it meti * T » I t r « k » délai h A V f reci Odgovorni vrednik Hr. aune* Išleitceis. Tečaj VI MI. sredo 27. listopada (novembra) 1850. List i 9 utttarj era vođba Ker so v sadíših dre\ v stah se jane bile 9 za se 9 kadeř čas presajenja pride, lahko s zemljo drevesne sadíša in presadíša (Dalje.) Po tem obsejano sadiše ne potřebuje druziga obde-lovanja, kakor de se mladím drevescam tolikanj škod-ivi plevel očisti, in ako bi zemlja preterda postala, de vred vím vzdignejo. — Delavec z lopato na strani verste pod nje seže, in jih več na enkrat s koreninami in zem- en dan) Ijo vun vzdigne (okoli 20,000 d 9 jih na str položí 9 ktere potem ženske (mozk k niso zato) prevzamejo, na palici ali kolcu zemlje no 9 de se kor tergajo, otresejo, eno od dru se ona po razorcih pervo léto enkrat 9 V drugim dvakrat, spomladi in o ki pa ge odločijo, in 20 do 50 skupej s prejo ali licjem skoplje in zrahlja zejo 9 in b dl o ga v redki moćnik, kteri se v ze store gnejo Tako vsejane in obdelane di stran s ke pro popřed v kaki posodi i z ilove zemlj m ode pripravi 9 V • « 1 sakig in č\ čka obilne koreninice in vejice ste pomocijo in v ti zmesi dobro obnašaj o, tako, de se vse sto J rast ej o. in brest koreninice pokrijejo. Ti dr ezki se potem jer sem nje hrast 9 J seme se o začetku je ovo, košta bas postavijo, z maham podložijo in oblozijo, in tako h se daj brez ode tudi v daljne kraje prenesti 9 kjer pa pozno o jeseni, alj pa spomladi 9 vse se posaditi imajo druge drevesne semena pa le o spomladi sejejo. Ako v sadišu svét navzdol visi, se morajo ražom po dolgim, in ne n&vprek potegniti (K sledi.) 9 de deževne vode î*erve jmrottne - &ađbe v vsejaniga semena preveč s zemljo ne pokrijejo «M *éC N tako vizo sklene vodbe nj e v ko vi tr Buttlar pervi del svoje sim na nekim prostoru od 4 štirjaških sež Vitez pa tudi v sr A ćula, porote predsednik 9 je nemškim k in pol-(4l/ft Qaadratkïafter) posejal semena smre- krepkimi besedami pričijoče z naslednj 9 1 funt;in cesnoviga 2 pol, borovig 1 funt in 3 cetertine 9 me a 2 99 Danes je perv govoril: ; glavna obravnava pred porotno ali mecesnovih drev in izredil na tem prostoru borovih sodnijo, in meni porote, predseđniku se potrebno zdi, G 310 smrekovih lištna tih (LaubhÔIzer) 3000 do 4000 3 20,000 naš II. temu opra vilu ene besede naprej poslati. Kar šo presvitli cesar Franc .Jožef, l. v deržavnim zakonu od 4. sušca pretečeniga léta izgovorili , namreč var s t V • v « cfrevesca o dveh létih dovelj močne P b o d n o s t postanejo, de se že konec 2, léta presaditi dajo. Dve-Ićtne borove in me ces nove drevesca so v dobri t • ^ . > 4" • M ... t * » ' zemlji v časih že prevelike; torej se v taki zemlji , ali pa o 1. létu poznej tn » /t • P postavah 9 t in danes vresničilo. It ^ . . ^ isanj 1. v maliga že konec i. léta k res u ) sejejo , tako de, se konec druziga léta poldrugo Javori in jelše se konec léta, léto stare presadijo. tožnih -pravdah, se je serp a na t. 1. se je nova postava zastran kazenskih opravil- začela; obdolžen in od njega dop v ' " ' i " i" . vec ti. 9 hudodelstvo drugim Ijudém ne bo neznano; nobene skerbi nima več obdolženi ime-da sodniki ne bodo zaslišali dokazov, kteri morebiti bukve, hrasti ~ «««.»i,, maou, smreke konec druzigaîîiu iv v^siu kar se v zlo pusti zemlji primeri, se le konec 3. léta C • # > » m in vcas i h pa^ vselej iz sadíša koj v gojzd 9 9 za njegov soderžavlj nedolžnost govore ; obdolženca vidíli slišali , od nje od zdaj za naprej bodo ra doper- ? p r e sa dij o. 4» "*" * • • # »* " / t . A 1 > J Tode to ni zadosti; jez sim se preprical, de je boljši svét v sadièu popolnama zravnatj (horizontal stellen), in ako je treba, v ravne stopině razdelití. To délo se le pervikrat nešeno hudodelstvo popolnama spoznali, dokaze, kteri za njega alj zoper njega govorijo, pretresli in po: sodnikih iz njih srede izvoljenih, — to je po gospodih porotni- kih krivnost nedolžnost njegovo spoznali u »vi, H . « gospodi porotniki ste 9 v ktere so nas st®nl in.se obilno ker se na ravnim svetu veliko presvitli cesar to zaupanje postavili, da bote čez svojiga 2 veći stevilo drevesc zredi, kakor na visocim, će se tudi razorci podolajira naredijo. To pride na l štirjašk -ali kvadratin seženj smrekovíga semena 10 lotoy in pol, boroviga 12 lotov in pol. mecesnor* hližnj 9 to je obdolženca , sudili, in vi bote to zaupanje tudi vedili depolniti jaz Za- sim prepričan volj tega vas prosim: ne dajte se pri svoji raz sod bi po viga 14 lotov in eno četertinko. Po tem pride na 1 štirjašk seženj borovih alj mecesno Pisatelj. • V to drugim voditi, • V • . kakor po svoj t in tranj vili drevesc 1402, 666 do SSS. WĚĚ smrekovih 444i 9 list natih pr epricanj ne poslušajte praznih dokazov 9 ne Toliko drevesc se pa zamore naenim štir-jaikim seženju le takrat zrediti, ako* je zemlja dobra, kraj zavetin, in drevesno seme vse zdravo. Pri pervi skušnji po g. Buttlarjevi vodbi sim jez v pusti zemlji (opoki) v Panovci na sonćnim kraju na enim štirjaškim sežnji le 209 hrastovih, ino 900 borovih drevesc zredil vsejani želod je pa slab bil. — Pisatelj. 0 - . ^ - ■ * * . j ^ i *) Kakor srno že davnej v »Novicah oznanili, so bile sodt»e po prisežnih možéh že nekdaj pri naših sprednikih navadne. Tako sodbo so imenovali poroto, p r j s e z n e moze pa z eno besedo porotce ali porotnike. Ceravno je beseda zarotim, zarotiti vsakimu Slovencu dobro znana, ste se > s zgubljeno staro sodno šego ( tudi besedi porota m po rotec zlo pozabile. Zdej ju moramo zopet vpeljati. Vred. dajte se zapeljati po sovražnosti, dvoúmnosti alj negodni do smerti zadene. 21 prie seje že včeraj zaslišalo, milosti, in imejte vedno pred očmí, da je deržavi rav- ktere niso ravno zoper zatoženca govorile, pa ^a tudi no tako ležeče, da se krivični obsodi, kakor da se.ne dolzni osvobodí." ne zagovarjale. Obravnava se bo se le jutro dokončala. šim v Vi, Desiravno smočse že te dni prepričali y da g. «r e» ospod deržavni pravdnik! kakor v nar vik- sedniku ,Aculat u slovenski jezik teče > pred smo se vi imenu za varha postav postavljeni uradnik, in gospod zagovornik! kterimu je lepa dolžnost naložena y « O" » kako predsednik v našim jeziku sploh. vceraj zares s sercnim veseljem začudili, sîîsati izurjen je častiti y nedolžnost obdolženiga varovati, sklenita se obadva z Zatozenec in priče so bile iz Luten b erga, kjer se od da bomo zamogli gospodam zivo in iiasiga tega dati H^mPIH zlo različno slovensko govori; pa to ni g. pred-zastran^ česar imajo za- seduika v ničemur motilo alj zaderževalo; vse je slo menoj, pravično podobo od i^« uaw, toženca soditi, in jih tako v stan postaviti, da bodo to čisto gladko. spolniti zamogli, kar so^íiaš presvitli cesar pri vpelja nju porotne sodnije pred ocrni imeli." Slava vitezu L j u d e v i k u A c u 1 a , ki je ocitno do-kazal, da se zamorejo sodíje tudi v slovenskim jeziku 5? Zdaj pa V se vse tište, kteri so se k današnjimu lepo obravnovati, in da naš domači jezik ni ravno na opra vilu, kakor poslusavci y za spodobno in mirno tisti nizki stopnji, na ktero nekteri neprijatli nasiga zaderžanje prosim. In tako naj 1 se začne današnja ob- naroda tako radi postavljajo, pa s tem le svojo last-ravnava." sv Bila sta potem v se dva nagovora, eden od c. k. no nemarnost in nevednost svetu dokazujejo.*) občniga deržavniga pooblasienca iz Gradca samo v nem škim ? in drugi od deržavniga pravdnika v Celji v nem škim in slovenskim jeziku. Dvorana je bila polaa ljudstva pa vse je bilo mirno iu pažljivo; zakaj slišali so se mili domorodni glasi, ktere je ljudstvo razumélo in si k sercu vzeio. ..; Potem se je začela obravnava. Slovenske narodske pesmi v neiiisko prestavljene. (Dalje.) 4 Kar převod vtice, je v enakomernîni glasu nem- , gibčnost in živost naših pesem vpodobljena. Povsod je pevec pravo porazumnost ški ça jezika cela milina Gospod predsednik,, 4 sodniki?ř in en zápisová vec slovenske pesmi, in živi občut njenih lepot skazal. Prav so sedeli pri veliki zeleni mizl; na desni pri majhni umetno je iz Vrazove in Korítkove zbirke nar luizi je sedel J deržavni, pravdnik Dr. Mullaj,(na levi lepši pesme ;odbral. V celim jih je 43 přestavil in ne zagovornik Dř. Matija Foregger; spredej je na kaj kratkih okroglih dodal. Večidel so pesmi te zbirke ki se le íNe- štirih 12 porotiiikov in dva namestnika; na Krajnskim domá, pa tudi tacih na posebni nizki klop i ci je seděla zatozena mlada de Urša Janšič z iménam, 24 lét stara, iz Ptu y kla pri Ogerskih in Koroskih Slovencih pojejo i J « - a » na domá; obdolžena je bila de je kaj jih je tudi izt spodnji ga Staja rj a, in dvoje ali troje (na str. 2. 44. 107. ) jih je Horvaškiga ali prav svojiga otroka pri porodu umorila. Ona je to za prav Serbskiga rodu. Ze v predgovoru se,©pomni, stanovitno tajila; in tudi zvedenci*) in priče, ki»o de je prestavljavec pri ti zbirki čez krajnske meje seker se naša narodska pesem po kronovinah lučili se zaslisali bili te r e č i niso mogli tako dokazati da tega hu g*1 r ne jda. Qua je laatnína slovenskiga naroda, — in ka bi se bili porotniki prepričali, da je zatozena dodelsťvá kriva. Vse je tako kazalo, da so porotniki kor svobodna tičica v gojzdu, brez ozira na politiške izreci' morali, da Urša Janšič obdolženiga hudodel- T r.. , 7 i » v i *.{ ji ? jj !' i |j s f" ^ ) v 'i 1 stva ni kriva, ampak da je kriva pre gr eska, ker Zagovornik J° svojiga poroda ni na znanje dala. je dobro zagovarjal. Sodniki so jo potem po razsodbi pesme (str. 55. granice sorodnih dežel, danas takraj jutro nika žvergoleva. m ej poro tni kov in na podlagi postave na 3 mesce v oj stro ječo obsodiii. Le to je nam prav zal, de je g. Griin na narodske 83) v 5. zvezku „Krajnske čbe- Terpela je ta obravnava pol drugi dan y iicerf (léta 1848 izdanim) pozabil. Marsiktera od njih bi bila prevoda vredna. Posebno je „Mlada Breda", in scer ktero je, kakor smo zvedili, učen rodoljub na Notrajn- pervi dao od Dtih do pol treh, in od pol petih do pol gkim iz ust starke napisal, in blezo pozabíjeno smerti enajstih po noči y drugi dan pa od Otih do ene popol otel dne. Obravnava je bila večidel v slovenskim jeziku. 13. t. m. je bila druga obravnava. Nâ klopi zato- verste, kakor pri lepo vbranih strunah se ena z tako lepa, de ji skoraj ni para. Tudi po svojim ; za der ž a uju se pesmi te zbirke lepo drugo zencov je sedela zopet ženska, ze bolj postarna y tudi vj e m a Tu ne zaslišiš nobeniira r* ostudniga brenka y m obdolžena, da je svojiga otroka umorila pri po- ti serce v začetku, od miline glasov rodu y ime ji je bilo Ma r i a Slug a. ginjeno, živo vidilo po zvedencih in pričah, da ona ni otroka umo- navdiha polno rila, ampak da je otrok nar berž Pa kmalo se je hrepenenje Ijubezni občuti, ti bo proti koncu junaškiga ž e igralo. mertev na svet přišel, alj precej po porodu umerl, brez da bi mu bila mati kaj hudiga storila, alj potrebne pomoci pri Nektere teh pesmic so tako drobné in mične stvarčicede boš gotovo milo in rahlo serce nil našiga naroda, v kterim so se rodile . visoko ce y v ce si porodu odvzela. Porotniki, to prevdarši, so jo le pre- nepbčutniga ga greška la. g tudi dozdaj. po krivih] usodkih siroviga in rajal. Od njih ludi veljá, kar je Ma- krivo razsodili, da ni poroda na znanje da- ti j a Majar v svoji pesmarici od naših svetih narodskih Obsojena je bila tuli na 2 mesca v ojstro ječo. pesem tako lepo povedai: „One niso zavite, zapletene, 10. t. m. smo imeli ubijavca na klopi, z iménam metaíizične in , *• «»«v ....v. "'"j* j " ....v« — ..» iitcuilZiltuc iu meglene, i^muv imiau i azj\xnuj t v ç. , » n» Matija Veršič. On je eniga hlapca vstřelil, ki mu kejim Slovencu kakor domaće; ako kdo pesmico dva tcmuc lahko razumljive va* je bil zavolj nekih cevJjev ponoci šič je Tiamreč kmet iz nadlegoval. Lutenberga, Ver in je nekimu krat sliši, jo že se ce rožice blizó zna; rso nježne, kakor lepej diki same od sebe na ledinici izrastejo; so y " " - J — ---------- - — — ~ - — ~ - - & — 7 "" j - ---—nvvl^ 1 u/iitU a ni nuuiv vu dvmv iiu tbuiiuvi un «nit hlapeu dvoje čevljev za tri gold, prodal bil, ker mu kratke, naj lepši in naj starejši imajo samo po uvé jih pa hlapec ni mogel plaćati, mu jih je nazaj vzel. tri, največ po četiri redke v jednej versti (Strophe) ; so Hte^Slovenou Hlapec je přisel večkrat cevlje terjat, in zadnokrat po- živahne, jedeme, kakor noci ob desetih je okolj hiše razsajal in rogovilil; Ver naši "V • v s» i ca na to jeza popude, zgrabi pušo, vún iz hiše letí. in po hlapcu sterlí: noc je bila tamna y pa ga yendar *) Zdravniki, ki so mertviga otroka pregledali. Vred. Gospoda dopisnika prosimo, da bi val. ko se bojo kako Tudi iz druzih slovem lula, de se bo naše vstavnih zadévab. % drug;ekrat dopiso take ocitne obrav k;h kraj prosimo za e pripetiie ake nazna- ljudstvo vedno bolj razjasn v ih Vred i M J V ř. t», a»' živi, >3c f». giuijvj »c^ ftv.ui.... v ^ ^ w. . j -, «w -------Tr" r------------—t-- -----^ člověku zdí. kakor bi vse v resniei vidil in slišal, stavimo sledeči nemski převod in v priliko tudi slo vse se giblje ? vse se kar pejem pové. (nanialati) dala, c ako Je Pa tudi ' vři vse govori in se od*»* ovarja ? de Anastazij a Gruna prehvalíti ne more m o. * pri Blizo vsaka versta bi se upodobiti rensko pesmico svojim bravcam za pokusnjo y ravno le tacih u tO V 'J visoke Ein Verlassner. Es liegt y » t schmaler Pfad y E schmaler Pfad, ein glatter Pfad > Der fuhrt Diokicht tief 5 Tief in den griinnen Wald Eii Er Síinder lieg Wald allein ? gar krank und achzt gar schwer y s e hi Wunscht sieh herbei dcn Priester f Da fliegt ein Vogeleirt beran, Zum Vôglein spricht der arme Mann Da ich kranker sùnd Mami y Und wiinsche miř den Priester sehr Wenn mir nur da ein Bote war!«« y So spricht und sagt das \ »Ich selber will dèin B< sein.« t t » Das Voglein in die Lnft sich wiegt Und an des Pfarrers. Fenster fiiegt Da itschert es und singt so fein y y Dass drob der Pfarrer Wach muss seyn: »Im Wald liegt Einer, krank gar schwer - j - ťti-.' - * l*Š Und wunscht herhei den Priester sehr Das Vôïlein y m auf den Tliurm sich schwinzt Und an die grosse \ 6V> D drob der Messner wach muss sein. Der Messner eilt zuř Kirclie schnelK Den Pfarrer faiid er sebou zur Stell Der, Pfarr spn und redet dies Kiti Sterbender mich rufen liess, Je do ch wohi das weissich «nicht!« D Voglrih aber pri »ln's Schnablein mir das Glockle So will icH vor euch thut, pringen g ut, Wo hi springen gut und klingelngut.« Sie reicben ilink das Gliieklein ihm, Vorihnen hurtig springts dahin, Wohl springts dahin und klin s y Zum Kranken dort Waldes De der beichtet allsogl t» m Die Seele fliegt in1 s IIimmelr£)ch V4 umetno on rati zna: ■ ». » v ■ V A s 'd (Konec sledí.) A 4 V drage in drobné slovenske biserčke nabi Zapušen. JV I Z! ? v # iezi vozka stcza f Vozka stezá uglajena, Kamor predeleé derží Notri v gojzd zeleni. V gojzdu pa grešnik leží, Bolan leží, milo jeci, Duhovniga k sebi želí. Drobná ptičica přiletí, Grešnik pravi, govori: »Jez grešnik bolán ležim »Jez bi rad duhovniga, L ,ir * « . « i l > v # V ! 4 »Pa mi nirna kdo po njega.« f r- Drobná ptica pravi, govori: »Grem jez po njega!« Gori ptica v zrak zleii, Na fajmoštrovo okno přiletí, In predrobno zažvergoli, De fajmoštra prebudi: »V gojzdu grešnik bolán leží »Duhovniga k sebi želi!« Drobná ptica v turn zletí In z veîkim zvoiicam pozvoni, De mežnarja izbudí. î' . • H • 1 » » * * w- < e\ y • 0 % » K r \ r V * 1 :nar je hitro vstal, V , Ze je fajmoštra v cerkvi našel. Fajmošter pravi, govori : »li o î n i k j e p o si al p o « » r * > ^ .t » .. * 4 * » » »Obhajat grem, me, pa kam? f ne veni.« JZe predrobna tica govori: »Dajte meni v klunóik zvončik; »De jez pred- vam škakljala boni,« »Škakljala bom, zvonkljala bom.« it Ze so ji dali v kljunčik zvoncik, Pred njima škakljala je, Sk akljala je, zvonk.jaia je, De ju k bolniku pripeljala je. j > i ». Je In duša spovedal se v nebesa. J i Zasfi'an a V HO Si i slovenshian one pred létam še križane, spoznajo %M ^ «i • . i i mm m « • V . f m o zj e y ki so a apisnike. nam bili takrat nasprotniki, (Konec.j i— ni ki. •■*• i zdej \v so na sv ý za go v o i> —< 0 Tudi to reč bomo mirno in tako razsodili, kakor je. Z velikim veseljem smo sprejeli mesca kimovca Neznani pisavec lista pravi enkrat v začetku omenjeniga sostavka), de slovenski pri sodijah ukaz slavne nadsodije Celjovske, de se imajo sodijski jezik se ni tako omikan , de bi se ✓ ta - * - - * m i* " .1. V zapisiiiki ( protokoli ) tudi v! slo venskim jeziku pisati, kot vradni jezik rabiti y t - n mogel drug i krat (^bolj proti kon tega razvidi li, de vîsji vradíje spoznajo eu} pa pravi, de ročno st slovens k i g a j e z i k a je potrebo, de v tako imenitnih zadévah, kakor so še premalo razširjena sodijske preiskovanja in-na-nje se opirajoče sod To je pa dvoje ; scer bi znali tudi — A v . reci ker je be, se v zapisnik ravno tište besede zapišejo, kakor- pri nas po krnetih rocnost nemškiga pisanja malo sne so toženc in priče govorile, de po tem n ob e n a z m o t a razsirjena, ,še ni nemski jezik tako omikan, de bi ni mogoča, pa tudi noben izgovor, „jez nisi m tega se zamogel kot vradni jezik rabiti. govoriliC ne f: « • f velja. Takiga krivigaraz Spoznali smo iz tega tudi in se ve- sodka vunder ne bo nihee zagovarjal. Vse drugo je selili, de tište pravice, ki so po 160. in o 10. jezik sam po sebi y drugim jezikam dane y so zagotovljene tudi nasimu domácímu y pove y pride tudi de tetiaj zdej, kakor ravnopravnost za- venski jezik premalo omikan, de bi se 4* . ^ ^ 1 ^ « _ __^ A'A * a . A nas jezik v spise vse drugo pa znanost jezika. Ce pisavec v Dunajskim listu pravi, de je slo- zapis- to y za mogli niki v njem Alj kratko je bilo to naše veselje ; zagromeli ni res mu moramo naravnost r * f • in mu bomo to tudi dokazali reci , de V y ce pa so od vsih straní v ce „Berichti", de to ni zdej nikakor mogo pravi de je rocnost slovenskiga vradnikih premalo razširjena, mu moramo žalibog! > pisanja pri brez de bi bili rekli: kdaj de bo mogoce. yy De se pa resnica prav spozna, je treba Čuti dva zvona u y ali to po ter dit i. po latinsko „audiatur et altera pars", ker v tacih recéh 9 Obernimo se k jeziku nazaj, in preglejmo y ali v kterih se ljudstva jezik sodi, imajo domaći časopisi je res tako malo omikan; de ni za zapisnike? dolžnost ocitno govoriti, kar je tudi samo visoko mini Zapisnik ni nič| 7 druziga sterstvo velelo, ko je izgovorilo y de in brez strasti razglašeni prevdarki in slušali. Novice" niso nikdar prenapetiga in pravični ktere se v kancelíi govori. radi po- se mora ja tudi ljudini y govoriti; ki samo slovensko V . „nuviue li ; su jLtiivuar picnapcu^a ni nemOgOClga icccii îc piuyçuai\u guvuicj i/^iaaujc iu vupuiaij«, i*»» zagovarjale, in marsiktero reč , zavoljo ktere so bile mora ja slovenski jezik dovelj omikan biti, scer bi rečéh le slovensko govore, izprasuje in odgovarja kakor zapis besedi, Če se hoče kaj zapisati, če se pa v kancelijah z v mnogoverstnih tak ovore > clo nee bile v se mogle mogoee ne bilo ; in noben cist Slove- davnej bi se Pa pojmo •jenje ne bil pred sodbo stal kaiicelije zapreti. Taka pa ki se in V ze koli vaditi ne začné. ..Hine illae Naj to odkritosei mae razjašnjenje tišti slavni spodj go pravično presodijo, kte je t še naprej. Noben pameten Slov se ne bo scer s ne ljudsk slovenskim jezikam bahal y de je v ze P kakor nemski y laški y iVancoski i. t. d y toliko omikan čeravno ni je- y bij J de se vradnikam v . Ce kdo misli. k tega kriv y pa tudi noben previdin Slovenec se cniga terdili, prosi ravno tako varovati, kakorsker-neinogoče opravila ne cakîadaio. de smo v tem razjašnjenju kaj nap- naj nam odkritosercno odgovori y ni terjal, de bi si gospodje v kancelijah med po slovensko dopisovali, kor je bil nemški, kterig pak njih jezik naj bo y ib ka pa le pošt in z dok ker le po, t i potí se resnica razjasni, ne pa z natolcevanj in certenjem po vrednosti spostujemo. Ali ki je le orodje brezvestnih protivnikov slovenske ravno y v ce na jezik > kakoršni je že zdaj, pravično'mero pravnosti položimo, bomo spoznali, de ni tak revež, de bi ga Ta pravda je mogli post le za duri postavljati. Ali se prestavljajo post gotovo imenitna. in zasluži, de se in p dezene. in k deržavnim in dezel z a ko niku ravno tako dobro, kakor so v nemškim jezi y. .. VI ; • . ----- Zelje v vas opisni h zartërah ku? tudi Ce S k bravée ne razume y prasamo ali m šk y lašk i. t. d k Nemec, Lah i. t. d razume? Ali so še ktero prestavo zavolj pomanjkljivosti slov. jezika prestavljavci na dolgu ostali ? Ali nimamo casnikov in bukev m n o g o v e r s t n i g a zapópadku v Bliža se novo léto in z njim tudi nove naročila na slovenske časnike. Mislimo, de bi ne bilo naopak, ako bi v prihodnijč : Na slovenskih časnikih tudi napis na vsa- slovenskim jeziku? Ali se niso učile in se že učé p ciga prejemnika slovenski bil za koliko časa je kdo naročen spodej přístavek imel y y n. p yy za tertel lovsk reèi v slovenskim jeziku? i. t. d Lepo Vas tedaj prosimo: nikar ne natvezujte jeziku, césar so le tišti krivi y ki S* zanemarjajo i Iz tega je jasno kot beli dan, de naš jezik je ze toliko in še veliko veliko bolj omikan, kolikor je omike za ta." Kar pervo vtiče, ui treba dokazovati zakaj? ker je naj lepši, de je tak napis, kakoršin v časniku jezik. . „ , 4 _ ! fc'.à U T ft I * ^ L ' f JPi i V To naj bi tudi od slovenskih pišem veljalo. Slovensko pismo ali časnik previđen s ptujim napisam nam pisnike potreba Druga je pa, če se od t kig P pri dnikih govori y Tù ne moremo in ne smemo iraenovanimu pisavcu tajiti de velika većina vradnikov na Slovenskim ne zna slovensko pisati, in marsikteri bi zares ne bil v stanu zdej zapisiiikov po slovensko izdelovati. Ali silno čudno zdi, kakor člověk s šemo na obrazu. Kdor se svoje domovine ne sramuje, na slovenske pisma in časnike ptujih napisov ne obeša, razun, če je to neobhodno potrebno. Slovenske pisma in časniki naj tedaj za naprej s poštenim slo v en s kim čelam po svetu hodijo. drug y se nam zdi sodnícah za y v ce de druge se ima 169. in 210. v naših Kar vtiče, se nam potrebno zdi, de se pod napisam naznani, za koljko časa je kdo naročen, ker se ve-likobart pripetí . de naročnik, ki več casnikov ima y 9 ptuje ljudi, postavim za Lahe Francoze i. t. d. spolnovati, za naše domače pa ne! sam ne vć, ali je za čete rt ali za polléta naročen. V tem nam nemski časniki predsvetijo V 9 Če pa zdej ni mogoče zavolj imenovaniga zaderž ka zapisnikov sploh v slovenskim jeziku pisati, vunder že limo zvediti: kdaj bo ta ^zdej" jenjal? in kdaj dôba zmožnosti nastopila? Vsaka rec íma enkrat 2) Bi tudi radi, de bi N in Ljublj. čas k nam prinasala žitni kup in tarif za mesó bo Eden tudi ceno bl agá v Terst Přej v „ Novícah u , . kakor je bilo Cudno se nam zdi. de se i m v ze konec. mertvih v nobenim en ski m ku ne oznanujejo Radi bi bili tedaj v imenovanim Dunajskim sostavku , de je gosp. generalprokurator, kteriga kot vsta- MIIIBIHaBflMH nadso- brali voljubiga možá spostujemo, s slavno WÊÊÊÊË díjo vred, ki je mesca kimovca tišti pravični ukaz dala 3) Tudi bi bilo dobro, de bi Lj. časnik vsaki sostavk z debelo začetno besedo přičel, de se lahko že od dalječ razloči, od kteri v kraj ali mesta se vor začne. y od kteriga smo z vese visokimu ministerstvu pravosodja * M j i 1 ™ • » ^ Ijem v imenovanim sostavku poterjenje brali, de Je tudi slovenski jezik vra dni jezik in de se Iz Doienskiga. Bíoriéar iz mnogih Hraj et Se zmiraj se nič v " M . w , V u M » > J v "»» . . w « M. J ~ • — ~ — K^U AiliU OJ DU 1UV oto » Çk UU VU. Mil *J\f Illll «11 imajo z a p i s n i k i s Slovenci pravilama v slo- vojska; komaj se enmalov zvedrí, kar na enkrat spet ne ve; ali bo mir ali venskim jeziku (ne pa v zamudnim in nepotrebnim zakrijejo dvojnim") pisati y gotovo dobo nasvetoval y kdaj oblaki politiško nebo. Pruski kralj je Q de se ima spolnitev ministerskiga ukaza začeti. Če v • je resnica ; de vsi slovenski vradniki tako slo spoznavsi y dežele skupej, de v tako silnih časih in tako imenitnih za- dan t. m. pokliča! zbor poslancov iz vensko znajo, de zamorejo s Slovenci govoriti, dćvah, kakor je razsodba cez mir ali ojsko y se mo ce rajo tudi ljudstva poslanci zaslišati. Na tem zb na dalje poterdimo, de takimu ni nobena težava v malo zdej nar več ležeče. kako tednih se pisati naučiti, če nam to veliko vrad y ki V ze nikov spričuje ki pred malim časam zdej ročno slovensko pisati znajo, bo Pruska vlada pri hodnjič obnašala. Kralj je začel zbor poslancov z na V se nič niso znali »v« gOVOram, iz« menšil »e >p<* mu piav lu^suum 110 u«, če dalje ali je bolj za mir ali za vojsko; vse besede so tako iz kteri-, se pa nic prav zsoditi ne da y postavljene, de jih razložiš, kakor ravno hočeš Se in vun pomislimo, de se slovnie in besednjakov ne manjka, in de je ena slovnica nalaš za sodijske . gosp. vradnike žmirej tedaj visi mir ali vojska na eníni lasu kratko in dobro spisana, mora vsak,; kterimu je za der nam je miru tako silno potreba. Tudi Francosk vstavo in vstavne ljudske pravice mar, poterditi, de se vlada je 40,000 vojakov vkup poklicala in vojni mini zamore ročnost slovenskiga pisanja v malo tednih zadobiti, če se kdo le vsakdan eno uro v njem va d i. vlada je 40,000 vojakov vkup poklicala in > ster je unidan 8 milijonov in 400,000 frankov za voj skine pri prav terjal ker pravi, de nemske homatije ker je pravopis v slovenskim jeziku veliko loze kot B0 tako zapletene , de se mora tudi franeoska vlada pre v nemškim. In sej vradniki v zapisnikih ne pišejo za viditi zoper vojsko. Tudi Rus postavlja po svojih me natis. S tem smo hotli do dob riga dokazati, de izuče nje slovenskiga pisanja ni sko govori, nobena težava, in de se y za taciga, S* ki sloven le tišti straši jah mogoene armade. zdej vsaki dan pokazati Kaj bo iz vsiga tega, se mora y Danasnjîmu listu je pridjan 37. dok la dni list.