in objekte, ki jih bo upravljalec dobil v upravljanje po sprejetju tega tržnega reda. IV. TRŽNI CAS 10. člen , Trgi poslujejo vse dneve razen državnih praznikov Prodaja blaga se opravlja v predpisanem tržnem času v skladu s predpisi Skupščine mesta Ljubljane. Ob delavnikih je normalni tržni čas v zimski sezoni praviloma od 8 do 16. ure. v poletni sezoni pa podaljšan tržni čas od 5. do 17. ure. Poletna sezona traja od 1 aprilu do 31 oktobra. Ob nedeljah posluje trg od 7. do 11. ute. 11. člen • Veliki porabniki (bolnišnice, obrati družbene prehrane. vzgojnovarstveni zaVodi, hoteli, restavracije in drugi) lahko nabavljajo blago v večjih količinah na trgih ves delovni čas le na zato posebej določeni in označenih mestih, na vseh ostalih mestih pa le po B uri. Upravičenost nabave oziroma prodaje blaga v večjih količinah presoja upravljalec glede na trenutno založenost trgov. 12. člen Organizacije združenega dela, ki imajo na trgih v najemu stalne prodajne prostore določijo delovni čas v skladu z določili tržnega reda in odloka o okvirnem poslovnem času# v trgovini na drobno, pri tem pa so dolžne uskladiti vsaj delovni čas s potrebami prometa na trgih in pri tem upoštevati predloge upravljalca. V. PRODAJNI PROSTORI IN MESTA 13. člen Prodajni prostori in mesta na živilskih trgih so: 1. Prodajni prostori in mesta. 2. Prodajna mesta z nadstreškom — stojnice m kioski. 3. Ostala prodajna mesta — prodajne klopi. 14 člen Prodajne poslovne prostore in mesta oddaja upravljalec v najem z natečajem. Prodajna mesta z nadstreškom — stojnice in kioske oddaja upravljalec v uporabo za vsako tekoče leto posebej s posebno pogodbo Pogodba se lahko podaljšuje. Praviloma se stojnina plačuje v mesečnih dogovorjenih zneskih. Delovna organizacija Je dolžna zasesti prodajno mesto do 8. ure, sicer lahko upravljalec na to mesto razporedi drugega prodajalca. V primeru, da zakupnik ne zaseda prodajnega mesta več kot 20 dni neprekinjeno, oziroma, da ne plačuje redno svojih obveznosti mesečno v naprej, lahko upravljalec sklene dogovor za to prodajno mesto i drugim prodajalcem. Ostala prodajna mesta oddaja upravljalec prodajalcem dnevno. Prodajalci si lahko ta prodajna mesta rezervirajo za določen čas in imajo prednost zasedbe mest, kolikor jih zasedejo do 8. ure zjutraj. Prodajna mesta z nadstreškom — stojnice in kioske lahko upravljalec oddaja tudi z natečajem. Pogodbe o rezervacijah za prodajna mesta se praviloma obnavljajo od 15. januarja do konca februarja za tekoče leto. Po tem datumu se sklepajo pogodbe o rezervacijah z novimi prodajalci. Pogodbe o rezervacijah se sklepajo praviloma za dobo 12, a najmanj za 6 mesecev. Oddajo prodajnih mest opravlja posebna komisija, ki jo imenuje delavski svet upravljalca. VI. PRODAJA BLAGA Splošni pogoji prodaje 15. člen Prodajni pogoji za prodajo kmetijskih pridelkov in drugih proizvodov na živilskih trgih so enaki za vse prodajalce. 16. člen Posamezne vrste blaga je dovoljeno razstaviti in prodajati samo na določenem prodajnem prostoru in mestu. Prodaja s tal ni dOvpljena. Prav tako ni dovoljeno blago za prodajo zlagati neposredno na tla. 17. člen Na živilskih trgih lahko prodajajo: — kmetijske proizvodne organizacije svoje proizvode in proizvodi- kooperantov, — trgovske organizacije kmetijske pridelke In ostala živila v okviru registriranega predmeta poslovanja, — zasebni proizvajalci kmetijskih pridelkov lastne pridelke osebno ali s svojimi ožjimi družinskimi člani in pri njih zaposlenimi delavci, — nabiralci cvetja, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in gob. ki so jih nabrali osebno ali z ožjimi družinskimi člani. — registrirani obrtniki in izdelovalci izdelkov domače obrti lastne Izdelke osebno ali preko družinskih članov in delavcev, ki so pri njih v rednem deldvnem razmerju, — TOZD Živilski trgi Ljubljana. ^ >» 18. člen Organizacije združenega dela iz 17 člena tega odloka ne morejo poveriti prodaje blaga na stalnih prodajnih mestih osebam, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu pri teh organizacijah. 19. člen Zasebni kmetijski proizvajalci, registrirani obit-nlki in Izdelovalci izdelkov domače obrti, morajo za prodajo vsega blaga na živilskih trgih imeti dokaz a o lastni proizvodnji. Prekupčevanje nn trgih je prepovedano. 20. člen No živilskih trgih je dovoljeno prodajati samo takSno blago, ki izpolnjuje pogoje glede kakovo« druge pogoje, določene s posebnimi predpisi in to. — vse vrste kmetijskih pridelkov, izdelke živilsko predelovalne industrije in ribe, — male živali (žive ali zaklane oz. njih meso), — cvetje, gozdne sadeže, gobe in zdravilna zelišča, — izdelke domače obrti, Prednost prodaje imajo živila. Izbor in obseg prodaje izdelkov domače obrti določa posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov upravljalna, mestne konference svetov potrošnikov in pristojnega organa SML. 21. člen Na trgih je prepovedano prodajati: — vse vrste alkoholnih pijač, — nepakirane in nedeklarirane testenine, — nepasterizirano in nepakirano mleko, — pse, mačke. ’ — razbita, natrta in umazana jajca, — zelenjavo, ki ni sveža in očiščena, je preveč mokra, ima neprijeten vonj, je namrznjena, uvela ali drugače neprimerna za prehrano, — sadje, ki ni zrelo, ni sveže, je umazano ali nagnito, ima neprijeten vonj ali okus, je razpokano, obtolčeno, namrznjeno ali napadeno od karantenskih škodljivcev in bolezni, — sveže meso in mesne izdelke zasebnih prodajalcev. razen perutnine in kuncev. Blago slabše kakovosti se lahko prodaja le na za to določenih mestih z oznako »slabša kakovost« in mora biti ločeno od prodaje ostalega blaga. Posebni pogoji prodaje 22. člen Meso perutnine in kuncev se sme prodajati le očiščeno in v celem kosu ter na za to določenih prodajnih mestih v posebnem prostoru pokrite tržnice, ločeno od drugih živil. Pred prodajo mora biti pregledano od pristojnega veterinarskega inšpektorja. 23. člen Mlečne izdelke se sme prodajati samo v posebej urejenem delu pokrite tržnice ter ločeno od drugih živil. 24. člen Živo perutnino, kunce in druge male živali lahko Prodajajo prodajalci samo na za to določenih prodajnih mestih, ločeno od živil in to v primernih kletkah ali košarah. Živali, ki se prodajajo na trgih, je treba krmiti in napajati, klanje ali mučenje živali na trgih je prepovedano. 25. člen Na trgih je dovoljeno prodajati le tisto vrsto zdravilnih zelišč in gob, ki so določene v posebnem seznamu upravljalca. Ne smejo se prodajati zdravilna zelišča, ki niso sveža ali pravilno posušena in gobe, ki ntso nepoznane. neužitne, strupene, stare, črvive, obrezane ali hagnite. Zdravilna zelišča, gobe in drugi gozdni sadeži se smejo prodajati samo na posebej določenih prodajnih mestih, ločeno od drugih živil, zavita v čist bel papir ali PVC vrečke. Užitne gobe morajo biti označene z domačim nazivom gobe in točnim naslovom prodajalca, zdravilna zelišča pa poleg tega tudi z botaničnim nazivom. 26. člen Prodajalci živil živalskega izvora, mlevskih izdelkov, kislega zelja, repe in podobnih živil morajo biti na prodajnih mestih oblečeni v bele halje ali predpasnike in nositi bele narokavnike, na glavi pa morajo imeti bela pokrivala. 27. člen Iz sanitarnih in higienskih razlogov prodajalci na istem prodajnem mestu praviloma lahko prodajajo istočasno le istovrstno blago. Trgovske organizacije in prodajalci izdelkov domače obrti so dolžni prodajno mesto označiti s firmo in cenikom. Cenik tnora biti evidentiran pri pristojnem zavodu za cene. Oblike in velikost firme določi upravljalen v dogovoru s prodajalcem. Samovoljno postavljanje ravnih reklam in neprimernih nadstreškov m dovoljeno. Prodajalci trgovskih delovnih organizacij morajo imeti na delovni obleki vidno napisano svoje ime in priimek. 28. člen Razstavljeno prodajno blago mora biti vidno označeno s prodajno ceno. Ce je za posamezn vrste blaga s posebnimi predpisi o jugoslovanskih standardih določeno posebno označevanje, je prodajalec dolžan označiti blago po teh predpisih, 29. člen Zvišanje cen tekom tržnega dneva je prepovedano. Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izstaviti račun in izmeriti prodano blago s kontrolnimi merili, ki so last upravljalca. Prav tako je prodajalec dolžan prodati blago, ki je v skladu s tem tržnim redom prinešeno na prodajno mesto. Prodajalec je dolžan kupcu zaviti blago na običajen način. 30. člen Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah in z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem in morajo biti pregledana in po predpisih žigosana. 31. člen V primeru pretirane rasti cen lahko upravlj alec v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane organizira posebno komisijo za določanje naj višjih sprejemljivih prodajnih cen za pomembnejše vrste blaga in to v primerjavi s cenami na drugih tržnicah In po lastni presoji za določeno obdobje. V komisiji sodelujejo predstavniki prodajalcev, mestne konference svetov potrošnikov. Zavoda za plan, statistiko in cene Ljubljana in upravljavca. VII. KONTROLA PRODAJE IN KVALITETE BLAGA 32. člen Kontrolo prodaje in kvalitete blaga, prinešene na trge, opravljajo delavci upravljalca. 33. člen Delavci upravljalca so dolžni sodelovati z delavci Uprave in inšpekcijske službe in UJV ter jih o kršitvah in ugotovitvah na trgih redno obveščati. 34. člen Kupci lahko preverjajo težo kupljenega blaga na kontrolni. tehtnici upravljalca v pokriti tržnici na Pogačarjevemu trgu 1. Pojasnila v zvezi s tržnim redom ter pravicami in dolžnostmi uporabnikov trgov dajejo delavci upravljalca — nadzorniki — neposredno na trgih Pritožbe in zapažanja v primeru pomembnejše kršitve določil tržnega reda pa lahko porabniki dajejo upravljalcu vsak delovni dan med 8. in 12. uro na upravi živilskih trgov, Pogačarjev trg 1. Vlil. SKLADIŠČENJE BLAGA 35. člen Skladiščenje blaga na tržnem prostoru ni dovoljeno. Po končanem tržnem času lahko prodajalci ostanek blaga vskladiščijo v skladiščih upravljalca. 36. člen Živila živalskega izvora morajo biti vskladiščena v hladilnici ali v hladilnih vitrinah. 37. člen . Blago, ki je namenjeno za skladiščenje, mora biti sortirano, čisto, ne sme biti v razsutem stanju, ampak embalirano v primernih posodah ali zabojih največ do 100 kg v enem kosu. IX. VZDRŽEVANJE REDA IN SNAGE 38. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih mestih ali prostorih. Po poteku tržnega časa ali ko je blago prodano, so prodajalci dolžni zapustiti tržni prostor in iz prodajnega mesta odstraniti embalažo, odpadke in neprodano blago. Drobne odpadke morajo odlagati v smetnjake, večje odpadke in embalažo pa so dolžni odvažati s trgov. V času, ko ima prodajalec razstavljeno blago, svojega prodajnega mesta ne sme zapuščati. 39. člen Za vzdrževanje reda in snage mora upravljalec: ' — dnevno čistiti prodajne in skladiščne površine, ki jih prodajalci skupno uporabljajo, — nameščati posode za odmetavanje odpadkov. 40. člen Prepovedano je: — zavijanje prodanega blaga v tiskani papir, — pranje blaga na trgih, ki je namenjeno za prodajo, — otipavanje in prebiranje blaga s strani kupcev, — vodenje psov po trgih. — kajenje In pljuvanje v prostorih, kjer se prodajajo živila. — poležavanje na tržnem prostoru, — zadrževanje prodajalcev na trgih izven tržnega časa, — samovoljno zavzemanje prodajnih mest, — parkiranje na trgih, * — shranjevanje ročnih vozičkov, dvokoles, troko. les in drugih prevoznih sredstev na trgih. 41. člen Prodajalci so dolžni zaradi varstva živil pred onesnaževanjem prekrivati prodajne klopi s primernimi PVC pregrinjali. Skrbeti morajo za osebno higieno in izgled tako, da so čisti, primerno negovani in oblečeni, da niso vir njeni, preglasni in nedostojnega vedenja. Stalni prodajalci živil morajo biti v skladu s predpisi vsakih 6 mesecev zdravstveno pregledani. 42. člen Delavci upravljalca so dolžni takoj obvestiti pristojne organe, če na trgih opazijo sumljive osebe (neprimerno in nenormalno vedenje, kažejo znake kla-teštva, tatvine in izzivanje, ki ogrožajo varnost in podobno) ter osebe, pri katerih je očiten sum na nalezljive bolezni. 43. člen Dovoz blaga na trge s(? usklajuje s prometnimi rešitvami v Ljubljani, sicer pa je dovoz blaga na trge z motornimi vozili dovoljen le do 2 uri po začetku tržnega časa. Odvoz blaga z motornimi vozili pa je dovoljen praviloma po koncu tržnega časa. Dovoz in odvoz blaga z ročnimi vozički je dovoljen ves tržni čas. X. POSEBNE STORITVE IN PRIPOMOČKI 44. člen Upravljalec lahko nudi prodajalcem posebne storitve in inventar in to: — skladiščenje, tehtanje, prevoze in prekladanje blaga ter čiščenje prodajnih mest, — balančne tehtnice, senčnike in držala, prodajne mize, cenike, PVC pregrinjala itd. 45. člen Inventar si lahko prodajalec izposodi praviloma za normalni tržni čas in to na podlagi kartona s prepisom osebne izkaznice in pologom kavcije. ' XI. KONČNE DOLOČBE 40. člen Za izvajanje tržnega reda na trgih je zadolžen upravljalec s svojimi delavci, Pristojni inšpekcijski organi nadzorujejo poslovanje in promet blaga na trgih po določilih tega tržnega reda in po posebnih predpisih. 47. člen . Upravljalec zaračunava uporabnikom komunalne storitve po pravilniku o zaračunavanju stojnin in najemnin. Komunalne storitve na živilskih trgih so: — stojnine za občasna in stalna prodajna, mesta, i — najemnine za uporabo opremljenih prodajnih mest v zaprtih poslovnih prostorih. f Cene za posebne nekomunalne storitve in odškodnine za izposojeni inventar določa upravljalec na podlagi evidentiranja cen pri pristojnem zavodu za cene. 48. člen Upravljalec lahko odpove uporabo prodajnega mesta tistim prodajalcem, ki kršijo določila tržnega reda. 1 Morebitne ugovore rešuje delavski svet upravljal-ca. 49. člen Tržni red mora upravljalec takoj po uveljavitvi izobesiti na vidna mesta na trgih, da se lahko z njim seznanijo vsi uporabniki in obiskovalci trgov. 50. člen Ta tržni red začne veljati po uveljavitvi odloka o potrditvi tržnega reda, ki ga sprejme Skupščina mesta Ljubljane. Ljubljana, februar 1976. Predsednik delavskega sveta Matija Bojc 1. r. Predsednik zbora delavcev Rudi Bužga 1. r. 703. Na podlagi 5. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75)'. 24.. 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela SKLEP o potrditvi programa investicij v osnovna sredstva za leto 1976 v OZD Komunalno podjetje Ljubljana I S tem sklepom Skupščina mesta Ljubljane potrjuje program investicij v osnovna sredstva za leto 1976 za OZD Komunalno podjetje Ljubljana. , n Spremembe in dopolnitve programa investicij v osnovna sredstva mora OZD Komunalno podjetje Ljubljana predložiti Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane v predhodno potrditev. Organizacija združenega dela-Komunalno podjetje Ljubljana je dolžna do 25. 10. 1976 predložiti Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane 9-mesečno poučilo o izpolnjevanju programa investicij v osnovna Rredstva. Program investicij v osnovna sredstva za leto 1976 m°ra komunalna organizacija Komunalno podjetje Lmbljana v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa Rjaviti v Uradnem listu SRS (program investicij). Objavljeni program investicij v osnovna sredstva, e $cstavni del tega odloka. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 410/preds.-76 Ljubljana, dne il. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljana Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. PROGRAM INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA ZA LETO 1976 V OZD »LJUBLJANA« Program investicij v osnovna sredstva OZD »Ljubljana« za leto 1976 je usklajen z realnimi možnostmi financiranja oziroma razpoložljivimi lastnimi sredstvi in znanimi sredstvi LB (kreditnimi) za izgradnjo krematorija in spremljajočih objektov na centralnem pokopališču Žale. Program investicij je prav tako usklajen s srednjeročnim planom enostavne in razširjene reprodukcije kolektivne komunalne oskrbe v Ljubljani za obdobje 1976—1980. V okviru investicij za leto 1976 je glavna in prioritetna investicija gradnja krematorija. Omeniti moramo, da zadevna investicija glede na razpoložljiva lastna sredstva, ki so prikazana v posebni tabeli ni v celoti pokrita in so za pokrivanje celotne investicije potrebna še naslednja sredstva. din — potrebna sredstva 50,870.000 — zagotovljena sredstva: lastna sredstva 5,739.000 kreditna sredstva 37,200.000 Skupaj: 42,939.000 — nepokrito 7,831.000 Prav tako še ni rešeno vprašanje kdo bo nosilec kreditnih sredstev oziroma investitor glede na to, da TOZD »Žale« ni sposobna najemati navedene kredite. TOZD »Zale« je lahko samo soinvestitor v navedenem znesku lastnih sredstev. V programu Investicij za leto 1976 torej ni prikazan primanjkljaj sredstev v višini 7,831.000 din. Prav tako je v investicijah izločena komunalna infrastruktura v skupnem znesku 6,889.000 dinarjev, ki ga bodo financirale OZD za individualno komunalno potrošnjo iz sredstev MSSR za leto 1976. Naslednja prioritetna investicija v okviru investicijskega programa za leto 1976 je nakup prostorov za tržnico Bežigrad. Temeljna organizacija združenega dela »Živilski trgi« ima za ta namen na razpolago lastna sredstva le v višini 4,788.000 din. Za celotno investicijo oziroma nakup prostorov je potrebnih 17,000.000 din. Pomeni, da za realizacijo nakupa prostorov primanjkuje 12,212.000 din. PLAN KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH STORITEV ZA LETO 1976 Kolektivne komunalne storitve za leto 1976 smo planirali v višini 27,999.029 din tako- kot ta sredstva predvideva proračun mesta Ljubljane. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev je odprto vprašanje financiranja zimske službe v letu 1976 za katero smo po že znanih fakturah v srednjeročnem planu določili v znesku 6,200.000 din, medtem ko je v proračunu mesta določena le v znesku 1.855.000 din. Razpoložljiva finančna sredstva v proračunu mesta Ljubljane za kolektivno komunalno oskrbo so od našega predloga zmanjšana za 15,000.000 din. Vsled tega je napram letu 1975 računati na zmanjšan obseg zadevnih storitev kljub povečanim sredstvom v letu 1976. Upoštevati je namreč potrebno podražitev cene električne energije od sedanjih 0,64 din/kWh + 48 °/i energetskega prispevka na 0,95 din/kWh. Tako bomo morali o tem letu vpeljati strožjo redukcijo in bo znašala od 55—60 »/o. Prav tako se bodo zaradi podražitev temu ustrezno zmanjšale metale kolektivne komunalne storitve. PLAN INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA ZA LETO 1976 po TOZD REKAPITULACIJA PO TOZD: 1. Javna higiena in ceste 9.544 2. Rast 2.030 3. Zale 44.809 4. Javna razsvetljava 5.189 5. Živilski trgi 6.788 6. Proizvodnja komunalne opreme 3.980 7. DS SS 1.310 SKUPAJ OZD 73.650 Viri financiranja investicij za leto 1976 v 000 din OZD Ljubljana TOZD JHC TOZD Rast TOZD Zale TOZD JR TOZD ZT TOZD PKO DS SS Prosta sred. posl. sklada 33.380 8.500 4.250 6.080 6.420 6.080 2.300 Amortizacija 23.650 15.880 1.990 1.210 1.080 2.160 1.330 Ostanek doh. p. sklada 7.100 1.800 800 200 2.000 500 1.800 Vračilo vez. dep. 1.080 65.410 1.080 27.260 7.040 7.490 9.500 8.690 5.430 Trajna obr. sred. za zaloge 3.850 61.560 3.630 23.630 7.040 7.490 9.500 8.690 220 5.210 Anuitete 6.990 5.030 790 300 — 860 10 Plasmaji 6.840 3.210 1.550 350 580 700 450 Obvez, do kup. (vez. 45 dni) 16.950 8.500 3.500 500 3.600 250 600 Skupaj odbitki 30.780 16.740 5.840 1.150 4.180 1.810 1.060 Ostanek last. sred. za invest. 30.780 6.890 1.200 6.340 5.320 6.880 4.150 (47 »/« i 616 (13 ”/o) 1.700 U00/(.)131 <10 "/0)131 7»/n 92 (13 "'(i)170 1.310 Skupaj lastna sredstva 30.780 6.274 1.030 6.209 5.189 6.788 3.980 1.310 Krediti (LB MSSR) 40.900 1.300 1.000 38.600 — — Krediti O. D. O. 1.570 1.570 — — — — Drugi viri 400 400 — — — Skupaj krediti 42.870 3.270 1.000 38.600 — — — — Skupaj lastna sred. in krediti 73.650 9.544 2.030 44.809 5.189 6.788 3.980 1.310 Glavni direktor Ljubljana, marec 1976 ______ Janez Urbanija, dipl. inž. 1. r. 704. Na podlagi 5. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št 24/75), 24.. 25. in 124. člena statuta mesta Ljub Ijane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27 maja 1976 in na 22. seji zbora občin dpe 27. maja 1976 sprejela SKLEP o soglasju k osnovam plana izgradnje komunalnih objektov In naprav individualne komunalne porabe za leto 1976 I Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k osnovam plana izgradnje komunalnih objektov in naprav za leto 1976, ki ga je sprejela sestavljena organizacija združenega dela za individualno komunalno potrošnjo na seji centralnega delavskega sveta. Planske osnove obsegajo razširjeno reprodukcijo s področja individualne komunalne porabe, to je, oskrbe z vodo. oskrbe s plinom, oskrbe s toplotno energijo in odpravo odpadnih in atmosferskih voda. II Planske osnove zajemajo področje' gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, izgradnjo cest in dejav- nost drugih investitorjev, ki uporabljajo objekte in naprave individualne komunalne porabe. Nosilec dogovarjanja za pridobitev sredstev za izgradnjo objektov in naprav po posameznih področjih je sestavljena organizacija združenega dela za individualno komunalno potrošnjo, pri čemer sklene ustrezen sa-mupravni sporazum. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za realizacijo plana izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1976, bo sestavljena organizacija združenega dela za individualno komunalno potrošnjo po sklenitvi s podpisniki predložila v dokončno soglasje Skupščini mesta Ljubljane. III Planske osnove vlaganj v razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe mora sestavljena organizacija združenega dela za individualno komunalno potrošnjo objaviti v Uradnem listu SRS najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 411/preds. -76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Osnove plana izgradnje komunalnih objektov in naprav za leto 1976 združenih podjetij za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana Na podlagi sklepa o soglasju k osnovam plana komunalnih objektov in naprav, ki ga je sprejela Skupšči- na mesta Ljubljane na 22. seji dne 27. maja 1976 objavljajo združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana, Ljubljana, Ambrožev trg 7 program investicij v letu junij 1976 do junij 1977. KEL PLIN VODA KANAL SKUPAJ Viri CCN-objekli po odloku o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljub- Ijane (Ur. 1. SRS št. 45-1030/73) 118.356.600 32.917.350 26.170.000 8.000.000 185.443.950 Primarna mreža po odloku 13.704.460 6.852.498 34.520.401 29.710.000 84.787.350 Kom. nap. v zvezi z cest in krematorija izgradnjo 1.279.670 3.176.925 3.458.239 5.000.000 12.914.834 Sekundarna mreža po odloku 9.852.000 7.447.810 6.272.785 ' 14.793.000 38.365.595 Kom. nap. izven mestnih oodročij 6.300.000 11.100.000 11.100.000 Skupaj 143.192.730 50.394.574 76.721.425 68.603.000 338.911.729 Program investicij bo uresničen po naslednjem fi- „ nančnem načrtu, ki temelji na samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za uresničitev plana izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe v letu 1976. Sredstva v znesku 338.911.729 bodo zagotovljena iz naslednjih virov: din — lastna sredstva IPK Ljubljana — bančni krediti, ki jih najame IPK Ljubljana — krediti stanovanjske samoupravne skupnosti, ki jih najame IPK Ljubljana — sredstva stanovanjske samoupravne interesne skupnosti Ljubljana — sredstva iz skladov za urejanje zemljišč ljubljanskih občin, ki jih zbirajo °b investicijah v industrijo in drugo gospodarstvo — sredstva samoupravne interesne skupnosti za gradnjo cest Ljubljana — sredštva ' republiške skupnosti za ceste 30.000. 000 84.000. 000 40.000. 000 111.000.000 60.000. 000 7.368.448 3.117.583 — sredstva gradbenega odbora za Sradnjo krematorija 1.213.969 — sredstva KS Golo 2.300.000 Skupaj združena sredstva 338.911.729 Generalni direktor Miloš Vire, dipl. oec. 1. r. 705. Na podlogi 39. in 43. člena zakona o financiranju sPlošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup* n°stih (Uradni list SRS. St. 39-461 1974) in 124. člena sfatuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS St. 13-298/74) 'le Skupščina mesta Ljubljane na 22. seti zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin 27' maja 1976 sprejela SKLEP I Nepokrite obveznosti za zimsko službo v letu 1976 2nesku 3.871.068.80 se krijejo: din — iz sredstev rezerve mesta za akcijo v času od 8.-16. 3. 1975, ker so stroški nastali zaradi Izrednih okoliščin; 3.004.660,70 — ostali stroški se začasno krijejo iz sredstev proračuna mesta, določenih za skupno*komunalno potrošnjo. 866.408,10 II Poraba 866.408,10 din bo z rebalansom proračuna mesta pokrita z dodatnimi sredstvi. III Izvršni svet skupščine mesta mora do sprejetja rebalansa proračuna uravnavati črpanje sredstev za skupno komunalno potrošnjo tako, da dinaittika porabe zaradi izdatka 866.408,10 din ne bo bistveno prekoračena. IV Ta sklep velja takoj. St. 412/preds. -76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. « 706. Na podlagi 6. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Slovniji (Uradni list SRS, št. 8/59 in 28/71) ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. sčji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 sprejela SKLEP o soglasju k prehodu Gradbene tehniške šole v Ljubljani. Titova 100 na petdnevni delovni teden 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani, da s šolskim letom 1976/77 preide na petdnevni delovni teden. 2 Sola preide na petdnevni delovni teden potem, ko dobi dovoljenje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 413/preds. -76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 707. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 82. člena statuta Centra strokovnih šol Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976, na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Centra strokovnih šol Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Centra strokovnih šol se imenuje Adrijan Kumar St. 41}7/preds. -76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. BREŽICE 709. Na podlagi 23. člena zakona o linanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-46/76) in 202. člena statuta ob-činp Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. maja 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1976 1. člen Proračun občine Brežice za leto — dohodke v znesku — razporejanje dohodka — nerazporejeni dohodki — izločena sredstva rezerv \ 2. člen V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 “/n vseh tekočih dohodkov po odbitku dopolnilnih sredstev in prenešenih sredstev iz leta 1975. 2. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev, del, ki pripada občini, so v celoti dohodek veterinarske inšpekcije. 4. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenem znesku za redno dejavnost, državnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene z njihovimi finančnimi načrti. 5. člen Upravni organ in drugi organi kot so občinsko sodišče, medobčinsko javno pravobranilstvo Celje, sodišče združenega dela, ki ustvarjajo lastne dohodke, lahko le-te uporabljajo za redno dejavnost oziroma funkcionalne izdatke v okviru finančnih načrtov. 1976 obsega: din 27.546.550 23.488.585 20.000 4.037.965 708. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 14. člena statuta Ekonomske srednje šole v Ljubljani je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. maja 1976, na 22. seji zbora občin dne 27. maja 1976 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1976 sprejela SKLEP o Imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Ekonomske srednje šole Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Ekonomske srednje šole se imenuje Karlina Remic St. 418/preds. -76 Ljubljana, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 6. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov, ustanov, družbenopolitičnih organizacij, društev ter skladov se odvajajo na žiro račune uporabnikov po dvanajstinah, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov. 7. člen Ce se med letom ukine katerikoli sklad, se preostala sredstva prenesejo med nerazporejene dohodke proračuna. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Brežice je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov. 9. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Brežice. Za odredbodajalca proračuna se določi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice. V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako kot je predvideno v tem odloku, bo Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da bi zadržal ravnovesje proračuna začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v .proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Brežice se pooblašča, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenesejo sredstva iz ene na drugo postavko. 11. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada proračuna. 12.. člen Izvršni svet Skupščine občine Brežice je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke. 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 200.000 dinarjev. organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določbe za leto 1976 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun naslednjih let. 14. člen Sredstva v višini 738.600, ki so predvidena v proračunu za dejavnost krajevnih skupnosti se dodelijo krajevnim skupnostim po merilih zbora krajevne skupnosti. 15. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega proračuna. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-14/76-1 Brežice, dne 11. maja 1976. 13. člen Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev proračuna občine Brežice za leto 1976 morajo Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov Vrste dOhodkov Znesek 1. Sredstva, prenešena iz preteklega leta 2. Davek iz osebnega dohodka in davek 203.350 iz dohodka 3. Prometni davek, davek na premože- 11,589.000 nje in davek na dohodek od premoženja 12,938.000 4. Takse ,, 1,750.000 5. Dohodek po posebnih predpisih 6. Dohodki upravnih organov in drugi 90.000 dohodki 7. Dohodki drugih družbenopolitičnih 808.000 Skupnosti 168.200 Skupaj dohodki 27,546.550 proračuna občine Brežice za leto 1976 namen Razpored dohodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 13,429.200 02 Narodna obramba 437.500 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 1,229.300 07 Kulturno prosvetna dejavnost 109.540 08 Socialno skrbstvo 1,274.400 09 Zdravstveno varstvo 83.000 10 Komunalna dejavnost 240.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 738.600 13 Odstopljeni dohodki 2,258.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 973.345 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 4,037.965 Skupaj razporejeni dohodki 27,546.550 Na podlagi določil 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SR Slovenije, št. 7/73) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SR Slovenije, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta Brežice in ostalih naselij v občini Brežice 1. člen Spremeni se 7. točka 2. člena odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta Brežice in ostalih naselij v občini Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 12/63) in, glasi: — vse smeti, vključno z dotrajanimi in neuporabnimi avtomobili, gospodinjskimi aparati, odpadni gradbeni material in podobne stvari, se morajo zbirati oziroma odpeljati na za to določpna mesta. Razsipavanje in odmetavanje smeti in odpadkov je prepovedano. Vse smeti in odpadke se odvažajo na prostor, ki ga določi uprava za komunalne zadeve Brežice, v naseljih pa v sporazumu s krajevno skupnostjo. Prepovedano je poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih. 2. člen Spremeni se 10. člen in glasi: Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi Izvršni svet Skupščine občine Brežice. 3. člen V 11. členu se kazen do 100 din nadomesti s kaznijo do 1.000 din. V 2 odstavku 11. člena se kazen do 80 din nadomesti s kaznijo do 800 din. V 3. odstavku 11. člena se kazen do 50din nadomesti s kaznijo do 500 din. * 4. člen V 1. odstavku 12. člena se kazen 5 din nadomesti s kaznijo 100 din. V 2. odstavku 12. člena se kazen 2 din nadomesti s kaznijo 50 din. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 352-5/76-1 Brežice, dne 11. maja 1976. Predsednik . • Skupščine občine Brežice Franc Skinder L r. 711. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega de}a in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike, specialna motorna vozila komunalne delovne organizacije, rešilne in gasilske avtomobile 1. člen Spremeni se prvi člen odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za traktorje in njihove priklopnike 'Uradni list SRS. št 6/76) in glasi: V občini Brežice se oprostijo plačevanja pristojbin za traktorje in njihove priklopnike OZD. ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. 2. člen Spremeni se drugi člen in glasi' Oprostitev velja pod pogojem, da občan, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma OZD. ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ne opravlja prevoznih storitev drugim, razen v primeru. Če s traktorjem opravlja zimsko službo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/76-1 Brežice, dne 11. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. CELJE 713. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje je na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hi^ (Uradni Ust SRS, št. 10-64'48. 8-35/49 in 20-108/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic m trgov ter označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35-480/56) in 146 člena statuta občine Celje na seji dpe 1. junija 1976 sprejel O D L O K o imenovanju ulic In trgov na območju mesta Celja 1. člen Ceste, ulice in trgi na območju mesta Celje imujo naslednja imena; . Adamičeva ulica — od Dečkove ceste proti severu mimo trgovine Merx do Ulice bratov Mravljakov Pojasnilni napis se glasi: Emil Adamič, skladatelj 1877—1936. ■ Aškerčeva ulica — od Cankarjeve ulice proti severu do Mariborske ceste. Pojasnilni napis se glasi: Anton Aškerc, pesnik, 1856—1912. Badovinčeva ulica — od mosta preko Ložnice na Ljubljanski cesti, ob levem bregu potoka Ložnice proti jugovzhodu do Savinje. Pojasnilni napis se glasi: Ilija Badovinac, narodni heroj, 1917—1944. Berksova ulica —‘ od Mariborske ceste na južni strani hiše kovača Zabreta proti 'zahodu. Pojasnilni napis se glasi: Hugo Berks, politik,, 1841—1906. Bernekerjeva ulica — od Mariborske ceste severno od kovača 'Zabreta proti zahodu. Pojasnilni napis se glasi: Franc Berneker, kipar. 1874—1932. Bezenškova ulica — od Skaletove ulice' zahodno od mostu Travniškega potoka proti jugozahodu, prečka Prijateljevo ulico, do glinokopa Celjske opekarne. Pojasnilni napis se glasi: Anton Bezenšek, stenograf, 1854—1915. Bežigrajska cesta — od Mariborske ceste pri servisu Petrola proti vzhodu do potoka Hudinja. Bohoričeva ulica — od Ceste na grad pri hiši Re-mus proti vzhodu, zopet do Ceste na gčad. Pojasnilni napis se glasi: Adam Bohorič, slovni-čpr, 1520—1599 Rožičeva ulica — od Ljubljanske ceste pri mestnem kopališču proti jugu do potoka Ložnica. Pojasnilni napis se glasi: Josip Rožič, aktivjst OF. 1917—1941. Rreg — od križišča Partizanske ceste in Maistrove ulice proti jugu do Ceste v Laško. Brinarjevq ulica — od križišča Kersnikove in Drašpii)ove ulice proti severovzhodu do Ulice bratov Vošnjakov. Pojasnilni napis se glasi: Josip Brinar, pedagog, 1874—1959. Cankarjeva ulica — od križišča Stanetove in Vodnikove ulice proti vzhodu do železniškega podvoza. Pojasnilni napis se glasi: Ivan Cankar, pisatelj, 1876—1918. Celestinova ulica — od Ceste na grad pri hiši Perc proti vzhodu do Gallusove ulice. Pojasnilni napis se glasi: Franc Celestin, publicist. 1843-T-1895. Celovška ulica — od ceste na Dobrovo pri vili Olgi proti zahodu, do križišča Adamičeve ulice in Ulice bratov Mravljakov. Cesta II. Grupe odredov — od Ceste na Ostrožno pri gasilskem domu proti severu proti domačiji Ratajc. Cesta na Dobrovo — od križišča Dečkove ceste in Vrunčeva ulica proti severu do naselja Dobrova. Cesta na Grad — od Teharske ceste v križišču pri tovarni Toper, mimo Skalne kleti po pobočju na Stari grad. Cesta na Ostrožno — od' križišča Čopove in Puceve ulice do naselja Lopata. Cesta v Lahovno — od Beženškove ulice pri hiši Kuder proti severu. Cesta v Laško — od Brega proti jugu po regionalni cesti št. 388 Celje — Laško do naselja Košnica pri Celju. Cesta v Lokrovec — od križišča Riharjeve in Dra-pšinove ulice proti severu do avtoceste v Spodnji Dobrovi. Cesta v Trnovlje — od Mariborske ceste pri hiši št. 140 proti vzhodu do potoka Hudinja. Cigaletova ulica — od Ceste na grad proti severu do Celestinove ulice. Pojasnilni napis se glasi: Matej Cigale, jezikoslovec, 1819—1889. Cinkarniška pot — od Mariborske ceste pri hiši št. 10 v vijugah proti vzhodu do industrijskega tira v Cinkarno. Čopova ulica — od Partizanske ceste preko mostu čez Savinjo, proti severu preko železniške proge Celje—Velenje do križišča Pucove ulice in Ceste na Ostrožno. Pojasnilni napis se glesi: Matija Cop, literarni zgodovinar, 1797—1835. Črtomirova ulica — od Ceste II. grupe odredov proti severovzhodu. Pojasnilni napis se glasi: Črtomir, slovenski knez iz 9. stoletja. Cuprijska ulica — od Titovega trga pri hotelu Evropa do Savinjske ulice. Dalmatinova ulica — od Vrunčeve ulice pri hiši Jazbinšek proti vzhodu do Ulice VIII. črnogorske brigade. Pojasnilni napis se glasi: Jurij Dalmatin, protestantski pisatelj. 1547—1589. Dečkova cesta — od križišča Mariborske in Bežigrajske ceste, prečka Čopovo ulico in se nadaljuje proti zahodu. Pojasnilni napis se glasi Ivan Dečko, politik 1859—1908. Delavska ulica — od konca Tovarniške ulice proti severu do Kovinarske ulice. Dobojska ulica — severno od Opekarniške krožno okoli griča. Dolarjeva ulica — od Ceste na grad pri hiši Ferlič proti vzhodu zopet do Ceste na grad. Pojasnilni napis se glasi: Anton Dolar, publicist, 1875—1953. Dolharjeva ulica — od Prijateljeve ulice med vrstnimi hišami proti vzhodu. Pojasnilni napis se glasi: Ivan Dolhar, revolucionar, 1911—1943. Drapšinova ulica — od križišča Kersnikove in Brinarjeve ulice proti zahodu do Ceste v Lokrovec. Pojasnilni napis se glasi: Petar Drapšin. narodni heroj, 1914—1945. Drobničeva ulica — od Ceste na grad pri transformatorju ob tovarni Toper po stopnicah proti vzhodu do Plečnikove ulice. Pojasnilni napis se glasi: Josip Drobnič, gledališki organizator. 1812—1861. Efenkova ulica — od Ceste II. grupe odredov proti zahodu preko Stare ceste do Ulice Dušana Kvedra. Pojasnilni napis se glasi: Ivan Kovačič-Efenka narodni heroj, 1921—1962. Erjavčeva ulica — od Prvomajske ulice proti zahodu in proti severu. Pojasnilni napis se glasi: Fran Erjavec, pisatelj. 1834—1887 Gallusova ulica — od Ceste na grad proti severu ob pobočju d (^Celestinove ulice Pojasnilni napis se glasi: Jakob Petelin-Gallus. skladatelj, 1550—1591. Gledališka ulica — od sodišča na Trgu svobode do Vodnikove ulice. Goriška ulica — od križišča Pucove in Pregljeve ulice proti jugu. Goručanova ulica — od Prijateljeve ulice med vrstnimi hišami proti vzhodu. Pojasnilni napis se glasi: Jože Goručan, aktivist OF, 1890—1942. Gosposvetska ulica — od križišča Pokopališke ulice in Ceste na Dobrovo proti zahodu do Pohorske ulice Gradnikova ulica — od križišča Ceste na Ostrožno in Stare ceste proti jugozahodu. PojasnUni napis se glasi: Alojz Gradnik, pesnik, 1882—1967. Grčarjeva ulica — od Riharjeve ulice proti vzhodu do Hohkrautove ulice. Pojasnilni napis se glasi: Tone Grčar, revolucionar, 1915-1942. Gregorčičeva ulica — od Slandrovega trga do križišča Levstikove ulice in Ulice 29 novembra. Pojasnilni napis se glasi: Simon Gregorčič, pesnik. 1844—1906. Grunova ulica — od Popovičeve ulice pri RTP Selce proti severozahodu do Popovičeve ulice Pojasnilni napis se glasi: Herbert Grun. književnik. 1925—1961. Groharjeva ulica — od Ceste na grad do tovarne Toper proti vzhodu do Zvezne ulice Pojasnilni napis se glasi: Ivan Grohar, slikar. 1867—1911. Grudnova ulica — od Partizanske ceste pri hiši št. 31 proti jugu. Pojasnilni napis se glasi: Igo Gruden, pesnik, 1893—1948. Gubčeva ulica — od križišča Prešernove in Koce-nove ulice proti severu do Cankarjeve ulice. Pojasnilni napis se glasi- Matija Gubec, vodja sl. -hrv kmečkega upora. 1572—73. Hohkrautova ulica — od Drapšinove ulice proti severu do Ulice bratov Mravljakov. Pojasnilni napis se glasi: Alojz Hohkraut, narodni heroj, 1901—1942. Hrašovčeva ulica — od Japljeve ulice proti severozahodu. Pojasnilni napis' se glasi: Juro Krašovec, politik, 1858—1957. Hribarjeva ulica — od Groharjeve ulice proti severu. Pojasnilni napis se glasi: Dragotin Hribar, založnik, 1862—1935. Hubadova ulica — od Dečkove ceste pri stavbi št. 46 proti severu do Saranovičeve ulice. Pojasnilni napis se glasi: Matej Hubad, glasbenik. 1866—1937. Ilirska ulica — od Tumove ulice proti severb do ceste, ki vodi proti gozdu. Ipavčeva ulica — od Slandrovega trga proti severu do Ulice Moše Pijade. Pojasnilni napis se glasi. Skladatelji Ipavci, Benjamin, 1829—1908, Gustav, 1831—1908, Josip, 1873— 1921. Iršičeva ulica — od križišča Pucove ulice- in Ceste na Ostrožno proti jugu in zahodu do Stegen.škove ulice ^ Pojasnilni napis se glasi: Rado Iršič, narodni heroj, 1910—1941. - Jakopičeva ulica — od avtoceste Hoče—Levec proti severovzhodu do Mariborske ceste. Pojasnilni napis se glasi. Rihard Jakopič, slikai, 1869—1943. Jamova ulica — od Opekarn iške ceste pri stavbi št. 5 proti zahodu do Travniške ulice in proti severu do glinokopa. Pojasnilni napis se glasi: Matija Jama, slikar, 1872—1947. Janežičeva pot — od križišča Zvezne in Groharjeve ulice proti severu in vzhodu do Griinove ulice. • Pojasnilni napis se glasi. Anton Janežič, slovni-čai, 1828—1869. ® Janševa ulica — od Mariborske ceste pri stavbi št. 145 proti zahodu. Pojasnilni napis se glasi: Anton Janša, čebelar, 1734—1773. Japljeva ulica — od Ceste v Laško pri stavbi št. 11 proti severozahodu. Pojasnilni napis se glasi. Jurij Japelj, jezikoslovec, 1744—1807. Jenkova ulica — od Ulice 29. november pri stavbi št. 14 proti zahodu do Ipavčeve ulice. Pojasnilni napis se glasi: Simon Jenko, pesnik. 1835—1869. Jerajeva ulica — od Prijateljeve ulice proti vzhodu med vrstnimi hišami. Pojasnilni napis se glasi: Adalbert Jeraj, aktivist OF, 1905—1942. Tcretinova ulica — od Mariborske ceste pri stavbi št 147 proti zahodu. Pojasnilni napis se glasi: Janez Krstnik Jeretln, gledališki organizator, 1803—1853. Jurčičeva ulica — od Malgajeve ulice proti jugozahodu do Savinjskega nabrežja. Pojasnilni napis se glasi: Josip Jurčič, pisatelj. 1844—1881. Kačeva ulica — od Mariborske ceste pri stavbi št. 149 proti zahodu. Pojasnilni napis se glasi. Franc Kač, delavski zaupnik. 1897—1965 Kajuhova ulica — od Malgajeve ulice mimo gimnazije do Savinjskega nabrežja. Pojasnilni napis se glasi: Karel Destovnik-Kajuh. narodni heroj, 1922—1944. Kamniška ulica — od Ljubljanske ceste pri stavbi št. 68 proti severu ob savinjski železnici. Kersnikova ulica — od križišča Gregorčičeve in Miklošičeve ulice proti severu do križišča Drapšinove in Brinar j e ve ulice ter dalje proti severu. Pojasnilni napis se glasi: Janko Kersnik, pisatelj. 1852—1897. Kettejeva ulica — od Ljubljanske ceste pri Stavbi št. 75 proti jugu do Savinje. Pojasnilni napis se glasi. Dragotin Kette, pesnik, 1876—1899. Kidričeva ulica — od Mariborske ceste pri stavbi št. 60 proti vzhodu do križišča z regionalno cesto št 344/11 Celje—Rogaška Slatina. Pojasnilni napis sc glasi: Boris Kidrič, narodni heroj, 1912 —1953. Klanjškova ulica — od Iršičeve ulice proti jugu in severu. Pojasnilni napis se glasi; Jože Klanjšek, narodni heroj. 1917—1965. Kocbekova ulica — od Vodnikove ulice proti severu do Miklošičeve ulice. Pojasnilni napis — v skladu s ključem, kriteriji in merili, navedenimi pod točko 18 tega dogovora in v roku določenem v točki 19 sofinancirale delo Medobčinskega inšpektorata in pravočasno izvrševale tudi druge obveznosti. ki so jih v ta namen sprejele, — dostavljale Medobčinskemu inšpektoratu odloke in -sklepe, ki se nanašajo na delo medobčinskih inšpektorjev ter zapisnike sej organov, na katerih se je obravnavala problematika povezana z inšpekcijskim delom, — dajale podatke, ki jih potrebujejo inšpektorji pri svojem delu na območju teh občin, — nudile inšpektorjem prostore, administrativne storitve (v občini Logatec oddelek za notranje zadeve, v občini Vrhnika oddelek za splošne zadeve in družbene službe) ter drugo pomoč, ki je potrebna za učinkovito delo. 26. člen Podpisnice tega dogovora se sporazumejo, da bodo spore, nesoglasja, pritožbe, predloge sprememb v zvezi z izvajanjem tega dogovora usklajevale na arbitražni komisiji. PREHODNE DOLOČBE 27. člen S podpisom tega dogovora skdpščine občin Idrija, Logatec in Vrhnika Medobčinskemu inšpektoratu: — dajo na razpolago vse inšpektorje. — prenesejo v brezplačno uporabo vsa tehnična sredstva, ki so jih imeli inšpekcijski organi teh občin. 28. člen Delavec Inšpekcijskega organa katerekoli podpisnice tega dogovora, ki ga Medobčinski inšpektorat ne sprejme v delovno razmerje, oziroma sam odklanja združevanje svojega dela v Medobčinskem inšpektoratu. ima pravice in dolžnosti, ki sp določene z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 29. člen Ta dogovor se sklene za nedoločen čas. Odločitev katerekoli od podpisnic, da od tega dogovora odstopi, se izvrši po poteku enega leta od dneva, ko je podpisnica o svoji odločitvi obvestila ostale podpisnice. Do tega roka morata podpisnica, ki odstopa od dogovora in Medobčinski inšpektorat izpopolnjevati vse svoje obveznosti in imata vse pravice in dolžnosti iz tega dogovora. v 30. člen Ta dogovor začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo in podpišejo skupščine občin Idrija, Logatec in Vrhnika. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta dogovor, preneha veljati prejšnji družbeni dogovor. St 021-6/76 Idrija, dne 5. februarja 1976. Skupščina občine Idrija Predsednik Cveto Sulgaj 1. r. St. 021-10/74 Logatec, dne 5. decembra 1974. Skupščina občine Logatec Predsednik Dušan de Glerla 1. r. St. VI .010-08/75 Vrhnika, dne 28. oktobra 1975. , Skupščina občine Vrhnika Predsednik Branko Stergar 1. r. KAMNIK 718. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1976 in 20. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 3-15/67) 1. člen Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 3-15/67) se spremeni tako, da se vse pristojnosti sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v mestu in naseljih mestnega značaja na območju občine Kamnik poverijo samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-18/76-1 Kamnik, dne 26. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 719. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1976 in 20. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. čjen V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 1/75) se 8. člen spremeni in glasi: »Prispevek plačujejo uporabniki mestnega zemljišča mesečno v naprej do 15. v mesecu. Prispevek se zbira na posebnem računu občine in se prazni na račun ustrezne samoupravne interesne skupnosti. Sredstva, ki se naberejo na podlagi tega odloka, se uporabljajo po programu, ki ga v okviru smernic Skupščine občine Kamnik sprejme organ, ki upravlja z računom, na katerega se sredstva prispevka praznijo.« 2. člen V 11. členu se spremeni višina posebnega prispevka za poslovne prostore v predelih, ki so pridobitno posebno ugodni in znaša: — za 1. cono 0,30 dinarjev za kvadratni meter mesečno, — za 2. cono 0,15 dinarjev za kvadratni meter mesečno, — za 3. cono 0,10 dinarjev za kvadratni meter mesečno. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-98/74-7 Kamnik, dne 26. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 720. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 107., 145. in 152 člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 25/71) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) rv* 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. maja 1976, 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1976 in 20. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1976 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o gradnji In adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik 1. člen V 11. členu odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8-70/75) se prvi odstavek spremeni in glasi: Investitorji več stanovanjskih in poslovnih objektov ter investitorji individualne gradnje, so dolžni zgraditi zaklonišča v objektu oziroma v njegovi neposredni bližini. Ce izgradnja zaklonišča ni mogoča iz tehničnih razlogov, zaradi geoloških in hidroloških razmer, odloča na predlog investitorja pristojna strokovna služba upravnega organa za ljudsko obrambo Skupščine občine Kamnik o oprostitvi obveznosti gradnje zaklonišča. V istem členu se doda tretji odstavek, ki se glasi: Investitorjem individualne gradnje'se dovoljuje izbirati med gradnjo zaklonišča ali plačilom prispevka od gradbene cene objekta. 2. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-17/76-1 Kamnik, dne 26. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 721. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 9 in 10 člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kpntrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72). IV točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin 'Uradni Ust .SRS, št. 6/73 in 5/75). 231. člena matura občine Kamnik 'Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) in 2. člena odloka o spremembah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Kamnik Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/74) na 48. redni seji dne 17 maja 1976 sprejel ODREDBO o najvišjih stopnjah marž- v prodaji na drobno za posamezne skupine živil 1. člen V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela. druge organizacije in posamezniki, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno posameznih vrst živil po naslednjih najvišjih stopnjah: •/. — margarina ter rastlinska in živalska mast; 12 — riž. zdrob in moka vseh vrst, razen pšenič- ne moke. testenine, kavovine fsladna kava, mleta kavovlna). cikorija, jedilna sol. kis; 14 — zelenjavne predelave in konzerve (zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vldže- na zalenjava ipd.): 15 — predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni sokovi, marmelade džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni); 15 — ribje predelave (sušene, soljene, prekajene. marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez); 15 — med. medica: " 15 — bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje; 15 — prava kava: 15 — brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače mineralna voda sodavica); 18 — naravne alkoholne pijače (naravna vina in žganje); ■ 18 — pivo; 18 — škrob in Izdelki iz škroba (dekstrini, glutein, pudingi); 18 — kvas; 18 — čaji vseh vrst; 18 — južno sadje (pomaranče, limone, grenivke, mandarine i« banane); 15 — krompir, jabolka; 12 — vse drugo sadje, zelenjava in vrtnine: 20 — delikatese in želen jave (gorčica, antipaste, majoneze ipd.); 20 — jušni koncentrati; 20 — bonboni (trdi, polnjeni, žele, in drugi) in slaščice; 20 — kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert ipd.); 20 — konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vatli ipd.); 20 — likerji vseh vrst; 25 — močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka ipd.); 25 — umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.); 25 — začimbe (domače in uvožene); 25 — druga živila, ki niso urejena z drugimi predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti: 17 Natančnejša pojasnila o tem, za katera živila je določena posamezna marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene. Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti. 2. člen Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/76-1/10 Kamnik, dne 31. maja 1976. Predsednik IS Skupščine občine Kamnik Alfonz Boltar, inž. 1. r. 722. Na podlagi 23 točkp 31 in drugega odstavka 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5'75) ter 34 člena statuta te skupnosti, je Skupščina stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji seji dne 2. junija 1976 sprejela PRAVIT. NIK O detli odhorTi delnvetre kontrole L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odbor delavske kontrole je stalen organ Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: odbor delavske kontrole), po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in njenem statutu za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki jih uveljavljajo ustanovitelji. Odbor ima predsednika in dva člana. Predsednik in člana imajo namestnike. Mandat članov odbora traja štiri leta, se začne in izteka s trajanjem mandata skupščine. Člane in namestnike članov odbora delavske kontrole izvoli in razrešuje skupščina. 2. člen Člani in namestniki članov odbora so delegati skupščine, vendar ne morejo biti funkcionarji skupščine, njenih organov in ne funkcionarji samoupravnih enot skupnosti, niti teh organov. Predlog kandidatov za odbor delavske kontrole pripravijo občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Kamnik v sodelovanju s kadrovsko komisijo. V odboru morajo biti enakopravno zastopane vse tri samoupravne enote skupnosti (l6. člep sporazuma in 8. člen statuta). 3. člen Neposredno nadzorstvo nad delom skupnosti opravljajo delegati ustanoviteljev skupnosti ter delovni ljudje in občani, odbor delavske kontrole pa posredno po le-teh. Odbor je pri svojem delu samostojen in neposredno odgovoren skupščini. Pri svojem delu se odbor delavske kontrole opira tudi na pobude ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, SZDL, sindikatov, delovnih ljudi in občanov. 4. člen Predsednik skliče prvo sejo takoj po izvolitvi odbora. Na sejo tudi povabi namestnike. Predsednik odbora seznani vse člane in namestnike z nalogami odbora, jim izroči pravilnik o delu odbora delavske kontrole, jih pouči in zadolži kako naj delajo. 5. člen Odbor sprejema ustne in pismene pripombe in kritike na delovanje organov skupnosti, njihove sklepe in odločitve, delo funkcionarjevi kakor tudi na delo strokovne službe skupnosti. Vloge za odbor delavske kontrole sprejema strokovna služba skupnosti, ki daje odboru prostore za seje, strojepisko in druga potrebna sredstva. Podrobnosti urejata predsednik odbora in tajnik strokovne službe. II. NALOGE ODBORA 6. člen Odbor zlasti nadzira: — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustano-vitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik; — izvajanje statuta skupnosti, statutov samoupravnih enot skupnosti in drugih splošnih aktov skup-POsti; — izvajanje planov graditve stanovanj in izvajanje sklepov skupščine po izvršilnem odboru skupnosti; — izvajanje kreditne politike in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; — dodeljevanje in razdeljevanje najemnih stanovanj in poslovnih prostorov; — odgovorno in smotrno uporabo družbenih sredstev s katerimi razpolaga skupnost v stanovanjskem gospodarstvu; — izvajanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in aktov občine Kamnik o stanovanjskem gospodarstvu ter — opravljanje drugih nalog s področja izvrševanja stanovanjske zakonodaje in samoupravnih aktov. 7. člen Odbor je pri opravljanju nalog po prejšnjem členu dolžan negativne pojave in slabosti poslovanja stanovanjske skupnosti preveriti in ugotoviti kdo je zanje odgovoren, če mu je to le mogoče. Po potrebi se odbor pri opravljanju svojih nalog obrača na strokovno službo, ki mu je dolžna dati na vpogled in pregled vse spise, evidence, druge podatke in finančne listine če meni, da je to potrebno. Kadar odbor posebej sklene, se lahko v finančnih zadevah obrhe za pomoč na enoto Službe družbenega knjigovodstva. 8. člen Odbor je dolžan o negativnih pojavih, o ugotovitvah. predlogih in nameravanih ukrepih po prejšnjem členu takoj seznaniti predsednika skupščine in pripraviti poročilo za sejo skupščine. O tem je odbor dolžan seznaniti tudi prizadete organe upravljanja, izvršilni odbor skupnosti in tajnika strokovne službe skupnosti. 9. člen Skupščina in izvršilni odbor stanovanjske skupnosti morata proučiti vsak predlog odbora delavske kontrole. odpraviti nepravilnosti in obvestiti odbor o ukrepih ali stališčih k določenim predlogom in pojavom. 10. člen Pooblaščeni funkcionarji in samoupravni organi Samoupravne stanovanjske skupnosti so dolžni zagotoviti vso pomoč odboru • delavske kontrole pri opravljanju njegovih nalog. Kadar je potrebno se lahko predsednik odbora delavske kontrole o posameznih strokovnih vprašanjih obme in posvetuje z občinskim družbenim pravobranilcem samoupravljanja in predsednikom občinskega sindikalnega sveta. III. POSLOVANJE ODBORA DELAVSKE KONTROLE 11. člen , Delo in poslovanje odbora delavske kontrole organizira in vodi predsednik odbora. Kadar je predsednik zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika. Seje odbora sklicuje predsednik, ki pripravi dnevni red in gradivo kadar je potrebno. Predsednik lahko povabi na sejo odbora prizadetega predstavnika ustanovitelja stanovanjske skupnosti ali občana, kadar meni, da bi njegova navzočnost lahko bistveno pripomogla k razjasnitvi ntilog, ki so v pristojnosti odbora. 12. člen Predsednik sklicuje seje po potrebi. Na seji odbora se piše zapisnik. Vanj se vnašajo vsa pomembna vprašanja, ki so bila obravnavana na seji in sprejeti sklepi. Zapisnik seje podpišeta predsednik in zapisnikar. 13. člen Odbor delavske kontrole je sklepčen, če so navzoči trije člani. Zaželeno je, da se sej odbora udeležijo tudi namestniki, vendar to ni pogoj za sklepčnost. 14. člen Pismene in zaprte vloge za odbor delavske kontrole sprejema strokovna služba skupnosti, ki jih izroča predsedniku odbora. Ustne pripombe za odbor lahko sprejemajo vsi člani odbora, ki naj od strank zahtevajo, da pripombe in kritike tudi dajo pismeno na. odbor delavske kontrole po prejšnjem stavku. IV. KONČNI DOLOČBI 15. člen Predsednik skupščine in predsednik izvršilnega odbora sta dolžna sproti obveščati in seznanjati odbor delavske kontrole s poročili in gradivom, ki ga prejemata Skupščina in izvršilni odbor od strokovne službe v skladu s 1. in 6. členom tega pravilnika. 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 430/1-76 Kamnik, dne 2. junija 1976. Predsednik Skupščine SSS občine Kamnik Peter Plevel 1. r. 723. Na podlagi 18. člena zakona o . samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), zakona o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 52/72) in na podlagi 26., 27. in 28. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji seji dne 2. junija. 1976 sprejela PRAVILNIK o delu poravnalnega sveta I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poravnalni svet (v nadaljnjem besedilu: svet), je stalni organ stanovanjske skupnosti za sporazumno odpravo sporov med: — posameznimi samoupravnimi enotami ali deli skupnosti; — posameznimi samoupravnimi enotami v skupnosti; — deli skupnosti; — ustanovitelji skupnosti ter deli skupnosti in — za sporazumno odpravo sporov pri oddajanju stanovanj po prvem odstavku 39. člena zakona o stanovanjskih razmerjih /Uradni list SRS. št. 18/74). Svet pomaga in posreduje pri razvijanju dobrih odnosov med strankami, navedenimi v prejšnjem odstavku, na podlagi zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov sklepa poravnave, kadar so sc stranke sporazumno tako odločile. 2, člen Svet deluje v sestavi treh članov, ki ga vodi predsednik ali podpredsednik sveta. Funkcija članov sveta je častna in traja štiri leta. Skupščina skupnosti izvoli člane sveta (predsednika, podpredsednika, člana in namestnika članov) tako, da so pri izbiri kandidatov za člane sveta izmenoma udeležene vse samoupravne enote, v skladu s 34. členom statuta stanovanjske skupnosti. 3. člen Pri izbiri članov sveta po prejšnjem členu je treba zlasti upoštevati: splošno razgledanost in poznavanje predpisov o stanovanjskem gospodarstvu (pri predsedniku in podpredsedniku), življenjske Izkušnje in moralno neoporečnost kandidatov. Predlog kandidatov za člane sveta pripravi kadrovska komisija skupnosti v sodelovanju s kadrovsko komisijo občinske konference SZDL. Člana sveta, ki mu je mandat predčasno prenehal, kot preneha mandat delegatov skupščine, nadomesti skupščina z novim članom iz iste enote, kateri je pripadal odišli član do konca redne mandatne dobe. , 4. člen Postopek pred svetom je neposreden, usten, hiter in brezplačen. Obravnavanje pred svetom je javno, razen če katera od strank temu ugovarja. O tem odloča svet. 5. člen Posredovanje sveta ne vpliva na tek zastaralnih in prekluzivnih rokov. 6. člen Pogoje za delo sveta (prostore, pisarniške potrebščine, evidence, strojepiska, eventualne refundacije za izgube na zaslužku članov sveta, potne stroške in druge nujne izdatke) zagotavlja strokovna služba skupnosti na svoje stroške. Za normalno delo poravnalnega sveta po prejšnjem odstavku je odgovoren tajnik stanovanjske skupnosti. 7. člen Svet obvešča skupščino, ki ga je izvolila o problematiki,, ki jo opaža pri svojem delu in ji po potrebi daje ustna in pismena poročila. Sedež poravnalnega sveta je pri strokovni službi v Kamniku, Mekinje, Cankarjeva 11. II. POSTOPEK PRED PORAVNALNIM SVETOM 8. člen Postopek pred poravnalnim svetom se začne na pismen predlog strank ali na predlog strokovne službe. Poravnalni svet lahko sam da strankam pobudo in posreduje pri sporazumnem razreševanju sporov v njihovih medsebojnih razmerjih če zve za take spore. 9. člen Udeležba v postopku pred svetom je prostovoljna. V tem postopku ni mogoče proti nikomur uporabiti nikakršnih prisilnih ukrepov in tudi ne izreke kazni, če se stranka vabilu na obravnavo pred svetom ne odzove ali noče dati izjave. Kadar da predlog za poravnavo pred svetom samo ena stranka, mora svet tak predlog poslati drugi stranki in ji določiti rok za odgovor ali je pripravljena za poravnavo in kakšen predlog ima Če stranka zahtevi sveta ne ugodi ali sporoči, da ni pripravljena za poravnavo, obvesti predsednik sveta o tem stranko, ki je dala predlog. 10. člen Poravnalni svet, predsednik in podpredsednik morata vedno po uradni dolžnosti paziti na pristojnost sveta in obravnavati vse spore, razen če gre za zahtevke, s katerimi stranke po veljavnih predpisih ne morejo prosto razpolagati. Poravnava sklenjena V nasprotju z veljavnimi predpisi je nična, in ne ustvarja pravnih učinkov. Kadar svet prejme predlog strank za poravnavo, ki ni v pristojnosti sveta in ugotovi, da stranke z zahtevki po veljavnih predpisih ne morejo prosto razpolagati, take predloge brez obravnave zavrže s sklepom kot nedopustne. Sklep sveta po prejšnjem odstavku je treba izdelati pismeno, ga obrazložiti in dostaviti strankama. 11 člen Kadar stranke soglašajo, da se njihov spor reši s posredovanjem sveta na obravnavi, povabi predsednik (podpredsednik) sveta obe stranki in druge osebe, ki lahko dajejo poleg prizadetih strank pojasnila, če utegne to omogočiti sporazumno rešitev spora. Vabilo strankam in drugim osebam je treba poslati pravočasno tako, da se povabljeni lahko pripravijo na obravnavo pred svet. Od prejema vabila do sklica obravnave pred svetom ne sme biti presledka manj kot 6 dni. 12. člen V Vabilu za poravnavo je treba napisati točno ime in naslov strank, drugih oseb, ki so vabljene, sporno zadevo, datum, kraj in urtj>, kjer bo obravnaVa sporne zadeve. Svet sme začeti obravnavo le v navzočnosti obeh prizadetih strank ali njunih zakonitih zastopnikov. 13. člen Predsednik sveta vodi in začne obravnavo s tem, da pred strankama pove kaj je predmet spora in predloge strank za rešitev spora Nato pozove vsako stranko posebej naj navede svoje razloga, stališče in predloge o sporni zadeli. Če se stališča in predlogi strank ne skladajo jih poskuša predsednik s posredovanjem analize spora, v sodelovanju s strankama približati in razčistiti dejansko stanje. Pri tem lahko dajejo pojasnila povabljene in druge osebe, ki so jih pripeljale stranke. Poleg predsednika • sveta sodelujeta pri razčiščevanju spora z vprašanji, mnenji in predlogi tudi oba člana sveta. Takoj, ko so stališča v spornem vprašanju in predmetu spora dovolj razčiščena in usklajena s predlogi strank za sporazumno poravnavo, oblikuje predsednik sveta predlog poravnave. Predlog poravnave dasta lahko tudi stranki takoj na začetku obravnave. 14. člen Poravnava lahko obsega vsa sporna vprašanja ali pa samo del spornih vprašanj. 15. člen Sporazum strank o poravnavi vpiše svet v zapisnik, če se prizadeti stranki o razrešitvi spora sporazumeta in zahtevata pismeno poravnavo. Sporazum o poravnavi, sklenjen pred svetom, ima pomen izvensodne poravnave. 16. člen Poravnava je sklenjena, ko stranke po preči tanju zapisnika o poravnavi podpišejo ta zapisnik. Strankam izda svet na njihovo zahtevo kopijo zapisnika, v katerem je vpisana poravnava. 17. člen Sporazum strank o poravnavi po 15. in 16. členu tega pravilnika, ki ga svet vpiše v zapisnik vsebuje: — ime sveta, njegovih članov in zapisnikarja — imeni strank in predmet spora, — natančen zapis vsebine poravnave in obveznosti strank — datum in kraj poravnave — podpisi predsednika sveta, strank, zapisnikarja in štampiljka strokovne službe skupnosti pri kateri svet posluje. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Strokovna služba skupnosti ukrene, kar je potrebno za normalno delo poravnalnega sveta v skladu s 6. členom tega pravilnika. 19. člen Kadar se pri delu poravnalnega sveta pojavljajo vprašanja, ki niso zajeta v tem pravilniku, se neposredno uporablja zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, zakon o poravnalnih svetih, statut samoupravne stanovanjske skupnoti občine Kamnik in določila zakona o pravdnem potopku (Uradni list FLRJ; št. 4/57, 52/61 in Uradni list SFRtf. št. 11/65, 1/71, 23/ 72 in 6/74), člen 3 in določila čl. 310 do 313. 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 429/1-76 Kamnik, dne 2. junija 1976. Predsednik Skupščine SSS občine Kamnik Peter Plevel 1. r. 724. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na svoji 49. seji dne 1. junija 1976 sprejel SKLEP e javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za del BS6 — Kamnik 1. člen Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta za del BS6 — Kamnik. Predlog zazidalnega načrta j6 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana pod šifro projekta 2157/76. 2 člen Predlog spremembe zazidalnega načrta za del BS6 — Kamnik bo javno razgrnjen v avli II. nadstropja občine Kamnik. 3. člen Predlog spremembe zazidalnega načrta za del HS6 — Kamnik bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne In druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. St. 351-8/76-4/50 Predsednik IS SOb Kamnik Alfonz Boltar, inž. 1. r. 725. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št 27-255/72) ter 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske. št. 6-64/74) na svoji 49. seji dne 1. junija 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik del BM3 in del BP3 1. člen Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik del BM3 in del BP3. Predlog zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana pod šifro projekta 2154/76. 2. «en Predlog zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik del BM3 in del BP3 bo javno razgrnjen v avli II. nadstropja občine Kamnik. 3 3. člen Predlog zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik, del BM3 In BP3 bo javno razgrnjen za čas 30 dni. računano od dnevne objave v Uradnem listu SRS. V časti lavne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagani načrt delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. St. 351-9/76-4/50 ' . Predsednik IS SOb Kamnik Alfonz Boltar, inž. 1. r. 726. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na svoji 49 seji dne 1. junija 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga trase obvozne ceste Kamnik 1. člen Javno se razgrne predlog trase obvozne ceste Kamnik. Predlog je izdal Geodetski zavod SRS Ljubljana s številko projekta 0-25-57. 2 člen Predlog trase obvozne ceste Kamnik bo javno razgrnjen v avli II. nadstropja občine Kamnik. 3. člen Predlog trase obvozne ceste Kamnik bo javno razgrnjen za č.as 30 dni, računano, od dneva objave v Uradnem Hstu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano traso delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. St. 351-10/76-4/50 Predsednik IS SOb Kamnik Alfonz Boltar, Inž. 1. r. LITIJA 727. Krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela, samouprav, ne interesne skupnosti, druge delovne skupnosti in združenje samostojnih obrtnikov, zaradi financiranja neposrednih nalog krajevnih skupnosti in po določbah ustave SR Slovenije v-Členih 72.. 74 in 144., statuta občine Litija v členih 136 in 137. ter 1. in 2. člena družbenega dogovra o združevanju sredstev za krajevne skupnosti v ljubljanski-regiji, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1976 1. člen S tem samoupravnim sporazumom je opredeljen način financiranja krajevnih skupnosti in višina sredstev. ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1976. 2. člen Udeleženci sporazuma so: krajevne skupnosti na osnovi zbiranja sredstev iz različnih oblik samopri-spevka, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela na osnovi sredstev, ki jih zagotovijo delavci na osnovi razporeditve svojega osebnega dohodka in dohodka, samoupravne interesne skupnosti na osnovi nalog, ki jih opravljajo na območju občine Litija, skupnost samostojnih obrtnikov na osnovi sredstev, ki jih po samoupravnem sporazumu prispevajo v te namene. 3. člen Udeleženci sporazuma se zavezujejo zbrati za namene krajevnih skunosti din 1,050.000 ne upoštevajoč sredstev, ki jih določi za te namene občinska skup-' ščina v proračunu in zberejo neposredno krajevne skupnosti same. in Sredstev, ki jih prispevajo na zbirni račun od delavcev zaposlenih v drugih občinah. 4 člen Udeleženci zagotavljajo sredstva iz 3. člena sporazuma 'takole: organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti ter delavci obrtniki zagotovijo 1.050.000 din na osnovi števila zaposlenih in sicer tako. da dolot-ijo za namene krajevnih skupnosti po 300 dinarjev na zaposlenega. To obvezo udeleženci realizirajo tako. da namenijo predvideni znesek po zaključnem računu ali s tekočega dohodka, sklada skupne porabe ali pa tako, da se odločijo za enodnevni zaslužek, razliko do obveznosti pa pokrivajo iz drugih virov, oziroma se dodatno dogovarjajo za prostovoljno delo ali pa tako. da delavci neposredno prispevajo iz neto osebnega dohodka predvideno obveznost, ali pa gre prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev. 5. člen Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo naloge na celotnem območju občine, v svojih finančnih načrtih predvidijo realizacijo nalog tako. da je iz njih razvidna razporeditev sredstev po posameznih namenih in krajevnih skupnostih. 6. člen Sredstva se razdeljujejo krajevnim skupnostim v globalu takole: — 35 "/e vseh zbranih sredstev se razdeljuje za financiranje tekočih obveznosti, kot so razna vzdrževalna dela in sicer na osnovi števila prebivalcev, števila kilometrov cest ter po stopnji razvitosti krajevnih skupnosti in po določilih za katera se dogovorijo krajevne skupnosti, — 5 *1% se razdeli krajevnim skupnostim na podlagi njihovih obvez in sodelovanja v delegatskem sistemu ter za funkcionalne izdatke. — 55 '/e sredstev sc deli na osnovi razpisa: razpisa se udeležijo krajevne skupnosti, ki imajo konkreten program investicijskih in drugih del ter zagotovijo udeležbo iz drugih virov v taki meri, da omogoča realizacijo vsega programa oziroma njegovega sestavnega dela, — 5 6/i skupnih sredstev se razporedi v obvezno rezervo za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke krajevnih skupnosti. Predvidena delitev sredstev je planska predpostavka in seveda v posameznih primerih lahko odstopa, končno razdelitev za posamezne krajevne skupnosti in posamezne namene pa opravlja organ upravljanja sklada. 7. člen Za pospeševanje razvitosti manj razvitih krajevnih skupnosti se udeleženci sporazumejo, da za posebne namene in intervencije v takih krajevnih skupnosti namenijo oziroma izločijo iz sredstev, namenjenih za investicije najmanj 15 °/e vseh sredstev, zbranih v skladu, ki bodo uporabljena kot dodatna intervencija v. krajevnih skupnostih, ki so manj razvite (opomba: status in rangiranje manj razvitih krajevnih skupnosti je določen s posebnim sklepom, ki ga sprejmejo zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in organ upravljanja s sredstvi krajevnih skupnosti). 8. člen Udeleženci se zavezujejo, da zagotovijo sredstva najkasneje do konca polletja 1976 ali v enem mesecu po času, ko so delavci delali za namene krajevnih skupnosti, nakažejo pa jih na žiro račun št. 50150-843-022-1104. Finančno poslovanje sklada vodi finančna služba pri občinski skupščini (strokovna služba samoupravne komunalne skupnosti). 9. člen Krajevne skupnosti lahko konkurirajo za vse oblike sredstev le na osnovi programov dela, ki morajo biti usklajeni med samimi krajevnimi skupnostmi, predloženi pa udeleženkam sporazuma najkasneje do 31. decembra 1975. Krajevne skupnosti so dolžne preko posebnega poročila predložiti udeležencem informacijo o realizaciji sporazuma, najkasneje do konca februarja 1977. 10. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da je organ za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma izvršni odbor samoupravnega sklada krajevne skupnosti. 11. člen Sporazum se uporablja, ko ga sprejme večina udeležencev, velja pa takoj po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 016-6/75 Litija, dne 39. decembra 1975. Sporazum so podpisali: KS Litija — desni breg, KS Litija — levi breg, KS Šmartno, KS Kostrevnica, KS Primskovo, KS Štangarske poljane, KS Kresnice, KS Jevnica, KS Ribče, KS Hotič. KS Vače, KS Sava, KS Polšnik, KS Jablaniška dolina KS Dole pri Litiji, KS Gabrovka, KS Vintarjevec, KS Velika - Stanga. Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Industrija apna Kresnice, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, KZ Litija, KZ Gabrovka — Dole, Cestno podjetje Ljubljana, Terenski obrat Litija, Mercator Ljubljana TOZD Litija, Državna založba Slovenije- Knjigarna Litija, Petrol Ljubljana servis Litija. Peko poslovalnica Litija. Prodajalna krzna Smart- no, Centromerkur Ljubljana blagovnica Litija, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, Gostinsko podjetje Domžale prodajalna 7 Litija, KZ Metlika pivnica Šmartno, Splošno mizarstvo Gabrovka, Mesarija In prekajevalnica Lati j a, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija, Pekarna Center Ljubljana obrat Litija, Mizarstvo Litija, GOP »Komunala« Litija, Podjetje za urejanje hudournikov gradbišče Litija, GG Ljubljana TOZD GO Litija, Podjetje za PTT promet poslovna enota Litija, SAP Ljubljana poslovna enota Litija, Lekarna Kamnik enota Litija, Zdravstveni dom Domžale TOZD Litija, Uprava občinske skupščine Litija, Osnovna šola Litija, Osnovna šola Šmartno, Onovna šola Gabrovka, Posebna osnovna šola Litija, Delavska univerza Litija, SDK Ljubljana expožitura Litija, Ljubljanska banka TOZD Litija, Dom počitka »Tišje« Šmartno pri Litiji, Vzgojno varstveni zavod Litija, Občinski sindikalni svet Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinska konferenca ZKS Litija, Občinski odbor RKS Litija, Podjetje za PTT Ljubljana TOZD telekomunikacije Litija, Občinska gasilska zveza Litija, Borovo prodajalna Litija. Samoupravna stanovanjska skupnost Litija, Izobraževalna skupnost Litija, Skupnost otroškega varstva Litija Skupnost socialnega skrbstva Litija, Telesnokulturna skupnost Li-> tija. Kulturna skupnost Litija, Občinska skupnost za zdravstvo enota Litija. Interesna skupnost za zaposlovanje Litija. GIP Beton Zasavje Zagorje TOZD Litija. 728. Na podlagi dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS. št. 12/76) ter 183. člena statuta občine Litija lUradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 55. seji dne 23. aprila 1976 sprejel ODREDBO o najvišjih maržah za nekatere prehrambene proizvode < 1 Marže v prodaji na drobno za posamezne skupine živil ne smejo preseči tehle odstotkov: — margarina ter rastlinska in živalska mast 12 — riž. zdrob in moka vseh vrst. razen pšenič- ne moke. testenine, kavovine (sladna kava. mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis 14 — zelenjavne predelave in konzerve (zele- njavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd.) 15 — predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni) 15 — ribje predelave (sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez) 15 — med. medica 15 — bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje 15 — prava kava 15 — brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače, mineralna voda, sodavica) 18 — naravne alkoholne pijače (naravna vina in žganje) ig — pivo 18 — škrob in izdelki iz škroba (dekstrini, glu- tein, pudingi) ' 18 — kvas ib — čaji vseh vrst 18 — južno sadje (pomaranče, limone, grenivke, mandarine in banane) 15 — krompir, jabolka 12 — vse drugo sadje, zelenjava in vrtnine 20 — delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste, majoneze, ipd). 20 — jušni koncentrati 20 — bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in slaščice 20 — kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert ipd.) 20 — konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli, ipd.) 20 — likerji vseh vrst » 25 — močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, vinjak, ipd.) 25 — umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.) 25 — začimbe (domače in uvožene) , 25 — druga živila, ki niso urejena z drugimi predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti (tudi mesni izdelki) 17 2 Marže iz 1. člena te odredbe veljajo za trgovske organizacije združenega dela. dokler te he organizirajo svojega poslovanja v smislu 45 člena ustave SRS ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti. 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976. St. 4/1-76 Litija, dne 23. aprila 1976. Predsednik IS « Skupščine občine Litija Stanc Hrovat 1. r. 729. > . Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS. št 18-176/74), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 183 člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 23/74' je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 55 seji dne 23. aprila 1976 sprejel ODREDBO o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Litija 1 Najemnine na območju občine se s 1. majem 1976 povečajo za 45 %i. 2 Osnova za povečanje najemnin je viiSina najemnine določena na podlagi drugega odstavka odloka o naj višjih stanarinah (Uradni list SRS, št. 25-679/73). 3 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino najemnine za vsako poslovno stavbo in poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. tpčkp te odredbe. 4 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati drugi odstavek 1. člena odloka p naj višjih stanarinah (Uradni list SRS, št. 25-670/73). 5 Ta Q(|redba začpe veljati osmi dpri pp qbjayi v Uradnem listu SRS, uporabljiji pi#t se od 1. maj* 1976. St. 38-4/68 Litija, dne 23. apnl^t 1976. Predsednik IS Skupščine občine Litija Slane Hrovat 1. r. 730. Na podlagi drugega -odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni ilst SRS, št. 12/76) ter 183. člena statuta občipe Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 55 seji dne 23 aprila 1976 sprejel ODREDBO o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Litija 1 Stanarine za območje občine se s 1. majem 1976 Povečajo za 20 °/u. 2 Osnova zg povečanje stanarin po 1. členu je novo točkovanje izvedeno y |Ptu 1973 in 25-odstotpo povečanje stanarin v letu 1975. 3 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija °?iroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku v skladu s 1. točko te odredbe. 4 Če se posamezni prostori v stanovanju ali stanovanje uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po 1 točki te odredbe za tak prostor ali stanovanje poveča za 30"/«. N 5 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati prvi odstavek 1. člena odloka o naj višjih stanarinah (Uradni list SRS, št. 25-679/73) in odlok o podaljšanju veljavnosti sklepa o višini stanarine v občini Litija za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 4-158/76). 6 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976. St. 38-4/68 Litija, dne 23. aprila 1976. Predsednik IS Skupščine občine Litija Staqe Hrovat 1. r. ------ t 731. Na osnovi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in v skladu s statutom krajevne skupnosti je zbor delegatov krajevne skupnosti Litija — desni breg na svoji seji dne 7. junija 1976 sprejel SKLEP o rgzpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest 1. ktg.: Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel) Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest I. ktg.: Šmarske ceste in Sitar jevške ceste na območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel) in zajema delovne ljudi in občane, ki prebivajo ob Šmarski in Sitarjevški cesti, na tem območju gradijo oz. nameravajo graditi stanovanjske hiše, ali pa imajo na tem območju nepremičnine. II Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku območja navedenega pod točko I. tega sklepa, kot tudi vsi občani, ki na tem območju gracjijp nove stanovanjske hiše, imajo gradbeno parcelo ali posest, vključno tudi mladoletniki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in niso vpisani v volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo 4. julija od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih (Stanovanjska hiša »Muzga« — Sitarjevška 41). Ijtvede pa ga 5-članska volilna komisija, ki jo imenuje zbor delegatov KS Litija — desni breg. IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje, besedilo: Krajevna skupnost Litija — desni breg GLASOVNICA za referendum dne 4. julija o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest I. ktg.: Šmarske in Sitarjevške ceste na območju me- sta (do krajevnih napisnih tabel), ki bi bil predpisan za obdobje petih mesecev in to od 1. 7. 1976 do 31. 12: 1976. Samoprispevek naj bi plačevali: 1. delavci in samostojni obrtniki 200 din na mesec 2. upokojenci 100 din na mesec 3. vsaka hišna številka obstoječih hiš, zgr. pred 1. 1969 1000 din 4. vsaka hišna številka, nova hiša zgrajena po 1. 1969 ali v gradnji, nezazidana stavbna parcela 2000 din 5. lastniki osebnih avtomobilov 200 din 6. lastniki tovornih avtomobilov 500 din 7. lastniki traktorjev 200 din 8. lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici: Osnov, kat t Postavka din dohodka na mesec do 1000 150 od 1001 do 2000 200 od 2001 do 3000 300 od 3001 do 4000 400 od 4001 do 5000 500 od 5001 do 6000 600 od 6001 do 7000 700 nad 7001 800 »ZA GLASUJEM »PROTI« LJUBLJANA MOSTE-POLJE 732. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko-zazidalnih osnov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69) in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 76. seji dne 28. maja 1976 sprejel SKLEP o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Intertrade, Veletekstil in Papirograftka v zazidalnem otoku MP 3, kare 1, z zazidalnim načrtom za to območje (Glasnik, št. 10/69) 1. člen Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Intertrade, Veletekstil in Papirografika v zazidalnem otoku MP-3, kare 1, z zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov MM 1/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69). 2. člen Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove MP 3, kare 1 — Intertrade, Veletekstil, Papirografika, ki jo je pod šifro projekta 2052/75 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, je sestavni del tega odloka. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja za uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Predračunska vrednost del znaša 2.060.000 din. S samoprispevkom pa se bi zbralo približno 150.000 din. Preostala sredstva do predračunskega zneska se bodo zbrala iz drugih virov. VI Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih določenih z zakonom, kot tudi občani, katerih dohodki mesečno ne presegajo 2.500 din ter kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek ne presega 800 din. VII Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. VIII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Objavi pa se tudi na krajevno običajen način v krajevni skupnosti Litija — desni breg. Litija, dne 8. junija 1976. Predsednik zbora delegatov • KS Litija — d. b. Nino Sekulič 1. r. 3. člen Kare 1 vključuje območje med rezervatom obvozne ceste, severno Industrijsko cesto in zahodno povezovalno cesto ter industrijskim tirom na južni strani. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 1. junija 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. LJUBLJANA SISKA 733. Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1976 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1975 1. člen , Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Šiška. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — dohodke v znesku — izdatke v znesku — presežek dohodkov nad izdatki 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki pri zaključnem računu proračuna se razdeli na podlagi določil družbenega dogovora o splošni porabi v Ljubljani za leto 1975 takole: din — presežek do višine d ogovorjene porabe v občini 932.236 — presežek nad dogovorjeno porabo v občini 3,297.705 Presežek do limita dogovorjene porabe v občini iz leta 1975 se na podlagi 11. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 ne všteje v obseg dogovorjene porabe v letu 1976 in se kot neporabljena sredstva prenesejo v proračun občine z£ leto 1976. Presežek nad limitom dogovorjene porabe v občini iz leta 1975 se odvede na račun Mestne skupščine za din 96,271.133 92,041.192 4,229.941 skupni obračun Ljubljane po določilih družbenega dogovora o splošni porabi v Ljubljani. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: — dohodke v znesku — izdatke v znesku — presežek dohodkov nad izdatki din 3.339.358.63 2,074.470,00 1.264.888.63 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,264.888,63 se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-400-017/76-456/76 Ljubljana, dne 26. maja lavo. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1975 DOHODKI RAZPORED DOHODKOV Štev. ObUKa Dohodek dohodka 1 Davek na dohodek in davek iz Znesek glav. Razpored, dohodkov namena 01 Dejavnost organov družbenopolitič- Znesek osebnih dohodkov 2 Prometni davek, davek na premo- 41,413.786 ne skupnosti 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 21,833.165 ženje in na dohodke od premoženja 49,940.944 nizacij in društev 3,592.089 3 Takse * 2,544.252 04 Negospodarske investicije 24,486.857 5 Denarne kazni 820.459 08 Socialno skrbstvo 1,967.440 6 Dohodki upravnega organa in drugi 09 Zdravstveno varstvo 480.749 dohodki 1,551.692 10 Komunalna dejavnost 8,186.479 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,993.800 12 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 24,334.640 15 Gospodarske investicije 300.000 16 Intervencije v gospodarstvu 433.000 17 Tekoča proračunska rezerva 723.609 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 709.364 Skupaj razporejena sredstva 92,041.192 Presežek dohodkov nad izdatki 4,229.941 Vsega 96,271.133 734. Na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1976 sprejela ODLOK o ugotovitvi, na je rekonstrukcija Drenikove ceste v splošnem interesu in o dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška 1. člen Rekonstrukcija Drenikove ceste je v splošnem Interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev naslednjih nepremičnin, ležečih v k. o. Sp. Šiška: 1. Stanovanjska hiša Drenikova 27, stoječa na pare. št. 919, last Pirc Dušana, Pirc Janeza in Pirc Zdenke, vsi iz Ljubljane Drenikova 27. vsakega do 1/3. 2. Stanovanjska hiša Drenikova 21, stoječa na pare. št. 854, last Leben Vinka. Leben Lidije in Leben ndl. Marije, vsi iz Ljubljane, Rezijanska 20, vsakega do 1/3. 3. Stanovanjska hiša Drenikova 26, stoječa na pare. št. 872/1, last Kersnik Petra in Kersnik Amalije, oba iz Ljubljane, Drenikova 26, vsakega do 1/8, Splihal Marije in Splihal Matjaža, oba iz Ljubljane, Drenikova 26, vsakega do 1/4 in Jeraj Cirile iz Šoštanja do 1/4. 4. Stanovanjska hiša Drenikova 37, stoječa na pare. št. 959, last Varl Kristine in Varl dr. Bojana oba iz Ljubljane, Drenikova 37 ter Var) ing. Petra iz Ljub. Ijane, Celovška 108, vsakega do 1/3. 5. Stanovanjsko poslovna hiša Drenikova 35, stoječa na pare. št. 947, last Kopač Franca in Frančiške, oba iz Ljubljane, Drenikova 35, vsakega do 1/2. 6. Stanovanjsko poslovna stavba Drenikova 39, stoječa na pare. it. 969, ki je v upravljanju Unitasa, Ljubljana, Celovška 224. 7. Stanovanjsko poslovna stavba Celovška 94, stoječa na pare. št. 972, ki je v upravljanju Gostinskega šolskega centra, Ljubljana, do 37/100. 8. Poslovno stanovanjska stavba Knezova 28, stoječa na pare. št. 796, ki je v upravljanju Mizarsko obrtnega podjetja Šiška, Ljubljana, Knezova 28. 2. člen Lokacijsko dokumentacijo s štev. 12052/72 za rekonstrukcijo Drenikove ceste je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod na osnovi Generalnega urbanističnega plana, je Republiški sekretariat za urbanizem izdal lokacijsko dovoljenje s št. 350/F-161/72-K/Z z dne 13. 6. 1973, ki ga je podaljšal z odločbo št. 350/F-161/72-dr. S/J z dne 24 9. 1974. Projekt urbanistične obdelave prostora rekonstrukcije Drenikove ceste je strankam na razpolago pri upravnem organu občine Ljubljana Šiška, pristojnem za premoženjskopravne zadeve in pri Skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Celovška 89. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ob j 4 vi v Uradnem listu SRS. St. 1-352-05/76-457/76 Ljubljana, dne 26. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 735. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) In 148. člena statuta občine Ljubljana Vlč-Rudnlk (Uradni Ust SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rud-nik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1976 sprejela ODLOK o sprejemu spremembe oziroma dopolnitve odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 Kolezija 1. člen S tem sc sprejme sprememba oziroma dopolnitev odlbka o potrditvi zazidalnega načrta za območje VS-2 Kolezija. Sprememba oziroma dopolnitev se nanaša na predel med Gradaščico na severu, Riharjevo cesto na vzhodu, Gerbičevo in Kolezijsko na jugu ter Rezijansko na zahodu. 2. člen Spremembo oziroma dopolnitev zazidalnega načrta je Izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2024/75 v septembru 1975; projekt obsega programski in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, St. 16/67). 3. člen Spremenjeni zazidalni načrt za del območja VS-2 Kolezija je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejete spremembe zazidalnega načrta, ki je sprejeta s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična irišpektija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/76 Ljubljana, dne 24. maja 1976. Predsednik .. Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 736. Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1976 sprejela ODLOK o poprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa poprečna cena stavbnega zemljišča. 2. člen Poprečna cena stavbnega zemljišča znaša: 1. za naselje Logatec in Kalce 34 din za m2 2. za ostali del občine 30 din za m2 Kot osnova za izračun vrednosti stavbnega zemljišča se jemlje: enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 °/o od vrednosti zgradbe, poprečna gradbena cena 2.898 din za naselje Logatec in Kalce, oziroma 2.760 din za ostali del občine ter 9 6/e stroškov komunalnega urejanja. 3. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 32/74). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Logatec, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 737. Skupščina občine Logatec je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS. št. 29/71) jn 135. člena občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela 27. maja 1976 ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 1 S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi. 2 Poprečna gradbena cena za i m* koristne stanovanjske površine znaša 2.760 din. 3 Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 90/e od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka. 4 Da bi se lahko določila zvišana vrednost zemljišča glede na položaj zemljišča, se območje občine razdeli na dve območji: 1. območje naselja Logatec in Kalce 2. ostalo območje občine. Za območje pod točko 1. se poprečna gradbena vrednost objekta poveča za 5°/e. 5 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Logatec, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 738. Na podlagi 5. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 113. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1976 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za" financiranje izgradnje In obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov na območju občine Logatec 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 4. 4. 1976 se za območje občine. Logatec uvede samoprispevek v denarju za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov in sicer: 1. — šola v Hotedršici z večnamens- Predračunske vrednost din kim prostorom 3.200.000 — otroški vrtec Logatec, prva etapa 7.500.000 2. popravilo šole Laze 800.000 3. popravilo šole Rovtarske Ziberše 500.000 4. popravilo šole v Medvedjem brdu 500.000 5. adaptacija otroškega vrtca Rovte 600.000 6. otroški vrtec Logatec, druga etapa 3.130.000 7. prizidek šole v Gorenjem Logatcu 8. neporavnane obveznosti iz leta 1975 3.000.000 za šolo 8. talcev 1.500.000 9. odplačilo kreditov za že zgrajene šole 10.000.000 10. oprema za šole 700.000 Skupaj: 31.430.000 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in to od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1981. 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka in uživalci pokojnin, v višini 2e/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in od pokojnin; 2. občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti. v višini 4 "/o od letne osnove za davek; 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih m drugih negospodarskih dejavnosti, v višini 2 "/e od neto osebnega dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 10 "/i od odmerjenega davka. Občani, ki so zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, ki se plačujejo od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), v višini 2 •/• od osnove za davek. 4. člen Samoprispevek sc ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 5. člen A V primeru, da bi bilo s plačilom samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko izvršni svet na posebno vlogo oprosti zavezanca plačila samoprispevka. 6. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od nadomestil osebnega dohodka, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, obračunava in pobira samoprispevek za davčne zadeve pristojen občinski upravni organ. Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, ustvarjeni v času iz 2. člena tega odloka. Za odmero, pobiranje in izterjavo samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov. 7. člen Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se stekajo no poseben račun št. 50110-842-023-794 pri Izobraževalni skupnosti Logatec. S samoprispevkom zbrana denarna sredstva se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 1. člena tega odloka. S sredstvi Iz prvega odstavka tega člena upravlja Izobraževalna skupnost Logatec v soglasju s skupnostjo otroškega varstva in občinsko skupščino. Izobraževalna skupnost je dolž.na najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o izvajanju programa iz 1. Člena tega odloka ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976. Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje In obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec (Uradni Ust SRS, št. 16/74). St. 010-2/76 Logatec, dne 27. maja 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 739. Svet krajevne skupnosti Hotedršica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), v skladu s statutom krajevne skupnosti Hotedršica in izida referenduma dne 25. aprila 1976 na svoji seji dne 3. junija 1976 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni « skupnosti Hotedršica 1. člen . Za območje krajevne skupnosti Hotedršica, sc na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 25. aprila 1976 uvede krajevni samoprispevek za financiranje izgradnje in obnove kohmnalnlh objektov v krajevni, skupnosti Hotedršica. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1981. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Hotedršica so: 1. občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, oziroma nadomestilo za osebni dohodek in uživalci pokojnin v višini 1 "/o od neto osebnega dohodka, nadomestila OD in od pokojnin; 2. občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti v višini 5 ”/n od osnove za davek; 3 občani, ki so zavezanci davka od OD iz samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 1 "/e od neto osebnega dohodka-Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, pd stopnji 10 "/e od odmerjenega davka; 4. občani, ki so zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti intelektualnih storitev in avtorskih pravic, ki se plačujejo od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), v višini 1 °/e od osnove za davek. 4. člen S samoprispevkom se bo v krajevni skupnosti Hotedršica V petletnem obdobju predvidoma zbralo 520.000 din. Za financiranje izgradnje navedenih objektov bodo sredstva združevali tudi krajevna skupnost in upravljale! navedenih objektov. S samoprispevkom zbrana finančna sredstva, se bood namensko uporabila po naslednjem vrstnem redu: din 1. obnova električnega omrežja 260.000 2. izgradnja avtobusnih postajališč 80.000 3. obnovitev pokopališča 120.000 4. asfaltiranje in obnova cest 60.000 5. člen Samoprispevek se nc plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 6. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, nadomestila OD od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodka, oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, obračunava in pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Logatec. Osnova za odmero m obračun samoprispevka po tem sklepu so dohodki ustvarjeni v času, ki je naveden v 2. členu tega sklepa. Za odmero, pobiranje in izterjavo samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo občanov. 7. člen Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom so strogo namenska in se stekajo na poseben račun št. 50110-842-023-794 pri Skupščini občine Logatec — krajevni samoprispevek KS Hotedršica. S sredstvi iz prvega odstavka tega člena upravlja svet krajevne skupnosti Hotedršica. S samoprispevkom zbrana sredstva sc smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 4. člena tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je dolžan najmanj 1-krat letno poročati na zboru občanov krajevne skupnosti o izvajanju programa iz 4. člena tega sklepa ter o upo. rabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Svoje poročilo mora objavljati v občinskem glasilu. 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976. Hotedršica, dne 3. junija 1976. Predsednik sveta krajevne skupnosti Hotedršica Jože Logar 1. r. SEVNICA 740. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68 in Uradni list SRS, št. 55/72) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 27. maja 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta sa center Sevnica — zazidalne situacije otroško varstvene ustanove v naselju heroja Maroka Javno se razgrne sprememba zazidalnega načrta za center Sevnica — sprememba zazidalne situacije otroško varstvene ustanove v naselju heroja Maroka. Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS, do vključno 30. dne po objavi In sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 8. do H. ure. ob sredah pa od 8. do 16. ure v pisarni gradbenega referata Skupščine občine Sevnica. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-1/76-1 Sevnica, dne 1. junija 1976. Predsednik IS Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič 1. f. 741. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 8. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni lisi SRS, št. 5-224/76) na seji dne 26. maja 1976 določil prečiščeno besedilo odldka o davkih občanov občine Slovenske Konjice. Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Slovenske Konjice obsega prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 5-225/75, ter spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 14-680/75 in 5-224/76). St. 422-10/76-1 Slovenske Konjice, dne 26. maja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. Inž. 1. r. ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, določbah tega odloka in po določbah predpisov, izdanih na njegovi podlagi. 2. člen Za izvrševanje nalog za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina, in za kritje drugih družbenih potreb, občani prispevajo s tem, da plačujejo davke. Vrste dohodkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 2. davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev; 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 5. davek na dohodke od premoženja; 6. davek od premoženja; 7. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK IŽ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 3. člen Glede na proizvodne in ekonomske pogoje ter oddaljenost od prometnih zvez. se katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice razvrstijo v tri skupine, in sicer: I. skupina II. skupina: III. skupina: Slovenske Ko- Bezina Vitanje njice Perovec Križevec Konjiška vas Tepanje Tolsti vrh Škalce Jernej Lipoglav Rađana vas Loče Ostrožno Zg. Zreče Žiče Zg. Laže Koble Sp. Grušovje Zbelovska gora Ličenca Preloge Padeški vrh Stranice Resnik Skomarje Hudinja Paka — del Sp. Dolič — del Brezen Stenica Ljubnica Loška gora Kunigunda St. Slemene 4. člen Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo: Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov: v I. skupini 36 v II. skupini 30 v III. skupini 21 Za ostale zavezance: v I. skupini 60 v II. skupini 54 v III. skupini 45 5. člen Ce ima zavezanec katastrski dohodek v katastrskih občinah, ki so razvrščane v prvo, drugo in tretjo skupino, se odmeri davek po stopnji skupine, kjer ima zavezanec nad 50°/o katastrskega dohodka. 6. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda je proporcionalna in znaša za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 22 č/o, za ostale zavezance pa 46 0/o. 7 8 * * * * * * 7. člen Zavezancem iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku. 8. člen Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji: 1. Da obsega dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnlc, pitane živine in prašičev ali $ kakšno drugo monokulturo (vrtnarstvo, sadjarstvo itd.). V dohodke iz predhodnega odstavka tega člena se všteva tudi katastrski dohodek v trikratnem znesku od zemljišč, ki se neposredno uporabljajo pri gojenju monokulture. 2. Da zavezancu kmetijstvo ni glavni poklic, to je da se mu ne odmerja prispevek za zdravstveno in sta- rostno zavarovanje kmetov. 9. člen Zavezanci, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter evidenco — seznam osnovnih sredstev. 10. člen Davek iz kmetijstva po' dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 v/o, nad to višino pa se uporablja lestvica iz 16. člena tega odloka, ki velja za obrtne in druge gospodarske dejavnosti. 11. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z Investicijami zavezanca postala uporabna za 6 let 2. na katerih nasadi ali obnovi zavezanec vinograde za 5 let 3. na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake: — srednjedebelne za 7 let — nizkodebelne za 5 let Oprostitev po prejšnjem odstavku velja, če so izpolnjeni posebni pogoji; a) če obsega površina, ki je postala uporabna, zasajena ali obnovljena: — pod 1. točko več kot 50 arov zemljišča, — pod 2. točko več kot 20 arov zemljišča, — pod 3. točko več kot 30 arov zemljišča; b) če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa. 12. člen Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega: a) do 100 din vse katastrske občine na območju občine, b) do 1000 din naselja. St. Slemene, Zbelovska gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice, Ljubnica. Sp. Dolič, Sojek, Črešnova, Kunigunda. Boharina, Ličenca, zaselek Graben, zaselek Čretvčč v naselju Preloge, zaselek Gračič v naselju Rađana vas, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče in Loška gora; c) do 2000 din naselja: Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh. Kamna gora. Brezov-je, Koroška vas. Brezen, Konjiška vas — del. ki meji na naselje Tolsti vrh; č) do 3000 din naselja: Planina, zaselek Mala gora. v naselju Stranice, zaselek Zg. Brezen v naselju Brezen. Oprostitev pod točkami od b) do č) tega člena velja le za davčne zavezance, ki jim je kmetijs vo edini poklic in, če znaša od zemljišč, ležečih v na^e_ denih naseljih in zaselkih nad 50 “/o katastrskega 0 hodka. Oprostitev davkov iz tega člena se ne upostev na osebni dohodek od gozdov. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim ie tljstvo glavni poklic ter drugim zavezancem dav a kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kme ^ sko dejavnostjo in vlagajo sredstva v Dr'pusr^er' „ gospodarstva In v preureditev stanovanjskih n ^ podarskih prostorov v turistične namene, sc ne de na višino osebnih dohodkov prizna poeebna olajšava. Ta posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska naložb, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 •/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 5000 din. Olajšava po tem členu se prizna zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem odstavku navedeni znesek. 13. člen Olajšava po predhodnem členu se prizna v odvis-snoti od vloženih sredstev in sicer: olajšave od letnega davka; z»ve. Olajšavg po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna do 26. leta otrokove starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarju po preteku leta, v katerem je otrok opravil razred oziroma letnik šole. 17. člen če je bila zavezancu priznana za določeno zemljišče oprostitev za vložena sredstva za investicije v kmetijstvo iz 11. člena tega odloka, ne more za isto investicijo zahtevati še davčno olajšdvo po 13. členu tega odloka. 18. člen Kmetdm — borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju, vstopili pa so v NOV oziroma pričeli aktivno in organizirano delovati za NOV po 1. januarju 1945. leta ter je tako delo trajalo neprekinjeno do 15. maja 1945, se odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 10°/o. 19. člen Davka od dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za to delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov v JLA zaradi odsluženja kadrovskega roka. Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja le za zavezance, ki so jih dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja. 20. člen Posebno cenilno komisijo za ocenitev škode zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev. ali raznih drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, za katero se po 59 členu zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava, imenuje občinski izvršni svet. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI ' 21. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »davek od obrtne dejavnosti«) je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delov- ne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj, od načina dela (strojno — ročno) in od obsega .poslovanja. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka it obrtnih dejavnosti, do višine ugotovljene po 9. členu zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po merilih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat. 22. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10, člena zakona o davkih občanov po naslednjih Stopnjah: Osnove din Stopnja •Z. do 10.000 25 10.000 do 20.000 30 20.000 do 30.000 35 30.000 do 50.000 39 50.000 do 100.000 43 100.000 do 150.000 46 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 23. člen Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 9 člena zakona o davkih občanov po stopnji 30°/«. nad višino osebnega dohodka iz 9. člena zakona o davkih občanov, pa se uporablja progresivna lestvica iz 22. člena tega odloka, povečana za stopnjo 10°/o. 24. člen Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo se prizna za vse obrtne in druge gospodarske dejavnosti razen' za avtoprevozništvo in zavezance, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. 25. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti v smislu drugega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov, se zniža za 25 Vo zavezancem, ki opravljajo tele dejavnosti : 26 * * — kolarstvo. — lesno modelarstvo, — krojaštvo, — rezbarstvo, — šiviljstvo, — pletiljstvo, — sedlarstvo. — popravilo nogavic, — čevljarstvo, — tesarstvo. — kovaštvo, — parketarstvo — steklarstvo, — polaganje podov — sodarstvo. iz umetnih zmesi, — lončarstvo, — kozmetika obraza — krovstvo. in telesa, — pečarstvo. — avtotaksi, — žganje apna. 26. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka sto- ritvene dejavnosti, ki nričnelo svojo obrt na novo. In se zavežejo, da bodo to dejavnost opravljali najmanj dve leti, se za eno, to je prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 %>. 27. člen Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu ko dopolnijo starost 60 let (moški), oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in ne presegajo 8.000 din čistega dohodka. 28. člen Olajšave iz 24. in 25. člena tega odloka ne veljajo avtoprevoznike in gostilničarje. 29. člen Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti — borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri občinskega davka ustrezno priznajo olajšave, kot jih za kmete-borce določa 62. člen zakona o davkih občanov in 19. člen tega odloka. 30. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po naslednjih stopnjah: , 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lo,tu: od prejemkov zavarovalnih poverjenikov: od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic: od zbiranja naročil za časopise knjige, revije ipd.: od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti 10«/. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov: od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike: od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20“/» 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76-člena zakona o davkih občanov 25 “/» Davka po odbitku ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material, obiralci hmelja, ribeza In jabolk. 31. člen Poslovne knjige morajo poleg zavezancev, določenih v 22. členu zakona o davkih občanov voditi tu ostali zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ne eled® na to, ali dosegajo 25,000 din davčne osnove. vrste in načina vodenja knjig se uporabljajo določ e 23. členil cit. zakona. ^ Zavezanci iz prveea odstavka te«a člena, k* s stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske^ in ne zaposlujejo tuje delovne sile. lahko davčna uPra va na njihovo zahtevo onrosti vodenja prednlsane P°' slovne knjige. Taka oprostitev 1e možna tudi ra Pr<’ ostalega zakonca, ki v skladu z zakonom na^a’1 stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 41. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se upoštevajo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 15 ”/o. 34. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci davka od intelektualnih storitev, po stopnji 25 °/o. 35. člen Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo: — versko skupnosti, duhovniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti. Višina davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku je odvisna od obsega in kraja izvrševanja intelektualnih storitev, starosti zavezanca in ostalih okoliščin, ki vplivajo na višino dohodka. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA ^ OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 36. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih Pravic znaša 20 “/o I Ne glede na določila prvega odstavka tega člena Se ta davek plačuje po stppnii 35 °/n v primerih, ki so našteti v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov :ri tehničnih i^hnlišnv se ne plačuje. 37. člen Oe nastane dvom ali gre za delo s področja upv-tabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči ko-nt'sijn ki io imenuje občinski izvršni svet. 42. člen Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice itd.) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 °/o. Od doseženih dohodkov iz prvega odstavka tega člena se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjava ter podobno) v višini 30 °/o. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 43. člen I. Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačujejo v tehle letnih zneskih: 1. Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone • 1.000 din od vsake začetne tone, od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. 2. Za delovna vozila: glede na nosilnost in težo: 120 din 3. Za tovorne, priklopne in specialne tovorne priklopnike. ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedenega v prvi točki: 4. Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo — 60 din 5. Za vlečna vozila: a) za traktorje: do 25 KM , 120 din nad 25 KM dd’ 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v I. točki; 6. Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 čtin Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg, pa še 40 din več. 7. Za kombije — glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 2.000 din II. Davek od stavb sc plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. 44. člen Osnova za davek je vrednost stavbe V vrednosti stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se po morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 45. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja. — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 46. člen Vrednost stavbe se' ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 47 člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestayni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Slovenske Konjice 'Uradni list SRS, št. 8/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d., c., f., k., 1. in m. točka 24 ter točke 27. 28. 29 in 30. 47 člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. *■ Za uporabno tlorisno površino slavbe se štejejo tlorisna površina sob. predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice. stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 48. člen Vrednost točke znaša 25 din glede na kalkulativ-no gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisna površine, ki se je oblikovala 1972 leta. ^ Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke. 49. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 "/o glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 50. člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napdved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčna uprava občine. 51. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20 "/o in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povečanje vrednosti točke za leto 1973. 52. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: stopnja •/. — stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,12 — poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0.20 — počitniških hiš po stopnji 0,30 53. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej: odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 54. člen Davka na posest od stavb so oproščeni kmetje, ki plačujejo prispevek za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov in lastniki stanovanjskih hiš v naslednjih višinskih in odročnih naseljih: St. Slemene, zaselek Zaburk In Mala gora v naselju Stranice. Ljubnica. Sp Dolič, Sojek, Črešnova, Gorenje. Boharlna, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče, Paka. Stenica, Hudinja. Skomarje. Resnik. Padeški vrh. Kamna gora, Bezovje. Koroška vas. Planina, Brezen. Ostrožno pri Ločah, Kraberk. Suhadol. Klokočovnik, Lipoglav. Zbelovska gora, zaselek Cretvež v naselju Bukovlje In Roška gora, razen dvestometrskega pasu ob Dravinji. Olajšave po tem člerni sc priznajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastnikom stavb twe-ckendov). garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 55. člen Davčni zavezanci davka od siavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974. Davčne napovedi ni treba vložiti občanom, pri katerih so vrednost stanovanjskih stavb in poslovnih stavb na podlagi točkovanja že ugotoviti od upravnega organa določeni popisovalci. Davčni organ bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavb za leto 1974 po določilih iz 48. člena tega odloka 56. člen Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1972. sc za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 48. člena toga odloka. Vlil DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO ' 57 člen Stopnja davka »na dobitke od iger na srečo nad 500 din znaša 10 "Zn. IX. ODLOG PLAČILA OBROČNO ODPLAČEVANJE IN ODPISI DAVKOV ' 58 člen ' ■ Davčni organ začasni, odloži plačilo davka, ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih; 1. Ce zavezanec izkaže, da bodo realizirani' dohodki bistveno manjši od dohodkov, n i ka'erih ;e bil obdavčen. Odlos plačila alt obročno odplačevanje davčnega dolga se lahke prizna le za del davčnega dolgu, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke Odlog plačila ali obročno odplačevanje davkov se lahko prizna do časa. ko zavetanee dobi plačane dohodkr zaradi katerih mu je bil. odobren odlog oziroma obročno odplačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev. 2. Cc zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj čij-3a ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov se lahko prizna odlog plačil., ah obročno plačevanji davčnega dolga največ za tri meseci- odvisno od višine davčnega dolgu tet časa trajanja zavezančevr bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahki Prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezancev! družini ali elementarni nezgodi, ki je prizadela zavezanca. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog Plačila davka po prvi točki tega člena. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavezuje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občim odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne 'obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nudili poroštvo najmanj do višine zapadliji davčnih obveznosti. 61. člen . Poroštvo pred . izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: — avtoprevozništvo, — avtotaksi, — stavbne obrti, — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol. — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, — gostinstvo.' 62. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih 1 ko prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti. ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti, 2. ko obstoja utemeljen sum. da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. 63. člen Občan, ki nima nepremičnega in premičnega pre-meženja. lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg lega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja. Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to ‘dovoljujejo predpisi. 59 člen Občinski izvršni svet se pooblasti, da na predlog davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če so podani pogoji za odpis 'z 225. člena zakona u davkih občanov Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega prc-rY'°ženja, lahko v prejšnjem odstavku pooblaščeni or-,:>an predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo Zastavne pravic^ na njihovih nepremičninah. X. POROŠTVO 60 člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poro-1 za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če lil j Mogoče «11 jih nv bi bilo n\ogočo niti prisilno izter. 1 'z njegovega premoženja. štv0 hi XI. SKUPNE DOLOČBE 64. člen Zavezanci', ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31 januarja vsakega leta za preteklo leto pri.davčni upravi občine Slovenske Konjice. 65. člen Na lavni poziv so občani pod pogoji, ki jih določa medobčinski dogovor dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve. 66. člen Pojasnila zn izvajanje tega odloka daje občinska davčna uprava. VRHNIKA 742. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sotinaneiranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest v krajevni skupnosti Drenov grič—Lesno brdo Volilna komisija K9 Drenov grič—Lesno brdo je ugotovila naslednji izid referenduma: 1. Krajevna skupnost je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/76, razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest v KS Drenov grič—Lesno brdo. 2. Volilna komisija je dne 6. junija 1976 izvedla referendum za krajevno skupnost Drenov grič—Lesno brdo. 3. Od skupnega števila 451 glasovalnih upravičencev je glasovalo 393 ali 87,14 °/o. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 298 ali 66,07 “/u, proti je glasovalo 93 ali 20,62 l,/o, neveljavnih glasovnic pa je bilo 2. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večin# volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka. 5. Svet krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo ima na podlagi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest v KS Drenov grič—Lesno brdo. Predsednik volilne komisije KS Drenov grič—Lesno brdo Janez Leskovec 1. r. 743. Svet krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in statuta krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo ter izida referenduma z dne 6. junija 1976, na svoji seji dne 9. junija 1976 sprejel *■ SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo 1. člen Za območje krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo, ki obsega naselji Drenov grič in Lesno brdo, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 6. junija 1976 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. julija 1976 do 1. julija 1981. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:' 1 po stopnji 1,5 Vo od čistega osebnega dohodka iz medsebojnega razmerja v združenem delu, vključno nagrade, dopolnilno delo In delo na domu. 2. po stopnji 1,5 % osebni, invalidski in družinski upokojenci, 3. po stopnji 1,5% zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, 4. po stopnji 3% kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero prispevka je katastrski dohodek. od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, po katerih se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, 5. po stopnji 1,5% od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem znesku. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: 1 občani, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnega razmerja v združenem delu in nadomestila izpod 1.500 din mesečno, 2. kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin ne presega zneska 1.000 din. Samoprispevek se tudi ne 'plačuje od socialnih podpor, priznavalnin invalidnin, štipendij nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj in od otroškega dodatka. 5. člen Z denarnimi sredstvi, ki sc zberejo od krajevnega samoprispevka se bodo rekonstruirale in asfaltirale ceste na območju KS Drenov grič — Lesno brdo v skladu s srednjeročnim programom razvoja krajevne skupnosti. 6. člen Samoprispveek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo In Intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Vrhnika. Odmera ih plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. 7. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, so strogo namenska in se stekajo na žiro račun št. 50n0-842-060-794 — krajevni samoprispevek delavcev zaposlenih v družbenem sektorju občine Vrhnika, s pripisom »za krajevno skupnost Drenov grič — Lesno brdo«. 8. člen Od zavezancev, ki'ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za Izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščin’ občine Vrhnika. 9. člen Svet krajevne skuprfosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane. 10. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje. Drenov grič, dne 9. junija 1976. Predsednik sveta KS Drenov grič — Lesno brdo Angel Bajc 1. r. 741. PORUČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostnega omrežja na ob-območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo Volilna komisija KS Drenov grič — Lesno brdo je ugotovila nasiednji izid referenduma: 1. Krajevna skupnost je 's sklepom, ki je bil obr javljen v Uradnem listu SRS, št. 14/76 razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in ob. nove nizkonapetostnega omrežja na območju krajevne skupnosti Dienov grič — Lesno brdo. 2. Volilna komisija je dne 6. junija 1976 izvedla referendum za krajevno skupnost Drenov grič — Lesno brdo. 3. Od skupnega števila 451 glasovalnih upravičencev. je glasovalo 393 ali 87,14 "/o. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 345 ali 76,50'Vo. proti je glasovalo 48 ali' 10,64 “/o, neveljavnih glasovnic ni bilo. 4 Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum usjsel, ker je večina glasovalnih upravičencev glasovalo za uvedbo samoprispevka. 5. Svet krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo ima na podlagi 9 člena zakona o referendumu in 3 člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetosnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. Predsednik volilne komisije KS Drenov nvič 1 .esno brdo Janez Leskovec 1. r. 745. Svet krajevne skupnosti Drenov grič' — Lesno brdo je na podlagi 2 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. st. 3/73) in statuta krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo ter izida referenduma z dne 6. iimija 1976. na svoji seji dne 9. junija 1976 sprejel »KLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinancira izgradnje transformatorske postaje i„ obnove niz napetostnega omrežja na območju krajevne skupm Drenov grič - Lesno brdo 1 1. člen ' Za območje krajevne skupnosti Lesno brdo. ki obsega naselji Drenov do se na podlagi odločitev občanov Drenov grič — grič in Lesno br. ha referendumu dne 6. junija 1976 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostna omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. 2. člen Samoprispevek se uvede v denarju v ebkratnem znesku in ga plačujejo naslednji zavezanci: — vsa gospodinjstva, ki za obnovo električnega omrežja v krajevni skupnosti še niso prispevala v preteklih letih, v višini 1.200 din, — vsa gospodinjstva, ki so v preteklih letih že enkrat prispevala za obnovo električnega omrežja, v vi- ) šini 750 din, . / — vsa gospodinjstva, ki so v preteklih letih že dvakrat prispevala za obnovo električnega omrežja, v višini 500 din. Samoprispevka ne plačujejo lastniki stanovanjskih hiš, ki so' plačali prispevek za komunalno ureditev zemljišča. 3. člen Samoprispevek se plača v enkratnem znesku na račun krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. 4. člen Zavezanci, ki ne bodo plačali samoprispevka, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje. Drenov grič. dne 9. junija 1976. Predsednik ' sveta krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo Angel Bajc 1. r. POPRAVEK V odloku o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-410/76-510 jo bil pomotoma izpuščen 50. člen. ki se glasi: •Denarne kazni iz 49. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci milice in druge pooblaščene uradne osebe. O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne pl»ča, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog (položnico). Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku 8 dni ali v tem roku ugovarjali pri organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku. Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu, pristojnemu sodniku za prekrške. Ce se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača takoj ali v določenem roku ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je pristojen za izterjavo davkov v izvršitev.« Dosedanji členi 50. 51. 52. 53. 54 in 55 posta/nejo členi 51, 52, 53, 54, 55 in 56. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Hafner 1. r. POPRAVEK V odloku o proračunu občine Lenart (Uradni list SRS, št. 11-479/76) ugotavljamo ob primerjavi z izvirnikom tole napako: Na koncu prve vrste 14. člena odloka se beseda »sklada« pravilno glasi »skladno«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o prenosu sredstev, pravic in obveznosti občinske skupščine Litija za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 10/76) se v 4. členu besedi »Samoupravnim sporazumom« nadomestita z »družbenim dogovorom«. Doda se na koncu prvega stavka in na koncu drugega stavka prvega odstavka besedi »in občino«. Nadalje se doda v prvi vrsti drugega odstavka za besedo »podpiše« besedi »občina in ...« Sekretarka Skupščine občine Litija Branka Nefat 1. r. vsebina ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI Stran 697 Samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti 839 698. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti 843 699 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o podrobnej- - 51 določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje in obratovanj* stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin 843 700 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev npve vrednosti stanovanjskih hiš in sta- novanj na območju ljubljanskih občin 843 701 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane 844 702 Odlok o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani 844 703 Sklep o potrditvi programa investicij v osnovna sredstva za leto 1976 v OZD Komunalno podjetje Ljubljana 849 704 Sklep o soglasju k osnovam plana Izgradnje komunal- nih objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1976 (Ljubljana) 850 705. Sklep (Ljubljana) 706 Sklep o soglasju k prehodu Gradbene tehniške šole v Ljubljani. Titova 100 na petdnevni delovni teden (Ljubljana) 851 707 Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Centra strokovnih šol (Ljubljana) 852 708. Sklep o Imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Ekonomske srednje šole (Ljubljana) 852 709. Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1976 852 710. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komu- nalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta Brežice in ostalih naselil v občini Brežice 853 711. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike, specialna motorna vozila komunalne delovne organizacije, rešilne in gasilske avtomobile (Brežice) 854 712 Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja 854 713 Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Breg in Cesta v Laško (Celje) 861 714 Odlok o maržah v prometu na drobno za nekatere prehrambene proizvode (Grosuplje) 861 715. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih Javnih cest na območju občine Grosuplje 8C2 716 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil skozi nekatera naselja v občini Grosuplje 862 Stran 717. Dogovor o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata za območje občin Idrija, Logatec in Vrhnika 862 718 Odlok o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik 865 719. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Kamnik) 865 720. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik 865 721. Odredba o najvišjih stopnjah marž v prodaji na drobno za posamezne skupine živil (Kamnik),, 866 722. Pravilnik o delu odbora delavske kontrole (Kamnik) 866 723. Pravilnik o delu poravnalnega sveta (Kamnik) 8G8 724. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za del BS 6 — Kamnik 870 725. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik del HM 3 in del HP 3 (Kamnik) 870 726. Sklep o Javni razgrnitvi predloga trase obvozne ceste Kamnik 870 727. Samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1976 870 728. Odredba o najvišjih maržah za nekatere prehrambene proizvone (Litija) 872 729. Odredba o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Litija 872 730. Odredba o naj višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Litija 873 731. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest 1. ktg.: Šmarske ceste in Sltarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel) 873 732. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Inter-trade, Veletekstll in Paplrografika v zazidalnem otoku MP 3, kare 1, z zazidalnim načrtom za to območje (Ljubljana Moste-Polje) 874 733. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Siska za leto 1975 874 734. Odlok o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Drenikove ce- ste v splošnem interesu in o dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitve upravičenca občine Ljubljana Siska 875 735. Odlok o sprejemu spremembe oziroma dopolnitve odlo- ka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 Koleztja (Ljubljana Vič-Rudnik) 876 736. Odlok o poprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Logatec 876 737. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 877 738. Odlok o uvedbi samoprispevka za financiranje Izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenlh objektov na območju občine Logatec * 877 739. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financi- ranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica (Logatec) 878 740 Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta za center Sevnica — zazidalne situacije otroško-varstvenc ustanove v naselju heroja Maroka (Sevnica) 879 741. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Slov. Konjice) 879 742. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest v krajevni skupnosti Drenov grič— Lesno brdo (Vrhnika) 886 743. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo (Vrhnika) 886 744. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranj«; izgradnje trasforma-torske postaje in obnove nizkonapetostnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo (Vrhnika) 887 745. Sklep u uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinan- ciranje Izgradnje Iran »formatorsice postaje In obnove nizkonapetostnega omrežja n.t območju Krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo (Vrhnika) 887 — Popravek odloka o ureditvi cestnega nromota v Ljubljani 887 — Popravek odloka o proračunu občine Lenart 888 — Popravek odloka o prenosu sredstev pravir in obvez- nosti občinske skupščine Litija za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela 88» Izdaje Časopisni zavod Uradni Usi SRS - Direktor to odgovorni urednik Milan Biber - Tisk* tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto i97P 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije upo*tevai( meset dni o< i/idu vsake številke - Urednlšlvr ir -mrava Ljubljana Veselova n poštni or.edai 179 vn Telefon direstoi m red ni At vo »prava m knjigovodstvo 20 70i orodaja preklici In naročnine 18 579 — Ztro račun 50100-6iih-40JI2J opro^cenr orometneaa davka oo mnenju Sekretariata zn informacije v Izvršnem svetu Skupščine sr Slovenile *1 <21-1/7?