Galerija DLUM, Maribor, 29. 12. 2020 - 25. 1. 2021 Obnovoletna razstava DLUM’100 OLD ORGANIZIRANE LIKOVNE DEJAVNOSTI V NAŠEM OKOLJU 1. Gregor Pratneker 21. Oto Vogrin 2. Erna Ferjanič 22. Natalija Juhart 3. Mira Uršič 23. Zmago Kovač 4. Lučka Falk 24. Azita Hedayati 5. Zlatko Prah - Zlati 25. Slađana Matić Trstenjak 6. Jože Kramberger 26. Matjaž Duh 7. Stojan Grauf 27. Zoran Ogrinc 8. Lucija Stramec 28. Ludvik Pandur 9. Milena Houška Pavlin 29. Samo Pajek 10. Anka Krašna 30. Jasna Kozar 11. Polona Petek 31. Cvetka Hojnik 12. Bogdan Čobal 32. Janez Rotman 13. Zdravko Kokanović - Koki 33. Blažka Križan 14. Jože Foltin 34. Irena Gajser 15. Maja Šivec 35. Nataša Grandovec 16. Branimir Ritonja 36. Ljubica Zgonec Zorko 17. Jožef Jurič 37. Drago Mom 18. Marijan Mirt 38. Senad Iljazi 19. Urška Stropnik Šonc 39. Katja Kozjek Varl 20. Albin Kramberger OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 1 Nagovor ob stoletnem jubileju V O J K O P O G A Č A R 8. 12. 1920, pred sto leti, sta slikar Viktor Cotič nereflektiran in predvsem neozaveščen! in general Rudolf Maister odprla prvo likovno Naša pomembna značilnost je tudi ta, da razstavo v Kazinski (takrat oficirski) dvorani praktično nimamo razvitega likovnega trga, SNG Maribor. Ta prva javna manifestacija nimamo resnih naročnikov, zato se likovna likovne ustvarjalnosti, po pripojitvi dela produkcija ne podreja — ne naročniški ozemelj in Maribora k Sloveniji, ima za tisti utilitarnosti, ne tržnim zakonitostim. čas državotvorni kot tudi mestotvorni pomen. Dobra stran takega stanja je zagotovo v večji Vsaka vojska potrebuje identitetno simboliko, ustvarjalni avtonomnosti, slaba pa v znižani ta pa temelji na likovnosti in tega se je general ravni motivacije, ki jo trg in konkurenca Maister očitno zelo dobro zavedal. podžiga. Stoletna ustvarjalna premica je bila na kratko Za primer lahko vzamemo Jožeta Plečnika, ki je prekinjena v času druge svetovne vojne, a vse svoje arhitekturne in urbanistične projekte le na videz, medtem ko so ustvarjalci prav v za Ljubljano izdelal zastonj, seveda v zameno tistem času doživljali strahote vojne in v svoji za osebno ustvarjalno svobodo! Poleg tega je notranjosti oblikovali ideje, ki so se kasneje Plečnik razvil zanimivo motivacijsko metodo, izkazale kot izjemno pomembne. Za primer velja podobno kot jo je pred njim na primer Gaudi, omeniti risbe Zorana Mušiča iz Dachauskega da je utilitarne naročniške pritlehnosti zamenjal obdobja, s katerimi je utemeljil svoj ustvarjalno z namišljenim, najzahtevnejšim naročnikom v etični imperativ, ki ga je potem popeljal med metafori vsemogočnega boga. Po vseh tovrstnih svetovne zvezde na likovnem nebu. izhodiščih ni nič čudnega, da se njegovo delo z V stoletnem obdobju se je likovna ustvarjalnost vsakim dnem bolj in bolj prepoznava in uvršča prelila in razširila iz klasičnih v množico med dosežke svetovnih razsežnosti. pragmatično-aplikativnih disciplin; od A vrnimo se k naši realnosti - DLUM razpolaga grafičnega, industrijskega oblikovanja, z galerijo in za njeno profesionalno delovanje scenografije, kostumografije, lutkarstva, najemamo kuratorje. Akademije in fakultetne ilustracije, karikature, stripa, aranžerstva, ustanove producirajo likovno izobražene in med tiskarstva, videa, filma, grafitov, performansa, ustvarjalci je vse več desetih bratov in sester. novodobnih zvrsti spletnih aplikacij in platform Ministrstvo za kulturo ne podpira več razstavnih itd., ter seveda tudi v kompleksnejše oblike, kot programov društev, mnogi člani so izgubili so likovna pedagogika na vseh izobraževalnih status, zato trenutna situacija nikakor ni rožnata. nivojih. Vpliv likovne ustvarjalnosti na podobo Nam je pa lahko v uteho, da živimo v izjemno javnega kot zasebnega okolja, je neizmerljiv in lepi, pestri in bogati deželi, na dvomostovju je ves čas vseprisoten, prav zato pa najpogosteje vzhod-zahod ter sever-jug in tako rekoč sredi OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 2 Evrope. Vso to lepoto in bogastvo je pred sto leti kuratorkam; od Maje Vuksanović, Ivane Unuk, glorificiral že general Rudolf Maister. Petre Čeh, Mojce Štuhec, Kristine Prah, Nine In v prav tem duhu, ob stoletnem jubileju, Jeza ter mnogih priložnostno gostujočih v je potrebno izreči iskreno pohvalo vsem podporo našim razstavnim projektom. našim predhodnikom, članicam in članom, Posebna zahvala gre tudi udeležencem projekta sopotnicam in sopotnikom umetniških SA:UD - Živo delo v galeriji DLUM, saj je klubov in dandanašnjih društev za vztrajanje galeriji omogočil boljši odpiralni čas, Mariboru v ustvarjalni drži, v sodelovanju in tudi v dodatne kulturno dogodkovne priložnosti, kritičnosti ter spoznanju, da se naša ustvarjalna samim ustvarjalcem in ne nazadnje naši kulturni premica venomer obnavlja in nadgrajuje z dediščini, obilo novih artefaktov! novimi članicami, člani, z novimi ustvarjalnimi Med kolegi, člani DLUM, pa gre zahvala pobudami in artefakti. Čeprav smo vsi Bogdanu Čobalu za uporno držo, saj že ustvarjalci v večini individualci in pogosto pri desetletja opozarja na neustrezen položaj ustvarjanju tudi samotarji, je v slogi vseh nas - društva in njenih članov v družbeni stvarnosti, različnih še vedno določen družbeni potencial, tako v Mariboru, kakor v Sloveniji, Branimirju ki bi se ga morali bolj zavedati in ga v teh novih Ritonji za podporo pri fotografiranju likovnih neoliberalno kapitalističnih časih po potrebi del za kataloge, video produkcije razstavnih tudi manifestirati. Monografija DLUM 100 let projektov za zgodovinski spomin, Janezu OLD je že ena takih, katere namen je ozavestiti Rotmanu za mojstrstvo pri postavitvah razstav, nas same in naše okolje o pomenu prehojene preurejanju likovnega fundusa, društvene arhive, stoletne ustvarjalne premice ter poiskati nove obnove galerijske razsvetljave itd. Posebno nosilce in vzvode za ustvarjalno nadaljevanje. zahvalo si zaslužita skoraj nevidna Marijan Ob tej slovesni priliki je tudi čas za zahvale in Mirt za prenovo spletne platforme ter njeno sicer najprej vsem našim predhodnikom kot so: vzdrževanje, ki nam odpira okna v svet in Zlatko Zei, Oton Polak, Slavko Kores, Bogdan Slađana Matić Trstenjak za vzdrževanje objav na Čobal, Marjan Jelenc, Vojko Štuhec, Rudi Uran, FB spletni aplikaciji. Rado Jerič, Majda Dreo, Albin Kramberger, Na koncu gre zahvala tudi vsem članicam in Peter Vernik, Irena Gajser in še mnogi nevidni članom, ki ste kakorkoli prispevali in vzdržali, in neomenjeni, ki so prispevali, da je naša barka da je društveno delovanje potekalo nemoteno lahko priplula čez ta rob stoletnice! Prav tako tako v vseh hudih in tudi lepih časih. gre zahvala naši dolgoletni častni članici Meti Ob stoletnem jubileju želim v bodoče vsem Gabršek Prosenc in našemu neutrudnemu skupaj še veliko ustvarjalnih izzivov in uspehov! eruditu, Mariu Berdiču Codelli ter vsem Vojko Pogačar OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 3 Recenzija M O J C A Š T U H E C Obnovoletna razstava članov DLUM 2020 je Gregor Pratneker je zagotovo eden tistih, ki posebna iz več razlogov. A najbolj odmeva navdih za svoje slike črpa med sprehodi v naravi. to, da sočasno z njo vstopamo v jubilejno leto Njegove upodobitve gozdne, gorske ali obvodne stoletnice organiziranega likovnega delovanja v krajine ne predstavljajo posnetka videnega, našem okolju. Tako si simbolično za iztočnico vendar v ospredje stopa čutna zaznava, ki vzemimo prvo likovno razstavo v Mariboru, realnemu prida liričnost. Z uporabo intenzivnih ki se je zgodila na pobudo Umetniškega komplementarnih barvnih nanosov se slogovno kluba Grohar in pod pokroviteljstvom približa postimpresionistični barvni perspektivi generala Rudolfa Maistra 8. decembra, 1920 v in fauvistični likovni potezi. preddverju Kazinske dvorane. Kot zanimivost še izpostavimo, da je bilo na ogled postavljenih kar Z zimsko podobo gozda se na razstavi 184 del 28 umetnikov iz Maribora in okolice. predstavita tudi Erna Ferjanič in Mira Uršič. Erna Ferjanič je na platnu ujela zasneženo V počastitev tega dogodka smo tradicionalno vejevje, skozi katero komajda prodirajo zadnjo društveno skupinsko razstavo v letu sončni žarki. Uporabila je ploskovito likovno zastavili nekoliko ambiciozneje in ustvarjalce perspektivo, vehementne likovne poteze in povabili, da se predstavijo s svojim najboljšim preplet debelejših pastoznih ter tanjših akrilnih delom, ne glede na čas nastanka. Dobili smo barvnih nanosov. Bežen pogled na sliko vzbudi kakopak izjemno pester nabor umetnin 39 članic občutek kaosa, a podrobnejši vabi, da se in članov. Razveseljujoče je, da so se odzvali tudi poglobimo in jo z domišljijo uredimo. Vzdušje nekateri, ki že daljše obdobje niso sodelovali. na sliki Mire Uršič je povsem drugačno. Kot pri Pratnekerju je tudi tukaj svetloba tista, ki Najverjetneje jih je privabilo že več mesecev narekuje likovno kompozicijo. Vertikale dreves trajajoče intenzivno pripravljanje društva na so premišljeno razporejene po površini platna dogajanje ob omenjenem jubileju. V izboru del tako, da njihove sence skoraj pravokotno padajo so zastopane vse klasične likovne zvrsti, če tudi na zasnežena gozdna tla. S prevladujočo svetlo kot običajno precej prednjačijo slikarska dela barvno paleto sta ujeti belina bleščečega snega na platnu zelo različnih dimenzij, sledijo pa in modrina jasnega dne. Čutiti je, da je avtorica skulptura, fotografija in dela na papirju, med sliko napravila pomirjena sama s seboj. njimi pozdravljamo prisotnost ilustracije. Predstavitev posameznih del bomo pričeli pri Segment iz naravnega okolja, ki predstavlja tistih tematsko vezanih na prikazovanje okolja. rastlinski svet prepoznavamo na delih Lučke Saj mnogi umetniki svoje razpoloženje izražajo Falk. Slikarka izjemno barvite fauvistične poteze skozi občudovanje narave, njenih različnih na ogled postavlja fantazijsko podobo rajskega pojavov in oblik. Večinoma na romantičen način vrta. Podoba žareče rdečih cvetov silovito izstopa izpostavljajo njeno lepoto in neponovljivost, iz temnomodro-zelenega ozadja in nas v hipu redkeje se kritično odzivajo na ravnanje z njo. navda z življenjsko energijo in optimizmom. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 4 Prav tako svojevrstno moč izžareva bujno Milenka Houška Pavlin je za razstavo cvetoči šopek, ki ga je upodobil Zlati Prah. predlagala kar tri slike, s katerimi se kot po Barvna eksplozija ponazarja v skupek povezano navadi skozi naravo izraža s pozitivno energijo rastlinje, med katerimi razločimo le mak. Ob do življenja. Na prvi, ki smo jo izbrali za prijetnih in estetskih občutkih naslikanega razstavo, se je domiselno upodobila, medtem cvetja se nam, zaradi poudarjene vloge maka, ko objema drevo, na ostalih dveh je v ospredju nehote v ospredje vsiljuje njegova več pomenska njej ljuba oseba, umeščena v s soncem obsijano simbolika. Če bi dela na razstavi strogo ločevali okolje, obdano z drevesi ali s cvetočim po motiviki, bi Prahove cvetlice upodobljene grmovjem. v vazi sodile med tihožitja. Enako kot to velja za sliko Jožeta Krambergerja. Kompozicijo z Po slikah Pavlinove s človekovo prisotnostjo v vrčem in kozarcem vina, polovico domačega krajini, se v nadaljevanju posvetimo figuralnim kruha iz krušne peči ter tri čebule je upodobil v kompozicijam, ki jim je skupna družbeno-foto-realistični likovni maniri tako prepričljivo kritična tematika. Najbolj neposredno delo tega in brezčasno, kot bi nas povabil za domačo mizo. sklopa je diptih Izgnani iz raja Anke Krašne. Gre za dopolnjevanje cikla, kjer se slikarka Še trije umetniki na razstavi se v svojem delu posveča obravnavanju ženske v različnih močno opirajo na motive iz narave. Med najbolj kulturah. Ob golo figuro, ki spominja na iskrenimi in tankočutnimi opazovalci okolja izgnano Evo, je postavila novo kompozicijo je nedvomno Stojan Grauf. Z ekspresivnim velike zavezane vreče za smeti, v kateri namiguje likovnim izrazom, značilno stiliziranimi na zapakirano žensko. S tem še drzneje; kot s oblikami in s svojevrstno neposredno iz narave podobami žensk iz islamskega sveta, opozarja na pridobljeno likovno materijo že desetletja zatiranje nežnejšega spola v katerikoli skrajno ustvarja sveže in iskrivo. Pogost motiv starega usmerjeni družbi. drevesa z zalomljeno-skrivenčenimi vejami nam tokrat predstavi v vlogi fantazijskega bitja noči – Polona Petek se je bolj prikrito odzvala na pojav Mraken-a. družbenega izločanja posameznikov zaradi drugačnosti. Podobo zvedavih otrok za ograjo Portretiranju dreves se že dalj časa posveča domačega dvorišča je naslovila Naši Romi za Lucija Stramec, a na letošnji razstavi preseneti ograjo. Zgovoren vsebinski poudarek k sliki je s podobo racmana. Podobo je udejanjila skromna monokromna barvna paleta, kar je v z nizanjem svetlih izjemno kratkih potez nasprotju z večino kompozicij v njenem opusu. na predhodno temno pobarvanem platnu. Pretanjen pogled na detajle iz okolja, vztrajna Bogdan Čobal, pronicljiv kritik sodobne roka in duševna umirjenost so bistvo Lucijinih družbe, zagovornik humanizma in solidarnosti, kompozicij, saj upodobljeni motivi izžarevajo je v najnovejšemu ciklu reinterpretiral motiviko več kot le fizično prezenco. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 5 znane slike Splav Meduze, francoskega umetnika smo se za slednjo, saj gre za izjemen posnetek Théodorja Géricaulta. Dramatično podobo naključnega trenutka, ki mu dodatno vrednost brodolomcev v boju za preživetje je upodobil prida izdelava fotografije v črno-beli analogni z mirnejšo kompozicijo, doseženo z barvno tehniki. usklajenostjo in s premišljenimi geometrijsko-prostorskimi elementi. V globino modrega Edini portret na razstavi je naslikal Jožef Jurič. platna, ki simbolizira razburkano morje in Deklica z mačko v naročju je upodobljena neskončno obzorje, je potopil miniaturni prizor precej poenostavljeno in hudomušno, kot bi množice, ki se sooča z negotovo usodo. jo naslikala otroška domišljija. Kompozicija je ploskovita, sestavlja jo več plasti akrilnih O človeških odnosih je nedvomno premišljeval nanosov na kartonu, ki so nekoliko jasnejši v tudi Zdravko Kokanović - Koki, medtem ko je, izrazih obeh bitij. V oblikovanju dekličinega v enomesečnem gostovanju v Galeriji DLUM, obraza je slutiti oblikovanje po vzoru kubizma. ustvaril nepregledno množico stiliziranih, v glini oblikovanih, malih plastik. Večinoma gre Ponovno pozdravljamo prepoznaven slog za sestave dvojic, ki se ponujajo kot ljubezenski giacomettijevsko oblikovanih figur Marijana pari, več osebkov na kupu pa spominja na Mirta, ki združujejo moško telo in volčjo družinski motiv, nekatere bolj dinamične glavo. Po lani nagrajenem kipu Gubec je letos postavitve z izrazito osrednjo figuro bi morebiti nastal dvojec Musel-Muzzle (Gobec-Gobec). asociirale na sakralno tematiko ali družbo kot V kontekstu nadaljevanja cikla o Matiji Gubcu, tako. se nam ena od možnih razlag o enigmatičnem pomenu para, ponuja miselna povezava med Bolj očitne podobe najintimnejših človeških zgodovinskim junakom Gubcem in samim stikov, v smislu prijateljske ali ljubezenske vezi umetnikom. Oba sta namreč stična točka nam pokažeta Jože Foltin in Maja Šivec. Na slovensko-hrvaškega kulturnega prostora. slikarjevem platnu prepoznavamo sproščeno vzdušje ribičev ob čakanju na ulov. Kljub Pregled figuralno zasnovanih kompozicij na neizraziti barvni paleti in določljivosti prostora razstavi zaključimo v primeru ilustracije. Urška je domiselna postavitev protagonistov s Stropnik Šonc nam je posredovala dva likovna prekrižanimi ribiškimi palicami med ležernim odlomka iz otroške slikanice Rogi in Edi na klepetom. Poljub Maje Šivec je več kot zgovorna paraolimpijskih igrah, avtorja Igorja Plohla. fotografija iskrene ljubezni. Pristen objem dveh Kompoziciji z barvnimi ploskvami pastelnih mladih teles je kadrirano posnet z digitalno tonov služijo poenostavljeni risbi z jasno obrisno fotografsko kamero tako prepričljivo, da se linijo brez senčenja. Motivi iz živalskega sveta nam v primerjavo nehote prikrade podoba so prežeti s toplino in humorjem ter pravo mero Rodinovega istoimenskega kipa. detajlov, da spodbujajo otroško domišljijo. Ob že skoraj kultnem portretu Arnuše, V nadaljevanju bomo za razumevanje dekleta z dostojanstveno držo, je Branimir posameznih likovnih del potrebovali kanček Ritonja, mojster fotografije, v izbor za letošnjo več miselnega izziva. Saj osrednji motiv obnovoletno razstavo članov DLUM ponudil zamenjajo abstrahirane forme v vlogi asociacij. še podobo starca iz davnega leta 1981. Odločili Tak je na primer pogled na Piramido Albina OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 6 Krambergerja. Mariborski »grajski grič« s Pogled na domišljijsko trdnjavo Matjaža Duha kapelico je prikazal popolnoma geometrijsko je enigmatičen. Neskončna zelena ograda iz stilizirano sredi kompozicijske mreže raznolikih gostega in bodičastega prepleta grmov ter komplementarnih barvnih partij. dreves je v neznano prehodna le skozi majhen polkrožni portal. Kulisa, ki sproža mnoga Oto Vogrin in Natalija Juhart ponujata pomenska vprašanja, je likovno dovršena domišljijski veduti s prepoznavnimi detajli. struktura, kot bi bila spletena iz pastoznih Vogrin je s prepoznavnimi arhitekturnimi barvnih nanosov. atributi upodobil fantazijsko podobo prazničnega Slomškovega trga v božično- Zoran Ogrinc je na ogled ponudil dve vsebinsko novoletnem času. Vzdušje je sicer živahno, nepovezani platni, prvo prikazuje tolmun in a ne povsem sproščeno. Natalija Juhart je drugo poletne rane kosce. Skupaj ju, zaradi na svoj način priredila pogled na Benetke. formalnih in izraznih lastnosti, predstavljamo Priljubljeno mesto je upodobila v seriji jedkanic. kot diptih. Pokončni platni z abstrahiranima Prizori so grajeni geometrijsko, poudarjeni krajinskima motivoma se namreč barvno z barvo in natančno izrisanimi stavbnimi dopolnjujeta in sestavljata novo dekorativno detajli, značilnimi za tamkajšnjo arhitekturo. celoto. Predstavljena je grafika Markovi vzdihljaji. Intenzivnost sivine v ekspresivni sliki Pokrajinam »gorečih« grmov in dreves je Ludvika Pandurja, daje občutek negotove Zmago Kovač dodal vizijo nebeškega mesta. S slutnje prihodnosti, ujete pod težo jesenskega fino mehkimi barvnimi prehodi je z neverjetno nevihtnega oblaka, ki se spušča tik nad naše lahkotnostjo upodobil vrhove stavb nad meglo glave. Zdi se, da se je umetnik odzval na pretečo in jih osvetlil s posebno mistično lučjo. Na nevarnost aktualne zdravstvene krize. Tej temi se soroden likovni način je upodobljena fantazijska ni mogel upreti tudi Samo Pajek. Na abstrakten arhitektura na sliki Sprostitev Azite Hedayati. način, z vehementno gesto sijočih lazurnih Slikarka je v mogočni zgradbi simbolno združila barvnih prelivov, je ustvaril kompozicijo treh tri verstva sveta. Na stiliziranem pročelju barvnih vzporednic, kjer v osredju izstopa razločimo zvonik katoliške cerkve, islamski iluzija »koronskega« stolpa oziroma bruhajočega minaret in kupolo židovske sinagoge. dimnika. Intimna pokrajina Slađane Matić Trstenjak Po lanskem diptihu Prelivanja v likovni odseva slikarkino doživljanje preteklosti in tehniki drippinga je Jasna Kozar vtis fluidnega sedanjosti. Ekspresivno osebnoizpovedno poglobila in v kompoziciji vključila privid likovno govorico določajo spreminjajoča se figure. Prosevajoča barvna kompozicija brez barvna paleta, stilizacija oblik iz narave in ostrih prehodov in izmuzljiva podoba, ki deluje uporaba kolaža. Na predstavljeni kompoziciji - kot odsev na vodni gladini, sproža razmislek o Rožnati listi, preraščajo prevladujoče barve težo pomenu človeškega življenja. Vse bolj izmuzljiva in črnino miselne gmote, kar nas lahko navdaja je tudi črnina Cvetke Hojnik. V cikel The dark z vedrino in čustvenim zanosom. side of the Moon (Temna stan meseca) je dodala labirint, ki se preko stene vije v galerijski prostor. Abstraktno ekspresivno kompozicijo tvorita OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 7 dva simbolno povezana štiri metre dolga pasova lastnosti, oblikovala fosilu podobno formo, ujeto blaga, ki vsebujeta neskončni preplet niti. v kovinskem nosilcu. Razpredanje niti že dalj časa izziva tudi Janeza Tematsko težko povezljiv s katerimkoli delom Rotmana. Lanski kompoziciji Razpredanja je v na razstavi, je tudi diptih Draga Moma. Iz dialog postavil novo kompozicijo Zapredanje. cikla XXX na ogled ponuja kompozicijo dveh Abstraktno barvito valovanje na predhodno manjših platen, povezanih z lesenim nosilcem in ukrivljeni tanki polistirenski plošči ustvarja poslikanih z dvema paroma barv. Dvojnost je v iluzijo prostora, ki asociira na večdimenzionalno Momovem ustvarjanju pogosta in se ne pojavlja vozlanje strun. Z op-artistično likovno govorico le v materialnem smislu, temveč tudi v izraznem. povezujemo prav tako tridimenzionalno risbo Združuje namreč na videz nezdružljivo Blažke Križan, nove najmlajše članice DLUM. abstraktno ekspresivno in poetično-sublimno. Za beleženje potez na papirju umetnica namesto pisala uporablja skalpel. Kompozicijo sestavlja Zadnji trenutek pred postavitvijo razstave se premišljeno oblikovanje zarez, upoštevajoč nam je pridružil še Senad Iljazi z akrilno sliko svetlobo, kar omogoči prostorsko dimenzijo z asociativne krajine z naslovom Zlata sredina. navideznim migetanjem. Vizija mostu, ki se v ospredju prizora v loku pne kot mavrica, simbolizira idealno povezavo med V globini modrine je nov utrip življenja odkrila razumsko in čustveno ravnijo posameznika. Irena Gajser. Kompozicijsko je ostala zvesta dvojnemu pobarvanemu kvadratu, pri čemer Preostala nam je le še slika Mehurček sreče je notranji kontrastno temnejši, saj poudarja Katje Kozjek Varl, kar ne more biti boljša skrivnostno globino z lebdečim jedrom. izbira za konec razstave, ki nastaja v času, ko si tradicionalno zaželimo veliko sreče in zdravja. Posebno luskasto površino je s pomočjo Varlova se po daljšem obdobju predstavlja kolaža oblikovala Nataša Grandovec. Platno je v galeriji DLUM z geometrijsko stilizirano, prelepila z več plastmi papirnatih sivih in črno ploskovno barvito kompozicijo, v kateri igrivo potiskanih trakov, v sredini je pustila belino v lebdijo mehurčki. obliki kroga poudarjeno s spiralo. Ploskovita abstraktna kompozicija zaživi prostorsko Za konec s ponosom povzamemo, da gre za komponento šele ob pogledu s primerne pregled izjemno raznolikega in kakovostnega razdalje. nabora umetniških del aktualnih članic in članov DLUM ter si v prihodnjem stoletju zaželimo Po nekaj letih se nam je pridružila tudi Ljubica nadaljevanje v najširšem smislu organizirane Zgonec Zorko z njej tipično abstraktno likovno-vizualno-ustvarjalne zgodbe v našem skulpturo. V keramiki, enem od najstarejših mestu in okolici. kiparskih materialov v zgodovini likovne umetnosti, je, upoštevajoč njegove strukturne mag. Mojca Štuhec OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 8 1. Gregor Pratneker Zimske sence, 2019, olje, platno, 92 x 117 cm Rodil se je leta 1973 v Mariboru. Diplomiral je na 2013 je prejel prvo nagrado Majskega salona Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovna (ZDSLU) ter istega leta tudi nagrado DLUM. V umetnost (2006, prof. dr. M. Ciglenečki, A. zadnjem desetletju je štirikrat sodeloval na Krašna) in magistriral na Akademiji za likovno Jesenskem salonu v Parizu, trikrat na Salonu umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer francoskih umetnikov v Grand Palace Paris in slikarstvo (2012, Z. Lenardič, prof. dr. J. Muhovič). dvakrat na Salonu lepih umetnosti v Louvru in Ima status samostojnega ustvarjalca na bil dvakrat nagrajen. Živi in ustvarja v Mariboru. področju kulture. Je član DLUM in ZDSLU. Leta OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 9 2. Erna Ferjanič Gozd, 2013, akril, platno, 50 x 60 cm Rodila se je leta 1955 v Celju. Diplomirala je v raziskovanje oblikovanja gline in lesa. iz likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti. Razstavlja samostojno in na skupinskih V Rogaški Slatini je aktivna organizatorka razstavah. Je članica več umetniških društev, kulturniških prireditev in predana likovna med drugim tudi ZDLUS in DLUM. Živi in ustvarja pedagoginja. Ukvarja se s slikarstvom in v Rogaški Slatini. z grafiko, občasno pa se je podala tudi OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 10 3. Mira Uršič Zima na ljubljanskem gradu, 2001, olje, platno, 60 x 90 cm Rodila se je leta 1950 v Mariboru. Diplomirala je v Mariboru in KD Studenci v Mariboru in je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, mentorica likovne skupine Stil. Sodelovala smer slikarstvo (1974, prof. J. Bernik). Od je na veliko skupinskih razstavah in imela takrat živi in dela kot samostojna ustvarjalka, več samostojnih predstavitev, prejela je več likovnica in pesnica. Je članica ZDSLU, DLUM, nagrad in priznanj. Živi in ustvarja v Ljubljani in KUD UKC dr. Lojze Kraigher, Ljubljana, KUD Mariboru. Vodnikova domačija, KUD Rudolf Maister OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 11 4. Lučka Falk Rajski vrt, 2019, akril, platno, 75 x 100 cm Rodila se je leta 1945 v Mariboru. Diplomirala je številnih likovnih kolonijah in ex temporih, prav na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške tako je prejela že več nagrad za svoje delo. akademije v Mariboru. Zaposlena je bila Nagrado DLUM je prejela trikrat (2005, 2011, kot restavratorka. Je članica DLUM, ZDLSU in 2014). Živi in ustvarja v Mariboru. RULIK. Predstavila se je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Sodelovala je na OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 12 5. Zlati Prah Maki-poglej navzgor, 2020, akril, platno, 90 x 90 cm Rodil se je v Slovenj Gradcu (na željo avtorja je kozmetični šoli v Mariboru in Centru srednjih letnica rojstva umaknjena). Leta 1986 je končal šol v Slovenj Gradcu, kjer poučuje umetnost in Fakulteto za strojništvo in leta 1992 še likovno estetiko. Deluje kot mentor slikarskih delavnic umetnost na Pedagoški fakulteti na Univerzi za odrasle, organizator likovnih kolonij, nekaj v Mariboru (prof. Ludvik Pandur). Od 1994 do let je bil kustos Mestne galerije Riemer v 1998 se je podiplomsko izobraževal v Freiburgu. Slovenskih Konjicah. Od leta 1997 je član ZDSLU Zaposlen je kot profesor na Srednji šoli za in DLUM. S svojim slikarstvom se je uveljavil oblikovanje v Mariboru, Srednji zdravstveni in doma in v tujini. Živi in ustvarja v Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 13 6. Jože Kramberger Tihožitje s čebulo, 2020, olje, platno, 50 x 60 cm Rodil se je leta 1945 v Stražah pri Lenartu. skupinskih razstavah in imel 80 samostojnih Po izobrazbi je zidar. Slikati je začel pod razstav doma in v tujini. Udeleževal se je tudi mentorstvom slikarjev Karla Pečka in Marijana likovnih kolonij. Prejel je več priznanj in nagrad Tršarja. V svojih delih je upodabljal predvsem za svoje delo. Od leta 1987 je član ZDSLU in portrete, tihožitja in krajine. V petdesetih letih DLUM. Živi in ustvarja v Mozirju. likovnega ustvarjanja je sodeloval na preko 100 OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 14 7. Stojan Grauf Mraken se predstavi I, 2018, naravni pigmenti, oglje, platno, 60 x 20 cm Rodil se je leta 1958 v Mariboru. Diplomiral je slikanju uporablja različne medije in materiale, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki jih pripravlja sam in so večinoma organske smer slikarstvo (1983, prof. G. Gnamuš). Od sestave. Je član ZDSLU in DLUM. Razstavlja leta 1987 ima status samostojnega umetnika. doma in v tujini. Prejel je tudi številne nagrade Dela tudi kot restavrator zidnih poslikav. Pri in priznanja. Živi in ustvarja v Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 15 8. Lucija Stramec pé pé pé, 2019, akril, platno, 120 x 80 cm Rojena leta 1978 v Slovenj Gradcu. Diplomirala in Freisingu (Schafhof – Europaeisches iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju (2004) Kuenstlerhaus Oberbayern, DE, 2014). in zaključila magisterij umetnosti pri prof. Razstavljala je na številnih razstavah doma Hermanu Gvardjančiču (2016) na ALUO v in v tujini ter prejela več nagrad, med drugim Ljubljani. Leta 2009 je pridobila pedagoško-nagradi na Majskem salonu ZDSLU (2009 in andragoško izobrazbo na Pedagoški fakulteti 2016), nagrado DLUM (2013), ter nagrado na v Mariboru. Od leta 2008 je članica DLUM Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti in ZDSLU. Rezidenčno je bivala v Gradcu Kranj (2019). Kot samozaposlena v kulturi živi in (Cultural City Network Graz, AT, 2008), Parizu ustvarja v Mariboru. (Cité Internationale des Arts, FR, 2011 in 2015) OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 16 9. Milenka Houška Pavlin Moje drevo, 2009, olje, platno, 100 x 80 cm Rojena je leta 1944 v Ljubljani. Leta 1965 je akvarela in olja. Je aktivna članica DLUM in diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov akademije v Mariboru (prof. Maks Kavčič, ter Zveze avstrijsko-slovenskega prijateljstva. prof. Lajči Pandur). Leta 1970 je diplomirala na Njena dela govorijo o harmoniji in disharmoniji Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Razstavljala je narave in človeka, svarijo pred grobimi posegi samostojno in na skupinskih razstavah doma v zakonitosti narave in pred katastrofalnimi in v tujini, se udeleževala slikarskih kolonij, posledicami teh nekontroliranih posegov. Živi izdajala je koledarje z lastnimi motivi, ilustrirala in ustvarja v Mariboru. knjige in slikala na keramiko. Ustvarja v tehniki OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 17 10. Anka Krašna Izgnani iz raja - diptih, 2018, 2020, mešane tehnike, platno, prosojni papir, 2 kosa 183 x 80 cm Rodila se je leta 1950 v Mariboru. Diplomirala ZDSLU. Imela je 100 samostojnih in preko 200 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani skupinskih razstav doma in v tujini. Njena leta 1976 (prof. G. Stupica, F. Kokalj) in leta dela hranijo v več umetniških zbirkah, ter je 1979 opravila specialko (prof. J. Ciuha, M. prejemnica številnih nagrad in priznanj, med Tršar). Je redna profesorica za slikarstvo na njimi (2004 – Glazerjeva Listina mesta Maribor, Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od 2017 – nagrada ZDSLU za življenjsko delo). Živi in konca sedemdesetih let je članica DLUM in ustvarja v Miklavžu pri Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 18 11. Polona Petek Naši Romi za ograjo, 2011, olje, platno, 95 x 120 cm Rodila se je leta 1970 v Freiburg im Breisgau, v bivanjem v Salzburgu. Razstavlja na skupinskih Nemčiji. Diplomirala je na Akademiji za likovno in samostojnih razstavah doma ter v tujini. Je umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo (1994, prof. članica DLUM, kjer je trenutno predsednica J. Bernik, T. Brejc) in magistrirala (2009, prof. umetniškega sveta. Živi in ustvarja v Zlatoličju M. Krašovec, N. Zgonik). Deluje kot samostojna pri Mariboru. kulturna delavka, status je prekinila le med OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 19 12. Bogdan Čobal Splav Meduze, 2020, akril, inkjet, platno, 100 x 100 cm Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Zrenjaninu, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. v Srbiji. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji Njegov opus enakovredno zastopata slikarstvo za likovno umetnost v Ljubljani leta 1967 (prof. in grafika, ki se pogosto tudi prepletata. Od M. Sedej). Zaposlen je bil kot vodja reklame in leta 1975 je član DLUM. Veliko je razstavljal in se aranžerske delavnice v blagovnici KVIK, nato pogosto udeleževal likovnih kolonij. Leta 2002 je kot učitelj likovnih predmetov na Srednji šoli prejel Glazerjevo listino, leta 2019 pa Glazerjevo za trgovinsko dejavnost. Pred upokojitvijo je bil nagrado za življenjsko delo. Živi in ustvarja v vrsto let profesor za risanje, slikanje in likovno Mariboru. teorijo na Oddelku za likovno pedagogiko OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 20 13. Zdravko Kokanović - Koki Instalacija malih figuralnih plastik, 2020, žgana glina, 25 x 100 x 80 cm Rodil se je leta 1959 v Gornjem Crnjelovem, in kasneje na Pedagoško fakulteto, kjer občina Bijeljina v Bosni in Hercegovini. Srednjo diplomira leta 1993. Je član DLUM že od leta izobrazbo je pridobil na Šoli usmerjenega 1986. Umetniško se izraža na več področjih; izobraževanja kovinske stroke, smer v slikarstvu, skulpturi, fotografiji in poeziji. kovinostrugar v Bijeljini, nato se je vpisal na Razstavlja skupinsko in samostojno. Leta 2000 mariborsko Pedagoško akademijo, smer in 2012 je prejel nagrado DLUM. Živi in ustvarja v likovna vzgoja, kjer je diplomiral leta 1982 Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 21 14. Jože Foltin Ribiči, 2002, olje, platno, 70 x 50 cm Rodil se je leta 1944 v Wilflingenu, v Nemčiji. dela. Razstavljal je doma in v tujini. Za dosežke Diplomiral je na Pedagoški akademiji v na likovnem področju je prejel več nagrad in Mariboru, nato pa še na Pedagoški fakulteti v priznanj, kot na primer oljenko Mestne občine Ljubljani (prof. Z. Huzjan). Poučeval je na več Ptuj, nagrado DLUM, plaketo Zveze kulturnih osnovnih in srednjih šolah, pred upokojitvijo društev Ptuj, priznanje sveta JSKD, izpostava je bil ravnatelj na Osnovni šoli Markovci pri Ptuj ter leta 2014 veliko oljenko Mestne občine Ptuju. V njegovem opusu prevladujejo slikarska Ptuj. Živi in ustvarja na Ptuju. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 22 15. Maja Šivec Poljub, 2019, digitalni tisk, papir, 50 x 70 cm Rodila se je leta 1975 v Slovenj Gradcu. in fotografskih delavnic. Od leta 2010 organizira Diplomirala je na Ekonomsko-poslovni likovni dogodek Eko Drava, ki v združuje fakulteti Univerze v Mariboru leta 2002 in na fotografijo, likovno umetnost in ekologijo. Imela Pedagoški fakulteti, smer likovna umetnost je več kot trideset samostojnih razstav. Za leta 2013. Deluje kot samostojna ustvarjalka, svoje delo je bila nagrajena doma in v tujini. fotografinja in organizatorka likovnih dogodkov Živi in ustvarja v Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 23 16. Branimir Ritonja Starec, 1981, srebro-želatinska emulzija, papir, 40 x 30 cm Rodil se je leta 1961 v Mariboru. Diplomiral je plakete SKD 2016, Srebrne plakete JSKD 2019, na Fakulteti za varnostne vede. Ukvarja se s medalje za fotografijo na Salon des Beaux Arts fotografijo, videom in filmom. Je član ZDSLU, du Carrousel, Louvre 2017 ter posebne nagrade DLUM in Fotokluba Maribor. Je prejemnik več na 8. Festivalu likovnih umetnosti v Kranju 2019. domačih in mednarodnih nagrad ter priznanj, Živi in ustvarja v Mariboru. med drugim Glazerjeve listine 2012, Zlate OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 24 17. Jožef Jurič Deklica z muco, 2012, akril, karton, 70 x 50 cm Rodil se je leta 1953 v Mariboru. Leta 1978 je je opravljal delo ravnatelja na OŠ Rače. Ob diplomiral na katedri za likovno pedagogiko svojem pedagoškem delu je bil vseskozi na Pedagoški akademiji v Mariboru. Istega leta aktiven likovni ustvarjalec. Od leta 2005 do se je zaposlil kot likovni pedagog v OŠ Dušana 2011 je bil mentor likovne sekcije KUD Angel Flisa v Hočah. Leta 1997 je na Pedagoški Besednjak v Mariboru. Od leta 2016 je upokojen. fakulteti v Mariboru pridobil strokovni naziv Živi in ustvarja v Mariboru. profesor likovne pedagogike. Od leta 1996 OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 25 18. Marijan Mirt Musel-Muzzle, 2020, mešane tehnike, 240 x 120 x 70 cm Rodil se je leta 1975 v Zagrebu. Magistriral je na drugim priznanje Riharda Jakopiča 2020, zlato Akademiji likovnih umetnost v Zagrebu (1999, medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts prof. M. Vuco). Je avtor več javnih skulptur du Carrousel, Louvre 2017 ter štirikrat nagrado doma in v tujini. Pripravil je več kot dvajset DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019; Artfarers 2012, samostojnih razstav in mnogo skupinskih. Atene; Simpozij Penza 2009 in 2010, Rusija Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH. Razstavlja itn. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, z samostojno in v skupini doma ter v tujini. računalniškim oblikovanjem, s fotografijo in z Prejel je številne nagrade in priznanja, med likovno pedagogiko. Živi in ustvarja v Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 26 19. Urška Stropnik Šonc Rogi in Edi na paraolimpskih igrah, 2018, ilustracija, plakatna tempera, 40 x 60 cm Rodila se je 1973 v Slovenj Gradcu. Diplomirala Novi Gorici. Zasnovala je lesene sestavljanke je na Pedagoški fakulteti v Mariboru (1999, prof. in igrače. Deluje tudi kot likovna pedagoginja, Anka Krašna). Ukvarja se predvsem z otroško poučuje predmete s področja likovne ilustracijo, za katero je prejela več priznanj. umetnosti in oblikovanja na Ljudski univerzi Njene poslikave krasijo pediatrična oddelka v Velenju. Svoje delo večkrat predstavlja na Zdravstvenega doma Velenje in Splošne samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in bolnišnice Franca Derganca v Šempetru pri ustvarja v Slovenj Gradcu. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 27 20. Albin Kramberger Piramida, 2020, akril, platno, 81 x 71 cm Rodil se je leta 1937 v Mariboru. Diplomiral je je bil med drugim član izvršnega odbora in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, predsednik društva. Sodeloval je na mnogih smer slikarstvo in nato opravil še grafično razstavah doma in v tujini. Prejel tudi nekaj specialko (prof. A. Zvest). Zaposlen je bil kot nagrad; med njimi za plakat Ljubljane Nagrado likovni pedagog na Pedagoški akademiji Gospodarskega razstavišča Ljubljana in in kot profesor didaktike likovne vzgoje na nagrado DLUM za računalniško grafiko. Živi in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V DLUM ustvarja v Mariboru. se je vključil v sedemdesetih letih, od takrat OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 28 21. Oto Vogrin Lahko bi enostavno zapisal novoletna zgodba, pa nisem..., zapisal sem drevo za obešanje - The Hanging Tree, 2020, akril, mešane tehnike, platno, 130 x 100 cm Rodil se je leta 1960 v Mariboru. Diplomiral likovne umetnosti na osnovni šoli. Je član DLUM je na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer in ZDSLU. Za svoja slikarska in grafična dela je likovna vzgoja (1983) in na Pedagoški fakulteti dobil več priznanj, med drugim nagrado DLUM v Ljubljani (2005, prof. I. Mršnik) ter tam tudi leta 2016. Od leta 2017 vodi likovni salon Lojzeta magistral (2011). Zaposlen je kot profesor Šušmelja v Selnici ob Dravi, kjer živi in ustvarja. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 29 22. Natalija Juhart Markovi vzdihljaji, 2017, barvna akvatinta in jedkanica, 50 x 65 cm, papir 70 x 100 cm Rodila se je leta 1992 na Ptuju. Leta 2018 je za grafiko na Japonskem natečaju Utazu zaključila magistrski študij Likovne pedagogike Art Award Biennale 2018, priznanje Bienala na Univerzi v Mariboru pri prof. dr. Janezu slovenske grafike Otočec/Novo mesto 2018 Balažicu in Aleksandru Červeku. Leta 2019 je, in Prešernovo nagrado ALUO UL 2017/2018 za prav tako z odliko, zaključila še magistrski študij cikel sedmih grafik posvečen Benetkam. Živi in grafike na ALUO v Ljubljani pri profesorju mag. ustvarja v Mariboru. Branku Suhyju. Prejela je nagrado odličnosti OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 30 23. Zmago Kovač Prehajanje, 2020, olje, platno, 60 x 90 cm Rodil se je leta 1964 v Mariboru. Diplomiral Razstavlja samostojno in skupinsko, sodeluje je na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2003, tudi na likovnih kolonijah doma in v tujini. Poleg prof. L. Pandur). Poučeval je na Waldorfski slikanja ustvarja tudi na področju kiparstva šoli v Mariboru, občasno vodi ustvarjalne in oblikovanja, pri čemer uporablja naravne delavnice za otroke in odrasle ter osebe s materiale, kot sta les in kamen. Živi in ustvarja v posebnimi potrebami. Od leta 2016 deluje kot Kamnici. samostojni ustvarjalec. Je član DLUM in ZDSLU. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 31 24. Azita Hedayati Sprostitev, 2017, olje, platno, 50 x 70 cm Rodila se je leta 1966 v Teheranu, v Iranu. Leta osnovni šoli v Teheranu. Živela je na Bledu, v 2000 je diplomirala iz slikarstva na univerzi Bohinju, Kamniku, sedaj pa živi in ustvarja na Islamic Azad v Teheranu. Do selitve v Slovenijo, Pragerskem. Od 2004 razstavlja v Sloveniji in v pred dvema desetletjema, je poučevala na tujini. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 32 25. Slađana Matić Trstenjak Rožnati listi, 2020, mešane tehnike, platno, 60 x 50 cm Rodila se je leta 1985 v Doboju v Bosni in razstavah, doma in po svetu, Galerija Profeta, Hercegovini. Magistrirala je iz slikarstva na ALU Budimpešta, Mađarska, Galerija Vladimir Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, BiH, prof. Filakovac, Zagreb, Hrvaška, Galerija La Roggia, A. B. Švaljek). Od leta 2012 je članica ULU BiH. Pordenone, Italija. Prejela več nagrad: Nagrada Sodelovala je na likovnih kolonijah v BiH, Srbiji, DLUM 2019 in 2016, Nagrada Kulturoš 2018 na Hrvaškem in v Sloveniji. Predstavila se je na (Čakovec, Hrvaška). Kot samozaposlena v več kot 20. samostojnih in preko 90. skupinskih kulturi živi in ustvarja v Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 33 26. Matjaž Duh Portal III, 2020, mešane tehnike, akril, platno, 50 x 100 cm Rodil se je leta 1957 v Mariboru. Po študiju zgodnejši ustvarjalni cikel so predstavljali likovne vzgoje in likovne pedagogike na opusi unikatnih grafik in računalniške grafike. Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je V zadnjih letih se več ukvarja s slikarstvom. magistriral na Pedagoški fakulteti Sveučilišta Za svoja likovna dela je dobil več nagrad in na Reki ter doktoriral na Pedagoški fakulteti priznanj. Sodeloval je na več likovnih srečanjih Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Pedagoški doma in v tujini. Za seboj ima več kot sto fakulteti v Mariboru kot redni profesor za skupinskih in samostojnih razstav doma in v specialno didaktiko na področju likovne tujini. Živi in ustvarja v Mariboru. umetnosti. Je član ZDSLU in DLUM. Njegov OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 34 27. Zoran Ogrinc Diptih, 2019, akril, platno, 2 kosa 180 x 30 cm Rodil se je 1956 v Mariboru. Diplomiral je na samostojno in skupinsko doma ter v tujini. Za svoje Pedagoški akademiji v Ljubljani leta 1980. Grafično slikarsko in grafično delo je prejel več nagrad, med se je izpopolnjeval na Center de Recerca Graphica drugimi nagradi DLUM (1998 in 2018), ZDSLU na v Barceloni leta 1987. Je član ZDSLU in DLUM Mednarodnem bienalu akvarela v Ajdovščini (2016). ter Kulturnega društva Jože Tisnikar. Razstavlja Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 35 28. Ludvik Pandur Jesenska prehajanja, 2020, olje, platno, 90 x 70 cm Rodil se je leta 1947 v Slovenj Gradcu. Diplomiral od leta 2013 ustvarja v svojem ateljeju. V svoji je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, karieri je veliko razstavljal, samostojno in smer slikarstvo (1970, prof. Antun Mezdjić) in skupinsko, doma in v tujini, predvsem v Nemčiji, opravil specializacijo (1972, prof. K. Hegedušić). ZDA, Španiji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji, Leta 1973 se je zaposlil kot asistent na oddelku na Hrvaškem, Slovaškem in Srbiji. Leta 2018 je za likovno pedagogiko Pedagoške akademije prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. v Mariboru. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv Živi in ustvarja v Mariboru. rednega profesorja za slikarstvo. Po upokojitvi OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 36 29. Samo Pajek Koronski stolp, 2020, olje, mešane tehnike, platno, 170 x 120 cm Rodil se je leta 1963 v Mariboru. Diplomiral je na ZDSLU ter mednarodne likovne skupine FARO. Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer Sodeluje na mednarodnih srečanjih likovnih slikarstvo (2002, prof. Z. Jeraj). Od leta 1997 je umetnikov in kolonijah ter skupinskih razstavah zaposlen kot profesor likovne umetnosti na III. doma in v tujini. Živi in ustvarja v Framu pri gimnaziji v Mariboru. Med 1990–1994 je deloval Mariboru. v okviru umetniške skupine Mi, je član DLUM in OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 37 30. Jasna Kozar Konec-začetek, olje, platno, 100 x 70 cm Rodila se je leta 1952 v Murski Soboti. na Institutu za design v Ahmedabadu v Diplomirala je na Akademiji za likovno Indiji. Študijsko se je izpopolnjevala na Cité umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo (prof. G. Internationale des Arts v Parizu. Je samostojna Stupica, J. Brumen) in opravila specialko (1977, umetnica. Je članica DLUM. Živi in ustvarja v prof. J. Ciuha). Podiplomski študij je nadaljevala Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 38 31. Cvetka Hojnik The dark side of the Moon - Labirint, 2020, mešane tehnike, 400 x 140 cm Rodila se je v Murski Soboti. Diplomirala je na vrsto umetniških knjig. Je članica DLUM, ZDSLU, Naravoslovnotehnični fakulteti Univerze v Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Ljubljani, oddelek za tekstilstvo (prof. D. Slavec). Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Študirala je tudi na Akademiji za likovno Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad, umetnost v Ljubljani (prof. Gorenc, Vogelnik). med drugim tudi nagrade DLUM v letih 2006, Leta 2016 je magistrirala na Šoli za risanje in 2014 in 2019. Živi in ustvarja v Lendavi. slikanje v Ljubljani. Likovno je opremila tudi OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 39 32. Janez Rotman Zapredanje in razpredanje, 2019-2020, mešane tehnike, 2 kosa 180 x 50 cm Rodil se je leta 1953 v Lenartu. Absolviral je na je tudi s scenskim slikarstvom in kiparstvom, Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanjem plakatov in fotografijo. Je član ZDSLU slikarstvo. Zaposlil se je v SNG Maribor, kjer je bil in DLUM. Predstavil se je na več samostojnih in do upokojitve leta 2018 vodja scenskega ateljeja. skupinskih razstavah po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Zasnoval je preko štirideset scenografij za gledališke Leta 2017 je prejel nagrado DLUM. Živi in ustvarja v predstave in druge javne prireditve. Ukvarjal se Pernici pri Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 40 33. Blažka Križan Akumulacija, 2020, rezljan papir, 51 x 55 cm Rodila se je leta 1990 na Ptuju. Leta 2017 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med zaključila drugo stopnjo študijskega programa študijem se je osredotočila na ustvarjanje v slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in tehniki rezljanja papirja. Je samozaposlena v oblikovanje v Ljubljani ter za magistrsko delo kulturi. Živi in ustvarja na Ptuju. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 41 34. Irena Gajser Skrivnostna globina, 2020, mešane tehnike, platno, 90 x 90 cm Rodila se je leta 1960. Diplomirala in predsedovala DLUM med letoma 2011–2019, magistrirala je na Visoki šoli za risanje in prav tako je bila članica Umetniškega sveta slikanje v Ljubljani (prof. D. Slavec, M. Kos). DLUM in članica sveta Zavoda Koroške galerije Sodeluje na številnih slikarskih kolonijah in likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Za svoje ex temporih. Razstavljala je na več kot 25 delo je prejela več nagrad in priznanj, med samostojnih in preko 90 skupinskih razstavah drugim nagrado DLUM (2014). Živi in ustvarja v doma in v tujini. Bila članica IO ZDSLU in Mariboru. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 42 35. Nataša Grandovec Continuum, 2020, tisk, papir, platno (kolaž), 102 x 73 cm Rodila se je leta 1973 v Mariboru. Izobraževala članica DLUM in DOS (Društvo za oblikovanje se je na Metropolitan University v Londonu Slovenije). Ukvarja se predvsem z oblikovanjem in Nova Scotia College of Art and Design v nakita, pri čemer uporablja različne tehnike. Hallifaxu na Novi Škotski v Kanadi. Razstavlja od Vodi tudi delavnice emajliranega nakita. Živi in leta 1998 po vsem svetu. Leta 2008 je prejela ustvarja v Mariboru. prvo nagrado na natečaju Evropa Donna. Je OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 43 36. Ljubica Zgonec Zorko Ujeto, 2013, keramika, redukcijska peka, 67 x 38 x 20 cm Rodila se je leta 1953 v Beogradu. Diplomirala raznih delavnicah, kolonijah in seminarjih je na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani. priznanih domačih in tujih ustvarjalcev. Kasneje je opravila šolanje za mentorje HTBL Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih Ortweinschule v Gradcu. Je članica društva razstavah doma in v tujini. Od leta 2006 je keramikov in lončarjev Ljubljana, KID keramikov članica DLUM in ZDSLU. Za svoja dela je prejela in lončarjev Podravja Majolika. Na področju številne nagrade in priznanja, tako doma kot v keramike se je strokovno dopolnjevala na tujini. Živi in ustvarja v Slovenski Bistrici. OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 44 37. Drago Mom XXX, 2020, akril, platno, les, 60 x 57 cm Rodil se je leta 1962 v Mariboru. Najprej je Ljubljani. Prejel je študentsko Prešernovo študiral na Pedagoški akademiji v Mariboru, nagrado. Razstavlja samostojno in skupinsko kasneje pa diplomiral na Akademiji za doma in v tujini. Je član DLUM. Živi in ustvarja v likovno umetnost, smer slikarstvo (1995, prof. Rušah. E. Bernard), in nato magistriral leta 2001 v OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 45 38. Senad Iljazi Zlata sredina, 2017, akril, 80 x 80 cm Rodil se je leta 1981 v Dobridolu v Makedoniji. številnih skupinskih razstavah v okviru tetovske Leta 2007 je diplomiral iz slikarstva na Likovni akademije in na razstavi Vabljeni mladi v akademiji v Tetovu (prof. N. Bequiri). Leta 2008 okviru DLUM. Leta 2010 je prejel drugo nagrado se je preselil v Maribor. Prvo razstavo je imel DLUM. Je član DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v v Galeriji Media Nox, nato 2009 dvakrat v Mariboru. Blaues Atelier v Gradcu, predstavil se je tudi na OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 46 39. Katja Kozjek Varl Mehurček sreče, 2020, akril, grafit, platno, 50 x 50 cm Rodila se je 1975 v Mariboru. Diplomirala je na zaposlila na OŠ Malečnik kot učiteljica likovne Pedagoški fakulteti v Mariboru (prof. L. Pandur), umetnosti in zunanja sodelavka na Oddelku za leta 2016 je tam tudi magistrirala s področja likovno umetnost Pedagoške fakultete. Od leta likovne didaktike in vpisala še doktorski 2006 je članica DLUM in ZDSLU. Živi in ustvarja v študij. Med leti 2005 in 2007 je delovala Mariboru. kot samozaposlena ustvarjalka, nato se je OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 47 Kolofon Naslov kataloga: obnovoletna razstava DLUM’100 let OLD / CIP - Kataložni zapis o publikaciji 100. let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor 73/77(497.4Maribor)”1920/2020”(083.824)(0.034.2) Založnik: DLUM, MOM, Maribor Zanj: Vojko Pogačar DLUM 100 let OLD organizirane likovne dejavnosti v Mariboru [Elektronski vir] : obnovoletna razstava članov Avtorja uvodnih besedil: Mojca Štuhec in Vojko Pogačar : Galerija DLUM, Maribor, 29. 12. 2020 - 25. 1. 2021 / [avtorja uvodnih besedil Mojca Štuhec in Vojko Pogačar ; Jezikovna ureditev besedil: Andrejka Sinkovič, fotografije Branimir Ritonja, Marijan Mirt, Vojko Pogačar]. - 1. Vojko Pogačar izd. - E-katalog. - Maribor : DLUM, 2020 Prelom in tehnično urejanje: Vojko Pogačar Oblikovanje naslovnice: Vojko Pogačar Način dostopa (URL): http://www.dlum.si Fotografije: Branimir Ritonja, Marijan Mirt (št. 18), COBISS.SI-ID 43967235 Vojko Pogačar (št. 37) Izdaja: Prva izdaja Dostopno na: https://www.dlum.si Izid: Maribor, december 2020 sponzor: OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 49 OBNOVOLETNA RAZSTAVA DLUM’100 OLD 50