Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX. V Ljubljani 17. velikega serpana 1877.	List 33.
JRij MX katoliški mladini.
VI.
Navdušeni po večkratnih slovesnih govorih sv. Očeta zoper veliko zmoto 19. stoletja sklenili so nekteri bel-giški katoličani, polni vere in serčnosti, začeti boj na življenje in smert zoper tako imenovano „liberalno katoličanstvo". V ta namen so napravili za Francijo in Belgijo v Bruselju poseben časnik „La Croix" (Križ), kteri ima nalogo pod zastavo sv. Petra bojevati se zoper puntarske bogokletstva in liberalne zmote.
Ko so ti veri zvesti možje sv. Očetu razložili svoj namen in jim poslali pervih 12 številk svojega časnika, zo bili osrečeni z naslednjim pismom Nj. Svetosti:
„Nasira ljubljenim Binovom, izdajateljem časnika „La Croix" v Bruselju.
Pij IX, papež.
Našim ljubljenim sinovom pozdrav in apostoljski blagoslov.
Prav sodite, ljubljeni sinovi, da se prekuc verskega in deržavnega reda po odpadu velike množice pripravlja, spodbuja in razširja, in sicer po dan daneB tako pogostem strinjanji resnice z zmoto in po obupnosti množine; vi kažete, da se razširjanju zmešnjave ne stori konec z drugim orožjem kakor z močjo resnice, ki se brezpogojno mora iskati tam, kjer je Kristus postavil Sedež resnice.
Akoravno vašega časnika zarad preobilnih opravil nismo mogli brati, nam je vendar dolžnost hvaliti namen, ki ga vaše pismo nam naznanja in mu tudi popolnoma sadostuje, kakor smo slišali, namreč: razglašati, razširjati, na svitlo dajati, in duhovom vtiskati vse, kar je sv. Stol učil, nasproti brezbožnim načelom, ali nasproti ssj lažnjivim in po več krajih sprejetim naukom, zlasti nauku katoliškega liberalizma, ki se prizadeva luč s temoto, in resnico z zmoto zediniti.
Brez dvoma ste se lotili hudega in težavnega boja, ker te nevarne nauke, ki vsem početjem brezbožnosti pripravljajo pot, zdaj silno podpirajo vsi tisti, ki se hvalijo, da tako imenovani napredek omike pospešujejo, kakor tudi tisti, ki stavijo vero v vnanje dela, ki nimajo njenega pravega duhd in povsod kličejo mir, akoravno ne poznajo poti k miru, in s tem počenjanjem potegnejo ni-se veliko m6ž, kteri se dajo premotiti po samopridni ljubezni do miru.
Vošimo vam tedaj v tem resnem boju zelo krepko pomoč, da bi po eni strani nikoli ne prestopili mej res-
nice in pravice, in da bi se vara po drugi plati posrečilo pregnati temo, ki otemnuje duhove.
Dano v Rimu pri sv. Petru 21. majnika 1S74, ▼ 28. letu našega papeštva.
Pij IX, papež."
Na Francoskem katoličani niso ostali gluhi za glas poglavarja sv. Cerkve; naj serčnejši nasprotnik liberalnega katoličanstva je dal zoper počenjaoje liberalne stranke in njenih poglavitnih vodnikov na svitlo spise, ki so močno zasloveli in jih je podaril Nj. Svetosti papežu, ki so za dobro spoznali po peresu svojega tajnika za latinske pisma glasno čestitati hrabremu borivcu, kteri zdravi nauk brani nasproti lažnjivim pretvezova-njem tistih, ki se imenujejo liberalni katoličani — ,,illo-rum, qui catholico-liberales dicuntur" — ktere lažnjive pretvezovanja so bile že večkrat zaveržene od apostolj-skega Stola.
Ni tedaj več sence dvoma o mišljenji in izrečeni volji apostoljskega Stola.
Liberalno katoličanstvo je od Cerkve zaverženo. Se enkrat: „qui habet aures audiendi, audiat" — kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. (Mons. Seg )
Koliko /e vredna čistost po srofem
sadu.
(Konec.)
Keršanski bravec, ali si že kdaj mislil na to, kako imenitna stopnja svetosti je v čistosti? Redke so izjeme, da bi kdo brez mnogih in velikih bojev ostal čist. Zato so pogani — kakor opazuje sv. Hieronim — deviško boginjo vpodobljali s škitom in mečem, v znamnje, da se čistost ne smč braniti boja. Duhovni učeniki in sv. očetje sato brez pomislika primerjajo čistost mučeništvu. Sv. Ambrož pravi: „Čistost ni samo zato časti vredna, ker jo najdemo pri mučenikib, temuč tudi zato, ker ona mučenike dela." Kdo ne spozna, da ta slava gre zlasti deviški čistosti? Zakaj v mladosti so strasti naj moč-neji in nevarnosti naj veči; na mladost dušni sovražniki posebno prežč. ,,Devištvo v mladosti je nekervavo mučeništvo", pravi sv. Bernard. Huji kakor boji mu-čenikov so v nekterem pomenu boji čistosti; zakaj mu-čeniki so dosegli večkrat po kratkem terpljenji palmo, boje za čistost pa je treba prestajati vse žive dni. Kdo more dvomiti, da razuzdane razveseljevanja večkrat pripravljajo veči nevarnosti, kakor grozovite preganjanja?
Cisto«t torej stori človeka mučenika.
Še več: stori ga že na zemlji angelja. Tako uč6 sv. očetje, operti na besedo Kristusovo pri sv. Matevžu
22, 30: V vstajenji se ne bodo možile in tudi ne ženili, temuč bodo kakor angelji Bcžji v nebesih. Io tudi to velja prav posebno od mladosti. Njih čistost je čistosti angelov bližej, ker njih starost po občenji s svetom ie ni tako selo spridena.
Ali se more se več reči ▼ hvalo in priporočenje čistosti, kakor da stori človeka prijatla Božjega, svetnika, mučenika in celo angela? Zares, ss. Ciprijan, Bernard, Tomaž Akvinski in drugi povzdigujejo čistega človeka celč nad angele. In sakaj? Oni odgovarjajo: „Kasloček je sicer med čistim človekom in mod angelom; toda ta razloček je samo v tem, da je čistost v angelu sreča, v človeku pa je čednost in zsaluženje. Da odtane sneg čist in bel na naj viših gorah, kamor tudi naj močnejši vihar ne prinese prahu, temu se pač ne bo nihče čudil. Kdo pa se more zderžati sačudenja, Če se sneg ob naj bolj obiskovanih cestah ohrani čist in bel? — Da so angelji čisti, kaj čuda? Sej so čisti duhovi, prosti vezi v grehih spočetega in umerijivega telesa. Da pa človek, ki prebiva v telesu, v kterem je
Eoželjivost od začetka postavila svoj sedež, v telesu, terega vzderževanje je netilo hudega poželenja in čegar občutki to poželenje redijo, da človek, ki je v tem te-lesu se postavljen med ta svet kakor v stanovanje nečistih stvari: da ta človek ostane čist, to presega zgolj naturne moči, meji na čudovito, ga povzdiguje nekako nad nebeške duhove in ga pripelje Bogu naj bližej.
Ali ni tedaj zopet res, da čist mladeneč, prava devica zasluži spoštovanje in ljubezen, čast in občudovanje?
Čistim dušam ae zato Bog prav posebno razodeva njih se poprijema kot naj bolj pripravnega orodja, za svoje prevzvišene namene, za naj bolj slavne zmage milosti. Kdo je dajal neverskim ljudstvom aposteljnov? Kdo ubogim in sirotam dobrotnikov in ljubečih mater? kdo nevedni in zapušeni mladosti učenikov in rednikov ? Kdo padlim dobrih pastirjev? Kdo bolnim in kakor koli nesrečnim usmiljenih strežnikov? Ali niso zlasti tisti, ki so v pomenu aposteljnovera brez skerbi? „Kdor je v zakonu'1, piše sv. Pavel Korinčanom (1, 7.), „ta je tako rekoč v službi brezštevilnih skerbi, on ima sker-beti za to, kar svet zadeva, kako bi dopadcl ženi, družino ohranil, otroke odredil in preskerbel: on je razdeljen, in brezštevilne nezgode v zakonu delajo njegovo življenje polno britkost. Kdor je pa neoženjen fneomo-žena), ta je v neprikrajšanem posestvu svoje prostosti, m v-ako glodajoče skerbi oprosten, misli samo na to, kar je Gospodovega, na svoje in drugih posvečenje."
Če tedaj čednost človeka že v tem življenji Bogu tako blizo pripelje in je v mnogoterem oziru od Boga po] Lčevana, koliko plačilo še le čaka to čednost v drugem ž.vljenji? Kakor je pisano: „Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo'' (razod. 21, 27.), tako je tudi naravnost pisano: , Zveličani, kteri so čistega serca, ker Boga bodo gledali" (Mat. f>, 8.) Ti so v pravem pomenu otroci Bjžji, toraj med pervimi dediči nebeškimi. Kes so sicer vsi svetniki oblečeni s slavo Božjo; toda tistim, ki so čisti ostali, je pripravljeno še prav posebno veli-čaatvo. Sv. Janez, ki je s svojimi deviškimi očmi segel do prestola Božjega, jih je vidil, ime Jagnjetovo in njegovega Očeta je bilo zapisano na njih čelih. Slišal je vso zveličane peti trikrat sveto, pa ti so peli s prav po Bcbnim navdušenjem. „Nih glas je bil zdaj sileu kakor Šumenje mnogih voda iu kakor gromenje močnega groma, zdaj mičeu iu Ijubeznjiv kakor glas citrarjev, ki bren-kajo na harpe, in peli so kakor novo pe3em, in nobeden ni mogel peti pesmi, kakor oni, in hodili so za Jsgnjetom, kamor koli je šlo." (Kaz. 14, 1 — 3)
Tako je tedaj čistost res naj obilniši studenec naj
višib dobrčt tega io prihodnjega življenja, res vse, kar se ceni, ni primerjati s zderžno dušo.
Zato je bilo Marijino neprestano prizadevanje, da na telesu in na duši čista ostane. Zato nahajamo v ker-šanstvu bres števila mladeočev in devic, ki so bili po presvitlem sgledu Marijinem pripravljeni raji vse zgubiti, kakor svojo čistost le v nevsrnost postaviti. Sv. Angadrizija, iz plemenite rodovine na Francoskem, je Boga preserčno prosila, naj bi ji vendar odvzel telesno lepoto, da bi bila manj v nevarnosti, in ni nehala moliti zato, dokler ni bila uslišana. — Kako na mnogotero načine so mnogi zatirali svoje telo in zapeljivo lepoto, da bi nebeškemu Ženinu samemu dopadli: „Ne skruni mojih ust z nečistimi ustnicami", govori mladi sv. Pe-lagij celo kralju, ki ga je hotel poljubiti. — Kdo še ni brai, da sv. Niceta, ker na tezsvnico nategnjen ni imel druzega pomočka za ohranjenje nedolžnosti, kakor st. Hieronim pripoveduje, si je celo jezik odgriznil in ga pljunil v obraz ncaramnici, ki ga je bila prišla zapeljevat? — Kdo še ni slišal od av. Suzane, plemenite rimake device? Cesarjeva roka ji je na ponudbo, toda više ceni deviško čistost kakor veljavo in imenitnost cesarično. Žugajo ji z mukami: „Kaj je sladkejšega", pravi, „kakor mučeniška krona namesto cesarske krone ?" In ko ji je vnuk Dioklecijanov v mesenem prilizovanji in češenji hotel roko kušniti, mu jo rekla z deviško resnobo: ,,Nikoli nisem tega pustila moški osebi." — „Rajše umerjem", kliče mlad knez, av. Kazimir, v smertni bolezni, „rajše umerjem, kakor bi se poslužil Čistosti nevarnega sredstva." — ln ali ni znano, kaj so terpele svete device: Agata, Neža, Barbara, Katarina, Cecilija, Lucija, Uršula a svojimi tovaršicami, pa sv. Alojzij in mnogi drugi, da ao aveto čistost ohranili ter predragi biser nedolžnosti odkupili z mečem, z ognjem, s šker-latom, s krono, ki so se ji odpovedali, s kervjo in življenjem?
Da bi pač tudi ti, kerssnska mladost, po izgledu Marijinem, svetnikov in svetnic čistost ljubila in čislala kot naj veče, naj blažje, naj dražje blago, da boš deležna v življenji in v smerti njenih blagrov! (Prim.: Dosenbach, Maria Vorb.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Nekaj s popotvaaja.) Ko sem bral v ,,Danici", kaj pravi Češki popotnik o Ljubljani, sem so spomnil neke dogodbe z našega popotvanja z Dunaja v Ljubljano. Bilo je 4. jul. t. 1. zjutraj ob 6 — nas jo poštni vlak pripeljal v nemški, Gradec. Konduktčr zavpije: ,,70 minut postanka!" Se enkrat prašam, koliko da je rekel, in se mi je ravno tako odgovorilo. Mislim si, zdaj pa le v mesto pogledat, ker sem že toliko slišal, kako je liberalno! Torbe pustimo v vozovlaku, pogledam na uro, in gremo po mestu. Neka cerkev, ko smo do nje prišli, je bila zaperta; no, si mislim, tukaj je že 1 i b e r a 1 n o. Pa kdo si vč, kakšne so okolišine? nočem soditi. Ali ko pridemo do druge, je bilo pa dosti ljudi v nji, tudi pri spovednicah jih je bilo nekaj, kar pride tudi spovednik. No, si mislim, tukaj pa ni liberalno, tukaj je katoliško... Mudilo se nam je naprej, zakaj beseda ,,70 minut" mi je vedno šumela po ušesih ter gremo naprej. Mudili smo se vsega a/, ure, ali ko pridemo na kolodvor, nam je bil železnični voznik že odpihal z našimi torbami vred. Mislim si, to je pa že spet liberalno. Bil sem skoro jezen in prašam: kje je tistih 7<> minut? Ali odgovorilo se nam je, da je vlak imel 30 minut zamude in te je mogel prihiteti. Zdaj
nam je pa tirat naše reči oskerbel, in dobili smo jih pošteno ▼ Mariboru nazaj.
Na besedo gospoda vodja se podamo nsssj mesto ogledovat. Pridemo v cerkev Lazaristov, bila je ravno sv. msša in usmiljene sestre so bile pripeljale šolske deklice. Ali mislil sem si: tukaj pa zopet ni liberalno, kajti bilo je tisto koralno petje, ki pravijo eni pri nss, da bi ljudje bežali pred njim iz cerkve, — bilo je pa zraven lepega petja tudi tako lepo in spodobno obnašanje mladine, vse tako spoštljivo, da sem solze točil pri tej Božji službi. In ko smo prišli iz cerkve, sem si mislil: Ljubljana je tudi katoliško mesto, pa tacega veselja ne vživa vselej verni kristjan, ako vidi, kako se dostikrat obnaša del šolske mladine (nečem reči, da vse, tudi ne, ktere mladine, in pa v kterih cerkvah), kakor v ravno omenjeni cerkvi v Gradcu. Rekel bi lahko še marsikaj, rečem pa samo to, da mladenču, kteri se v Božji hiši gerdo vede, se bo še hudo godilo na zemlji.
U nove Oselice, 7. avgusta. Dopisi od vseh strani berejo se po časopisih, le od nove Oselice še nikoli no-benega nisem vidil, kakor bi je ne bilo, zato upam, da mnogo cenjena ,,Danica" sprejme moj spis in to tem bolj, ker ima vesele sporočila, kakoršne vsak rad prebira, vsaj žalostnih novic že tako od vseh strani preveč slišimo. — Imeli ste letos povsod lepo slovesnost petdesetletnico Pijevega škofovanja, a pri nas smo razun te obhajali še dve drugi lepi slovesnosti. Tretjo nedeljo po binkoštih smo blagoslovili novi^ križev^ pot, kterega je izdelal znani podobar in slikar Štefan Šubic s sinovi. C. g. oče Jožef Bizavičar iz Ljubljane so nam ga blagoslovili. Prav ginljivo je bilo viditi, ko smo postaje pri naj lepšem vremenu nesli iz duhovske hiše v cerkev. Vsako postajo je nesel en mladeneč, in pri vsaki postaji ste šle po dve dekleti z venci na glavi in s šopki okinčanimi svečami v rokah. Zadej je šlo 11 duhovnov, ki so slovesnost povikševali. Po poklicu sv. Duha so g. o. Jožef Bizavičar v svojem govoru razložili začetek križevih potov in korist teh molitev. Potem so postaje blagoslovili in po slovesni sv. maši, po prelepo petih litanijah in darila je bila slovesnost dokončana o poli dveh. Pričela se je bila o V, 10.
Drugo, še veliko imezlltniši slovesnost obhajali smo 15. julija, osmo nedeljo po binkoštih. Naša 113 let stara farna cerkev še ni bila posvečena — konsekrirana. Pogosto so duhovnjani razodevali svojim dušnim pastir-
1"em želje, naj bi skerbeli, da se jim cerkev posveti. Naposled prosi sedanji dušni pastir mil. kneza , naj bi jim o priliki obiskovanja tudi cerkev posvetili. To so mil. gosp. knez z veseljem obljubili. Vse je radostno pričakovalo za duhovnijo imenitnega dnevs. Napovedana ]e bila na 8. julija naša slovesnost. A mil. knez so utrujeni po težavnih opravilih zboleli, in slovesnost je bila odložena na 15. julija. Zdaj je bila naj veči skerb fsranov, kako bi višjega pastirja sprejeli in kako okin-čali cerkev za imenitno slovesnost. V kratkem je bilo priporočeno: Spodobi se, da višjega pastirja lepo sprejmete in da cerkev za jako imenitno slovesnost spodobno ozaljšate, sicer vss pa nobeden k temu ne sili, vse je prostovoljno.
Na to priporočilo je vse delalo v povzdigo slovesnosti. Nekaj mlajev stalo je pri cerkvi še od perve slovesnosti. Zdaj pa jih ponujajo od vsih strani, še celo od druzih duhovnij, vsi cerkvi v dar. Ko bi jih ne bilo treba po hudih potih do cerkve voziti, bi se skoraj cerkev iz-sa mlajev ne bila vidila. Pa tudi pri silno težavnih potih so jih pripeljali veliko število. 14 mlajev je bilo pravih velikanov. Naj daljši dva sta bila po 19 sežnjev visoka, drugi po nekaj sežnjev manj. Ko so
ležsli ti velikani pred cerkvijo na tleh, je vssk Ie s glavo odmajeval, da jih nihče ne bo postsvil. A ko pride napovedani dan, pride pri 80 mož in mlaji so šli po koncu kakor kaki drogovi. Vse je bilo tako dobro pripravljeno, da ni bilo aaj manjši nevarnosti. Vsi mlaji, kteri so bili postavljeni okrog in okr< g lepo, redno (simetrično) obzidanega pokopališa, so b.li cza-lišani z zelenimi venci in zastavsmi, nektere »o kazale, da smo vneti za vero, dom in cesarja. Naj bolj se je odlikovala cerkvena prednja stran. 1<» mlajev velikanov, redno po velikosti postavljenih, z venci čez in čez, po sredi na gosto prepreženih, z zelenim križem na verhu srede jo je kinČalo. V sredi je bil slavolok. Ob srednji 6trani je bil napis: „Ecce sacerdos msgnus", ob zadnji pa: „Danes je tej hiši sveličanje doslo", da je vsak, p-idsi iz cerkve, ravno posvečene, lahko bral, kaj se je ta dan ž njo zgodilo.
Ko so imeli višji pastir v soboto popoldne priti, jim je šlo nekaj duhovnijanov, dekleta do 17. leta z venci na glavi, do ceste pod hribom naproti. Tam je primeren napis na slavoloku pozdravil našega višjega pastirja. Od vseh strsni je pok možnsrjev, gromrč po visokih gričih in nizkih dolinah, oznanoval Njih prihod. Po kratkem oddihu so se v šotorju zunaj cerkve opravile molitve — jutranjice. Zvečer so goreli kresovi po vsih gričih. Nekteri kmetje so zažgali po dva, tri, eden sam pa cel6 5. Zal nam je bilo, da so milg. knez in škof le perve zažgane in zadnje vidili goreti. Krasen je bil pogled, ko so vsi goreli.
Drugo jutro nas je silni vihar z dežjem plašil, pa vreme se je ravno do pravega časa zboljšalo. Ob sedmih so mil. knez maševali. Ob osmih pričelo se je posve-čevanje cerkve. Predolgo bi mi bilo vso slovesnr.st popisovati, reči moram, da je jako lepa in ginljiva, in vsakemu svetujem take slovesnosti nikdar ne zamuditi, kadar se je more vdeležiti. Ker so bili milg. knez in škof od prešnje bolezni utrujeni so slovesnosti primeren govor imeli g. dekan Kožuh, slovesno sv. mašo g. kanonik dr. Pavker. Po sv. maši je bila birma in h koncu opravilo sa mertve. Slovesnost je terpela do
Drugi dan, v ponedeljek, zjutrsj so se mil. gosp. škof odpeljali v staro Oselico. Pod gričem pri vhodu na ccsto jih je poslovil slavolok z napisom: „Z Bogom od tod — Z Bogom povsod!"
Po pravici si v veliko čast štejejo vsi Novo oseli-čani, da so se višji pastir potrudili jih obiskati. S hvaležnim serccm se spominjajo velike dobrote, da so jim cerkev posvetili. Petnajsti dan julija ostane nam v spominu in gotovo vsi kličejo: Bog živi mnogo let našega skerbnega višjega pastirja!
Jaz pa tudi moram Novo-oseličane pohvaliti, da so se pri skladanji denarja sa križev pot in poprdv in olepševanja cerkve pošteno obnesli. Vsak, še tako reven je nekaj priložil, in ako mu je tudi bilo rečeno, da ni treba vsakemu dati, da je prostovoljno, je vendar le nekaj soldov pridjal, in tako so je v poldrugem letu pri velikem pomsnjkanji v dvčh hudih letinah nabralo in prihranilo 7 stotin za križev pot in drugo olepianje in popravljenje pri cerkvi.
Pravijo, da ni dobro koga hvaliti, tudi mene je to skerbelo, zato sem premišljeval, bi li ta spis poslsl „Zg. Danici", ali ne. Pa upam, da se Oseličsni zato ne bodo prevzeli, ampak da bodo ie bolj vneti za čast Božjo. Prav veliko je še popraljati pri sicer prav okusno zidani cerkvi. Bog jim dsj le serČnost in pravo vnemo, posebno tudi takrat, ko bodo napravljali nove zvonove, na ktere že več let mislijo.
M. Lavričt farni oiebnik.
*
Iz Adrijinopelna. {Pijeva petdesetletnica pri preč. očetih vstajenja J. K. v Adrijanopelnu. [Konec.]) Is primernih poezi) in is izbranih pevskih in godbinih oddelkov sostavljeni program se je veršil pod vodstvom preč. o. prednika Tomaža Brseska naslednje:
1.	Hod (marš) od o. David a.
2.	Poezija: „Pius et Piissima" (Pij in Marija), is latinskega v bolgarsko prestavil bolgarski pesnik in profesor vstava Juri Goldšef.
3.	Bolgarsko petje o besedah Kristuaovih po sv. evangelistu Janezu (17.): »Oče, ura je priila, poveličaj svojega Sina, da te bo poveličal tvoj Sin. — Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Da bodo vsi eno, kakor si ti Oče v meni in jas v tebi." — Zložil o. Tomaž Brzeska.
4.	Poezija: „Barka Noetova podoba sv. Cerkve", iz nemškega bolgarsko predelal J. Goldief.
5.	Bolgarsko petje o besedah 33. psalma: ,,Okusite in poglejte, ksko je Gospod sladak."
<). Godba (Koude allegretto od Leona Gall-a).
7.	Francoska poezija o prikazanji Naše ljube Goapč v Lurdih, od o. J. Gutin-a.
8.	Francosko petje o verski resnici Marijnega brezmadežnega spočetja, od o. Dufour-a.
0. Francoska poezija o oOletnici škofovskega po-svečenja Pija IX, od o. Gutin-a.
10.	Godba (Kondo moderato od L. Gall a).
11.	Tri nemške poezije o Piju IX in o sv. Cerkvi, (ena med njimi od o. Fr. Ka. Sailer-a).
12.	Nemško petje: „das Gebet", od Otto-na.
13.	Godba (Adagio od Gall-a).
14.	Italijanska poesija: „sv. apostelj Peter".
15.	Četveroglaano petje, od Haydn-a.
10. Turška poesija, prevod is nemške: „Ti si Peter", od o. K. Funken-a.
17.	Francosko petje: „Je vous salue Auguate et Sainte lieiue." — Pozdravim tc, vzvišena in sveta Kraljica.
18.	Latinska poezija: „Pius et Piissima", od o. Sailer-a.
10. Latinsko petje o besedah sv. evangelista Mateja (10): „Tu es Petrus et super hanc Petram aediti-cabo Kccleaiam meam, et portae Inferi non praevalebunt adveraua eam." Ti si Peter itd., od o. T. Brzeska.
20. llod, od Gall-a, je sklenil lepo svečanost, ki je terpela kako poldrugo uro in se je v vsakem oziru dobro obnesla.
Vediti je treba, da godba ima le samo bolgarske in v vstavu izučene gojence, ki imajo zmožnost in okus za godbo in lepe umetnosti, kakor se je pri ti priliki zopet jasno p kazalo.
Za petje so so bile izbrale žive kompozicije, med kterimi se nahajajo tudi nektere od o. prednika zložene, kakor kaže program; posebno živo in z občutkom se je pela: „Tu es Petrus" itd. ter je vzbudila naj veči pohvalo.
V raznih jezikih zložene in po nekaj od enega profesorjev v vstavu akor po besedah in natančno po pomenu v bolgarsko prestavljene poezije bo se kaj posebno dobro pele; z izurjenostjo v petju zadovoljno občinstvo je z glasnim ploskanjem razodevalo pohvalo. — Kdor je bil tako srečen, da je Kim obiskal in prešnje leta bil pričujoč v propagandi pri jezičnem koncertu, si more tudi ravno popisano slovesnost misliti, ker se morebiti nikoder na svetu ne nahaja toliko jezikov, kakor tu na Jutru.
Brez prcaiijenja smem reči kot priča, da je bila ta Pijeva slovesnost dokaj lepa in v evropejski Turčiji edina tc verste ter je bil vaak a njo zadovoljen; želeti je le, da bi bilo preč. očetom vstajenja tudi v prihodnjo
moč svojo serčno ljubezen in globoko vdanost do sv. apostoljskega Stola svetu razodevati in kot zvestim sinovom sv. Cerkve v svojem, dasiravno težavnem misijonu, vendar kakor do zdaj brez zaderžka naprej delati.
Iz Amerike. (Xova maša našega rojaka v šakopee-u.) V nedeljo 15. julija je bila v Sakopee u imenitna in redka slovesnost, svečanost, ki bo gotovo še veliko let ostala v spominu tukajšnjim katoličanom.
Čast. gosp. Janez Tori, ki je kot dijakon čez leto dan našemu preč. gosp. A. Plut-u izdatno pomagal ▼ težavnem duhovnem pastirstvu občh velikih srenj (nemške in angleške) in je bil prešnjo nedeljo posvečen za maš-nika, je namreč to nedeljo imel novo mašo, — pervi v Skakopče-u.
Ob desetih dopoldne so se zbrsli verniki nemške in angleške srenje, pri kterih si je novomašnik med svojim bivanjem tukaj pridobil mnogo zaslug, in so se vstopili v versto pred duhovnim stanovanjem. Tem so se pridružile razne društva nemške občine: mladenška družba sv. Alojzija, družba sv. Marka in podporna družba sv. Janeza. Tako ste nastali dve dolgi versti — od du-hovn šaice okrog cerkve do cerkvenih vrat. Ob '/s 1.1. stopijo duhovni v mašni opravi is duhovnišnice: Novomašnik, g. Schnitzler S. J. iz Mankato-a kot dijakon, brat Otmar O. S. B. kot poddijakon, in g. A. Plut kot asistent. Pred sprevodom se je nesel na pervo križ; potem je šlo med obema verstama ljudi pred novomaš-nikom in duhovni 12 dečkov pevcev, precejšnje število belo oblečenih deklic s cvetličnimi cajnicami in šopki in z blazinico za mašne bukve, podarjeno od otrčk novomašniku, in tem so se pridružili še drugi otroci in društva. Ko je križonosec stopil v že močno napolnjeno in prelepo ozališano cerkev, zadoncla je s kora slovesna himna: „Herr, grosser Gott", in Be je pela, dokler ni ves sprevod prišel v cerkev. Stopivši pred altar zapoje primicijant „Veni Creator Spiritus", in po končani ti pesmi na koru se začne sv. maša. G. Schnitzler je v slovesnostnem govoru natanko razložil veljavo in imenitnost katoliškega maanika, kakor ai lahko vsak misli, ki je že kterikrat slišal pridigati slavnega govornika. Ob koncu se je obernil s preserčnim ogovorom do pri-micijanta, kazaje mu imenitnost in težave izvoljenega sv. poklica, in k sklepu ga je priporočil v molitev vsim duhovnijanom, da doseže vse njegovemu stanu tako potrebne milosti; to spodbujanje gotovo Di bilo brez vspeha, zakaj iz sere stoterih zbranih vernikov je gotovo puhtela molitev k delivcu vsih milost za mladega duhovna med njegovo pervo sv. mašo.
Popoldne so bile slovesne večernice z blagoslovom in k sklepu zshvalna pesem.
Po večernicah so se zopet sošli razni šolski razredi pred duhovnišuico in so podarili novomašniku precejšnje denarne darila, ravno tako tudi žensko društvo srenje sv. Marka. Društvo sv. Janeza je bilo vredeno v versto in je podalo čaat. gospodu v pripoznanje za velike, občini skazane službe po svojem predsedniku zlato pušico za sv. olje. Tudi darovanje, ki je bilo med sv. mašo in znaša okoli 140 tolarjev, priča, da ga občina močno čisla in vč ceniti nji skazane službe.
Sploh se je pri ti slovesnosti razodevala od občh občin velika vdanost in čislanje do novomašnika in tudi do našega ljubljenega duhovnega pastirja g. A. Plut-a, kteremu se imamo zlasti zahvaliti za to slovesnost. Ne rečem preveč, če terdim, da lepšega sporazumljenja med duhovnim pastirjem in verniki in boljšega čutila za katoliško reč do zdaj tukaj ni bilo. Dober duhoven je rea blagoslov za duhovnijo; in če bi g. Tori po na-redbi viših imel biti poklican od naa drugam, mu vošimo tako duhovnijo, kjer se mu bo posrečilo serca izročenih
mu vernikov tako pridobiti, kakor sta jih pridobila on in g. Plut vsih katoličanov v Šakopee-u.
Visok je res duhovski stan, ima pa tudi veliko odgovornost, in s g. Schnitslerjem prosimo vse vernike, naj molijo sa novoposvečenega mašnika, ds postane pravi delavec v vinogradu Gospodovem.
Tako popisuje to novo mašo amerikanski „Wan-derer" 21. jul. t. 1. Tudi mi Kranjci vošimu svojemu rojaku, čast. mlademu mašniku gosp. Toriu, da bi bil pravi aposteij, drugi Baraga, veri verstnik naših pre-slavnih rojakov v Ameriki. Bog ga podpiraj s svojo mogočno roko!
misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XLI.
Sveto poslanje v Žabnicah na Koroškem. od 11.-19. sušca 1872.
Kdaj pridemo pa na Koroško, med koroške Slovence? sem se popraševal pogostoma. Dobrih pet lčt je minulo, kar delamo med vernim slovenskim narodom, a še le leta 1872 mesca sušca je bil tisti srečni čas, ko stopimo a av. poslanjem pervikrat pred nje. Leta 18(56 smo začeli misijone slovenske, leta 1872 smo prikorakali počasi in mirno tedaj med Korošce, ki „slovenje žuborijo".
Što let je satonilo, kar so utihnili na leči in udu-šeni bili slovenski jesuitje. Od misijonov med ljudstvom ne duha ne sluha. Časniki slovenski, rasun edine „ Danice" v Ljubljani, ko tiha noč molčč o poalanjib. No-vošegni, „liberalni" bi brez dvombe raji še pisali soper nje, kakor za nje. Celo Nemci v kerški vladikovini so brez misijonov, čeravno so jesuiti pri sv. Andreji v lepi lavantinski dolini na Koroškem. Ne vem, če je pa bil na treh krajih. Koroške že misijon, kar časa ima družba naša lepo palačo knezovladikov lavantinskih za svojo hišo? Bili smo torej čisto neznani koroškim Slovencem.
Pod slovečo Božjo potjo Matere Božje na Višarjih, v snežni in mersli dolini kanalski stoji vas, Žabnice imenovana, duhovnija, pod ktero spadajo svete Višarje. Okoli in okoli so visoke gore, nižje obraščene, više gole do čela. Pet, šest, sedem, osem tisuč stopinj nad morjem, so nekteri verhovi visoki, na kterih ne najdeš druzega kot melino skalnato in pogostne, ali bolj svetle ali bolj temne oblake. Narava aamotnomična te spominja veli-cega, visocega Boga, veličanstveno mogočnega v stvar-jenji svojem tukaj. V tesnem dolu je dolga zima, samo tri mesce terpi letu prijazen čas, da se more kaj delati na polji. Zato so tudi Žabničani revčeki, ki živijo od Božje poti višarske, od ceste in gojsda le, in od službe mladina, sosebno ženska. V kakem stanu emo tedaj bili na Žabnicah, si more sleherni sam misliti. Tu tedaj je bilo treba ledino, in čudno ledino orati pri ljudstvu, ki je nekdaj sdmo župnike ai volilo, in kakor zgodovina žabniška pravi, na eno leto; redko je župnik dve leti v Žabnicah ostal! Ce je ravno zdaj ta čudna mogočnost žabniška proč — a vender le je nekaj v duhovniji tej ostalo, kar duhovnjane vedno stare pravice opominja, in česar današnji Zabničanje niso pozabili še, kako mogočni namreč so bili njihovi očetje in dedje, da ao župnike kar sami najemali si in jih preminjevali po svoji lastni volji, kedarkoli se jim je zljubilo. Tu tedaj je bilo treba ne le škarij in šila, dleta in kladva, trebalo je velike sekire, kija in ovna fužinškega...
11. sušeč je bil sačetni dan misijonu. Da si po vnanjem sodil, ai ne bi bil obetal naj boljega vspehs. Že najin prihod je bil tak, ki je naj slabšo nado dajal.
Nobene žive duše ti ni bilo jiditi pred hišami, ko se z gosp. dekanom terbiškim v Zabnice pripeljemo. Se toliko radovednosti med ljudmi ni bilo, da bi bili vsaj nekteri na pragu stali, ko so ugledali vozova proti iup-nemu domu derdrati in pogledati černca, ki imata misijon vpeljsti. Edini g. župnik in njegov duhovni pomočnik s družino farovško so nas pred vrati posdravili.
Ob treh je imel začetek biti sv. poslanju. Ura jo tri — a ljudi od nikoder Še nič viditi, da bi se v cerkev ravnali. P. superijoru se čudno to zdi in bal se je, da bi se nama taka utegnila zgoditi kakor je bila t B ...., kjer ao bili „framasoni" celo cerkovnika obdelali zoper misijonarje. Vendar g. župnik naji potolaži z besedami, da Žabničanje še le takrat hiše zapirati začenjajo in se v cerkev odpravljajo, ko so jih zvonovi skupsj povabili. In res je bilo tako. Nekaj ljudi je od pogreba prišlo, neksj pa se jih je iz hiš ravno pridših jim pridružilo in tako smo imeli lepo število ljudstva spremljajočega naji v župno cerkev av. lina. Cel6 % nebesom so prišli po naji pred župno hišo Žabničsnje, kterih sem bil gotovo bolj vesel kakor ranjki pervo-stolnik ogerski, kardinal Šcitovszki judov takrat, ko so mu nekje baldahin nosili na kanoniški viziti: kajti Žabničanje so celo s nami duhovni lepo prepevali „Bene-dietus", kterega ogerski judje niso.
Pot do žabniške župne cerkve, skorej deset miout dolga, je bila vsaj meni že od pervikrat prava pokora. Dolga je bila, polna ovinkov, viseča, vkreber, z desne in leve od snega obdana, ki se je tajal, kedar so gor-keji žarki nanj pritisnili, tedaj biatuasta, vodena. Bati se je bilo, da bi debeli sneg s streh človeka ne podsul, v temni noči v cerkev ali iz cerkve gredočega. Verh teh neprijetnost je pa skor vedno šel sneg, da je bilo v resnici neprijetno vreme v Žabnicah.
Začeto poslanje se je vedno, kakor je bilo videti, z vspehom nadaljevalo, kajti sleherni dan je bilo več ljudi v cerkvi. Prihajali so v žabniško župno cerkev ne le Korošci iz bližnjih vasi, iz Ukev, is Ovčje vesi, iz Depelje vesi, iz Šenlenarta, tudi iz Kranjskega jih je veliko prišlo: iz Kranjske gore, iz Kadeč, is Fužin celo Nemcev in Nčmek, ki so slovenski malo razumeli.
Začnemo spovedovati. V cerkvi! spoved! Sicer se vse le doma, v župnem domu ali v stanovanji duhov-novem spoveduje v kerški vladikovini. Čudno so torej gledale ženske, še bolj pa moški, ko smo v spovednico v cerkvi sedli. Ali Žabničanje so se kmalo privadili. Le tu in tam je padlo kacemu moškemu v glavo sa linico pregibno prijeti in line odstraniti. A komaj vidijo, da linice nazaj ničesa več rekoč zatisnem vselej, tudi line v miru puste in se spovedujejo lepo kakor drugod.
Satan je jel zdaj hudo nagajati, ko so se začeli ljudje, kakor gre, v cerkvi sc spovedavati. Gerdo je vihal — a odjenjati je mogel, in vse je šlo v lepem redu naprej. Ne le ženski spol, tudi moški se je deržal krepko. Spovednice so bile vedno obdajane, in gotovo čudno se je vidilo marsikteremu Žabničanu in marsikteri Žabničanki, da mora po celi dan, po dva dni stati pri spovednici, da pride enkrat na versto!
(Konec tega oddelka prili.)
Razgled po »vetu.
Prusko. O hudih, pruskih davkih je govoril deželni svetovalec Prenzlavakega okraju g. pl. \Vinterleld nedavno v gosposki zbornici t*ko-le:
Pobirajo so zdaj po občinah davki za srenjske potrebe na podlagi direktnih (naravnostnih) davkov, ravno tako deželni davki, kterih imate kmalo v visoki meri
pričakovati, zvišali se bodo stroški za šole in se bodo pridjali tudi stroški za protestsnško cerkev, kteri nastajajo vsled nove cerkvene vstave. — Nasledek tega bo, da se bo po nekterih okrajih na deželi, če natančno Štejem, v vsaki občini pobiralo tri sto odstotkov direktnih davkov kot srenjski davek za občinske, okrajne, Šolske in druge potrebe. Priklade za reveže bo prišlo blizo sto odstotkov, to iz mojega okraju lahko določno terdira: pri velikih posestvih bo še veliko več; okrajni stroški, če imajo okraji ceste, pridejo na 75 do 100 odstotkov, in tu več reči še nisem omenil, kar se še tirja od občine. Prcža!ostno stanje. Drugo mesto v mojem okraju plačuje -JI" odstotkov priklade k indirektnim davkom, okraji po deželi po okoli 30u odstotkov. Čo bo to tako naprej šlo, mora konečno nastopiti obo/.anje, ki bi za deržavno vlado imelo slabe nasledke.
Preganjanje katoliške ure ▼ republiki Kolumbiji.
Po vsi Ameriki je razpreženo peklensko frajmavrarstvo, ki je jelo z vso zvijačo, potuho iu trinoštvom vdelovati nad katoliško Cerkvijo. Misliti je, da prav is temnega gnjezda iramasonskega bo prišel Antikrist, čegsr časrm je sedanja doba močno podobna. Deržava Kolumbija je nedavno poterdila postavo, ktera postavlja neko vohunstvo nad duhovstvom in ga podlsga vladi. Od 1. 1861 dalje je ts republika grabila cerkveno premoženje in vstanovljeno je bilo, da se mora plačevati od vsacega letnega prihodka, pozneje ee je plačevalo polovico, in zdaj so vse pograbili. V deržavi Tolima je poterjena postava, ktera prepoveduje vsaktero očitno zunanje djanje bogočastja in ukazuje nadzorovati duhovne v vsih njih opravilih! Veliko jih je moglo bežati, da so se ognili pravd; bili so namreč za tatove zatoženi, ker niso zročili vladi svetih posod, ki se jih je hotla polastiti. V silni nadlogi so škofij* te nesrečne republike, več škofov je pregnanih, ali pa bodo v kratkem. Škofija Kartagena je še zdaj brez višega pastirja, ker škof Medina e Moreno je umeri mesca majnika. Ta apoatelj se je od 1. 1855 dalje skazoval s svojo stanovitnostjo v odbijanji napadov brezbožnosti in frajmavrarstva. Kakošen divji in satansk duh navdaja postavodajavce v Kolumbiji, so pokazali a širokoustno pohvalo, ki so jo poslali poglavarju v Kundimarki zato, ker je poderl neko kapelo, imenovano „Humilladero", ki je bila zidana na pervo J. 1544 in je bila perva, ki se je v nji obhajala sv. maša v tej strani Amerike. Mašnik, ki je v pervo tam maševal, je bil redovnik Dominik Las Casas, sorodnik slovečega Kolumbovega tovarša, dominikana De Las Cssas. Ta kapela je spominik iz časov najdene Amerike in katoličani so jo prav obilno obiskovali. Barbarska zbornica je tedsj ukazala ta imenitni monument razdjati in sužnji poglavar ea je razdjal, češ, to je potrebno, da se zlepša terg sv. Frančiška! — V Bogati so fanatiški tatinski sovražniki katoličanom ugrabili cerkve sv. Avguština, sv. Frančiška, sv. Neže in .,Vera Crux".
Za doni in »olo.
Dvanajst	tjčkoi*.
(Janezek in Juick se „nebeičata" *) in pogovarjata.)
Janez. Jožek, ali češ ti biti A.V Jožek. Ce je A. kaj dobrega, postavim, „angel-ček", „Abelu ali kaj tacega, bom že: če ne, pa ne.
Janez. Ni ne angelček, ne Abel, — „apostelj-ček" je.
*) y,Sebe!čanje" je prijazna igra, ki jo znajo vsi dobri
otroci.
Jožek. To je tudi lepo, povej mi, kaj s tim misliš?
Janez. Dases sem brsl resnično dogodbo od „12 aposteljčkov", in tako lepo se mi je zdelo, da bi kar aposteljček hotel biti.
Jožek. Povej mi jo, če je lepo, bom tudi jas.
Janez. To so bili dvanajsteri fantiči v Kartagi na Afrikanskem. Bilo je pa tako-le:
Nekaj več kot 400 let potem, ko je bil Zveličar Jesusček v Betleherau na svet prišel, bo hudobni kri-voverci vse kstoliške kristjane pregnali iz mesta Kar-tage. Bilo je pa tudi med kristjsni dvanajst dečkov, ki so znali prav lepo peti, kakor — reciva — dečki v frančiškanski cerkvi na koru, in znali so tudi z glasbo petje spremljati. Bili so pa ti pobiči prečudno zvesti in stanovitni v sveti veri. Ne bil bi pa nobeden kaj hudega rekel ali storil, če bi mu bilo tudi za glavo šlo.
Jožek. Jaz tudi ne, če bi mi prav kdo nož na vrat nastavil, — pa le povej naprej, kako je bilo.
Janez. Krivoverci, ki so bili v Ksrtagi ostali, so hotli teh 12 dečkov prideržati, pa pregovoriti, da naj bi Kristusa zatajili.
Jožek. O da bi jih plent — te krivoverce! Jas ti povem po pravici, raji bi šel v svinjak, kakor pa k takim zapeljivcem? Kako je bilo pa potlej?
Janez. Dečki so se joksli in žalovali, in nikakor se niso dali zapeljati, da bi odpadniki postali. Hudobni krivoverci so jih zato z bodali dregali in s palicami tepli, da je bilo groza. Ali dečki so rekli, rsjši bi se dali zadaviti, kakor pa da bi to storili, kar se od njih zahteva.
Jožek. Prav so storili dečki, jaz bi se tudi ne podal, če bi miv prav glavo zavili gerdi ljudje.
Janez. Se huje in se bolj neusmiljeno so zsčeli z njimi delati, in upali so, da jih bodo vender-le prisilili k krivi veri in premotili k odpadu.
Jožek (preplašen). Pa vender ne, da bi se bili zneverili?
Janez. O ne! Zaperli so jih v podzemeljsko klčti (keldre), kjer so revčike nadlegale podgane, miši in drugi merčesi.
Jožek (ves prestrašen): Oh! to je pa grozno; ne včm, če bi mogel prestati?
Janez. No, no; ti Bi pa ta pravi! Ali bi pa v peklu mogel prestati, kterega imaš zasluženega, ako bi odpadel? Ne veš, kaj si ravno pred-le rekel: da bi si raji dal vrat zaviti?
Jožek. Res, res — tudi jaz bi ostal stanoviten, če bi me tudi podgane z ostrimi zobmi razjedale. Kaj so pa mali dečki storili?
Janez. Strašno hudo so z njimi delsli neusmiljeni krivoverci; lo prav malokrat so jim dali kaj jesti, in pa le kaj terdega, slabega kruha pa smerdljive vode; vsaki drugi dan so jih tepli in šibali. Otroci pa so bili tako stsnovitni, da so se hudobni ljudje posiednjič naveličali ubožčike terpinčiti. Izpustili so jih is ječe, mali junaki pa se niso nikoli več ločili narazen. Skupaj so si kruh služili, peli lepe pesmi na čast presveti Trojici. S svojo stsnovitnostjo v veri, svojo bogoljubnostjo in prelepim življenjem so dajali vsemu mestu prav lep izgled, ljudje so jih prav radi imeli in rekli so: to so dvanajsteri aposteljčki iz Kartage. — Zdaj pa povej, kar sem te vorašal: ali češ tudi ti biti aposteljček?
Jožek. Je že prav; ti si tudi, in bova dva, — še jih dobiva 10, pa bo nas dvanajst.
Janez. To je prav lahko, ali moramo tudi kakor „aposteljni" živeti: v cerkvi se pošteno obnašati, s spri-denimi tovarši ae ne pečati. Če bi kdo kaj hudega go-
voril čez čednost, vero, duhovne, tacega je treba poiva-riti in saverniti.
Jože k. Pa tudi, kadar „omarijo" zvoni, se odkriti in moliti, — ravno tako pred jedjo, po jedi, in ie več tacega. Djal je Kristus: „Kdor bo mene pred ljudmi satajil, bom tudi jas njega zatajil pred nebeškim Očetom" — vei Janez?
Jan os. Res je taka; zdaj pa še drugim povej va, da nas bo ved in še kterega naših tovaršev poboljšamo. Zaksj veliko jih je še majhnih kakor klopov, pa so že napihnjeni kakor zaverženi angeli, ne marajo ne sa molitev, ne sa Boga.
J o že k. „Nebeščanje" je pri koncu; zdaj pa poj-diva malo v cerkev molit pred sv. Rešnje Telo in pred altar Marije Device. Tam bova sprosila pomoč, da bova sama dobra aposteljčka, in da še kterega porednih tovaršev pridobiva Jezusu in Mariji.
Cret in sad zre ste motit re•
Zahvala.
Št. 1. N. R. je bila tako nevarno bolna, da ji trije zdravniki niso zdravja več obetali. Sestra njena pride, začne opravljati 9dnevnico z namenom zahvalo razglasiti po »Danici", ako se ozdravi. Ozdravela je: Češena bodi Naša ljuba Gosp& presvetega Serca Jezusovega !
Z Gorenjskega.
Št. 2. V zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca naznani neka mati, da se ji je zdravje dokaj zboljšalo od tistega časa, kar so se zanjo opravljale razne priprošnjo, ko poprej mnoge zdravila nič niso pomsgsle. Ob enem se priporoča še za naprej v bratovsko molitev.
V Mokronogu, 17. julija 1877.
Prošnje.
Št. 1. Priporočuje se več oseb za priprošnjo pri Naši ljubi Gospej presv. Serca, da bi bile uslišane v dušnih potrebah.
Št. 2. Skerbna žena serčno priporočuje svojega moža, ki se od časa do časa zgubi, zapravlja, pije in je strašno hud, da naj bi se na posredovanje Naše ljube Gospč od dušne bolesni ozdravil in zopet postal človešk in keršansk.
Št. 3. Dve užaljeni hčeri ponižno prosite, naj bi društveni udje blagovolili za njuno zelo bolno mater moliti, naj bi, ako je Bogu v čast in njeni duši v zveličanje, Marija izprosila materi ljubo zdravje, sprosila vdanost v sveto voljo Božjo. Ako bode prošnja uslišana, se bode v čast Bogu in v slavo Mariji, zahvala očitno po „Zg. Danici" razglasila.	T. in F. D.
Št. 4. V žalosti koperni premnogo sere, bogoljub-nih katoliških ovčic, ki so zgubile gorečega, za Božjo čast vnetega dušnega pastirja; torej si dovoli neštevilno duhovnijanov obojega spola z naj gorečnejši prošnjo priteči k Naši ljubi Gospej presv. Serca, tudi prositi vse ude te preblage bratovšine, naj bi skupno in posamezni udje prosili pri Naši ljubi Gospej, da bi Ona, ako je Bogu v čast in vernikom v zveličanje, pri Jezusu izprosila, da v kratkem dobimo, če ne unega nazaj, pa saj druzega dobrega dušnega pastirja. — Uališanje se bo razglasilo.
Št. 5. Prav lepo priporočamo vsem udom bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca ubogo ženo, mater
več otrok, ki že čez šest mescev vsled neke grozno otekline na desnem kolenu terpi nepopisljive bolečine, in se zdaj že dalje časa sama še ganiti več ne more. Naj bi se usmiljenja in ljubezni polno Božje Serce Je-zusovo tudi te uboge reve usmililo in ji že na ta ali uni način pomagalo! Obljubimo ob enem javno zahvalo, Če bodo naše prošnje uslišane.
Št. 6. Priporočen je neki brat, ki je na tujem začel prav razuzdano živeti, da bi se na prošnje bratovske in na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca spreobernil in bi ne pogubil svoje duše. Zahvala se bo naznanila, č« bomo uslišani.	Sestra.
Družb i ne zadeve.
Mesca junija se je v bratovšino Naše ljube Gospč zapisalo 583 novih udov, in mesca julija 1834; tedaj šteje na&a podružnica že 63.515 udov. Posebno veliko se jih je zapisalo pa perve dni tega mesca, kterih število bomo konec mesca oaznanili. Ako se bo število Marijnih otrok vedno tako množilo, upati smemo toliko bolj, da bomo dušnih in telesnih sovražnikov obvarovani.
Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili.
IV. Sv. Pantaleon, zdravnik in spričtvavec.
(Dalje.)
Maksimijan ukaže Pantaleona k sebi poklicati. Svetnik po potu grede moli nektere verstice iz 108. psalma: ,,0 Bog! ne zamolči moje hvale (t. j. moje nedolžnosti); ker so usta grešnikov in usta goljufove zoper mene odperte. Govore zoper mene z lažnjivim jezikom, s sovražnim govorjenjem me obkladajo, in se bojujejo z menoj brez vzroka. Ne da bi me ljubili, me še obre-kujejo; jaz pa molim. In povračujejo mi hudo za dobro, in sovraštvo za ljubezen mojo... Pomagaj mi, Gospod, moj Bog! reši me po svoji milosti, ter naj spoznajo, da je to tvoja roka, in da si ti, Gospod, to naredil. Oni bodo rotili, ti pa boš blagoslavljal; kteri ee zoper m6 vzdigujejo, bodo osramoteni; tvoj hlapec pa se bo veselil. Sramota naj odene nje, ki me obrekujejo, in s osramotenjem naj bodo ogernjeni kakor s plajšem. Močno bom slavil (Častil) Gospoda s svojimi ustmi, in v sredi mnogoterih ga bom hvalil." (Ps. 108, 2-5. in 26—30.) Ko Pantaleon pred cesarja stopi, ga ta kaj prijazno sprejme, rekoč: „0 Pantaleon! s kakošno dobrovoljnostjo sem se na tč ozčral, to sam dobro veš; častito sem te sprejel med svojo družino; ur<čil sem te Kvfrosinu, naj bolj učenemu in slovečemu zdravniku, da te je v zdravilstvu gorečo podučeval; s častjo in slavo sem te obkladal; ob vsaki priliki sem te hvalil in poviševal... ti pa... (te dve besedi je bil z nekako serditostjo izgovoril, menda je mislil reči: ,,ti pa si mi bil za vso te dobrote nehvaležen", pa jih ie bil zamolčal, ter se je berž hinavsko prilizovati jel). Pa sej jaz tega no verjamem, kar ljudje zoper tebe lažejo in te iz sovraštva obrekujejo. O Pantaleon, zaveži Ijadčm lažnjive jezike in osramoti svoje hudobne obrekovavce, ter daj čast našim bogovom, kteri so ti podelili toliko moč, da premoreš ozdravljati take neozdravljive bolezni, kterib nobena človeška moč ozdraviti ne premore." Na te besede jc Pantaleon odgovoril, rekoč: „Včliki cesar! prav si govoril, ko si rekel, da tobena človeška moč ne premore osdraviti takošne neozdravljive bolezni, kakoršno sem jaz po moči svojega Boga ozdravil. Moj Bog pa je tisti, ki je nebo in zemljo vstvaril, ki je dajal slepim pogled, ki je vse bolezni s samo besedo ozdravlja!, in
ki je ie cel6 mertve ▼ Življenje obudoval. Ne vem pa, če je kteri izmed bogov,„ki jih ti častiš, kaj tacega aloril ali storiti premore. Če ti je ljubo in drago, naredimo poskusnjo: „Naj pride sem-le ali pa naj se pripelje kdo z neozdravljivo boleznijo; tudi naj semkaj pridejo popi vaših bogov, ter naj jih kličejo na pomoč.
Oe bodo s pomočjo vaših bogov tacega bolnika na-cagioma ozdravili, se ne bom branil jim darovati; če ga pa bom jaz z močjo svojega Boga mahoma ozdravil, te prosim, o cesar! da bote vsi v mojega Boga verovali, ter ga z menoj vred častili in molili; svoje bogove pa zavergli in pokončali." Ta pt godba je bila všeč cesarju ; toraj ukaže poiskati in pripeljati bolnika z neozdravljivo boleznijo in poklicati naj bolj vnete mališke pope.
Prinesli so mertvoudnega človeka v postelji, prišli so popi in zdravniki. Cesar jim ukaže, naj ozdravijo tega bolnika s pomočjo slovečih bogov. Nekteri kličejo in prosijo Eskulapa, drugi Jupiterja, naj vi&ega boga, tretji boginjo Dijano, toda brez vsega vspeba; bolnik na postelji stoka in se ne more ganiti. Pantaleon se jim posmehuje, še bolj pa jih miluje, da zmišljene, gluhe in mutaste bogove kličejo na pomoč. Potem zapove cesar Pantaleonu, naj on pokaže nad bolnikom moč svojega Boga. Pantaleon stopi k postelji, vzdigne oči v nebo in moli: „0 Gospod Jezus Kristus, usliši mojo molitev, in pokaži njim, ki te ne poznajo in zmišljene bogove molijo, da si ti sam pravi, živi Bog, ki vse premoreš!" Prime bolnika za roko in zakliče: V Jezusovem imenu bodi zdrav in rabi svoje ude!" Bolnik skoči iz postelje in čversto hodi. Strah io groza obhaja vse pričujoče. Veliko izmed njih je jelo verovati v Kristusa. Mališki popi, polni serda in nevešljivosti, so v svoji slepoti in terdovratnoati cesarja podpihovali zoper Pantaleona, rekoč: „Ce tega človeka pri življenji pustiš, bodo naši bogovi pozabljeni, darovanje bo nehalo, naša vera bo prazna vraža, kristjani se bode nam posmehovati in se nad nas povzdigovali." Cesar jih je poslušal, in je jel misliti na Pantaleonovo smert.
(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
V	Kranja so 12. avg. obhajali zlato maso milg. knez in škof dr. Jernej Vidmar. Maševali so ob S na tihoma, vender je pevstvo, orgljavstvo in strelstvo po sili storilo to sv. opravilo slovesno. Cerkev je bila polna. Vošilcev je bilo obilno, iz domačega mesta srenjski odbor itd., is tujega veliko telegramov in pisem. Že teden poprej so dohajale poslanštva iz bližnjih dekanij. V dan sam, kolikor vemo, je bilo tudi iz Ljubljane nekoliko vošilcev.
Na Goričanah v kapeli je bil 13. t. m. posvečen č. g. Janez SI a kar, ki zarad vojaštva s tovarši vred ni smel posvečen biti, dokler ni prišlo više dovoljenje.
V	Bizovika so v nedeljo pobi streljali blizo mež-narije, in res ogenj zatrosili, da je popolnoma pogorela. Koliko neareč ea zgodi z ognjem! Svarite starši in od-rašeni otroke in pobaline pred nepotrebnim streljanjem!
Vojske SO drage, silno drage, ki so se bile v zadnji četertinki tekočega stoletja. Po prestevi nekega angleškega časnika je požerla vojska v Krimu 750.'>00 ljudi, v Lombardiji (1. 1851») 45.MUO, v Šlesvik-Hol-štanjnu .'>,<»<)0, amerikanska vojska 2*0.000, avstro-pru-sko-laška (I.	45.«Xjn meksikanska t',;").<>00, franco-
sko-prusijanska pa 215.000. Oh koliko prelite kervi I Da bi le bile tudi vse dufie pripravljene! — Ravno tako veliki so bili pa tudi stroški, za vojsko žrtvovani. Vojska v Krimu je stala GO milijonov šterlingov, amerikanska 940 milij., vojska Italije in Prusije zoper Avstrijo 66 milij., meksikanska 40 milij., francosko pruska 500 milij. Ako se ti milijoni pomnožijo z 10 (kajti 1 šterling ima 10 gld.), se nahaja strašansko število gld. v našem denaru.
Koliko jih je amerlo izmed 1000 od 9. do 15. mal.
serpana V V Neapelnu po 28, v Rimu po 22, v Bolonji skor 27, v Milanu 28, v Torinu 33, v Genovi 23, v Benedkah 2G, v novem Jorku skor 20, v Bruselju 19, v Londonu Čez 19, v Parizu 23, v Berlinu čez 44 (!), v Monakovem 39, na Dunaju skor 24, v Budapestu po 41 (!). Malih drobcev nismo postavili.
Poslednje novice. Iz Kine naznanjajo, da je tam strašna lakota. Okrožje Šang-hajsko nadlegajo kobilice.
—	Mogunškemu t Kettelerju se bode postavii spominek; že imajo zbranih do 50 tisuč mark v ta namen. —-
—	,,Agencija Ruska" pravi, da glasi o ruskih pobitjih so iznajdenja evropejskega časništva in niso ozira vredni.
—	Turške barke prevažajo mohamedansko prebivalstvo s kavkaskega obrežja v Trapezunt. Otomanske kerdela so notranje na Kavkazu čisto zapustile. Kaže tedaj, da tudi Turk bo vse svoje moči zbiral ob Donovi. — Po „Timesih" iz Sire od 13. avg. bi bil turški general vse moške v Eski Sagri obsodil k smerti!
Mshrice Mgnaci)an*he
za tretji mesec.
9. To hodi vodilo pri tebi, da posvetno mislečim rad pripusti začetek njih govorjenja, njegov izid si pa sebi priderži, da si sleherno dobljeno rudo govorjenja prizadevaš z zlatom prevleči. (S. Ignat. apud Bart. 1. IV. §• 36.)
Ce hočeš z aposteljnom, učenikom narodov, s sveto zvijačo ljudi loviti, moraš porabiti prebrisanost tičar-jevo; ta posnema glas ptiča, kterega zalezuje, da ga toliko slajše zapelje; tako tudi moraš ti z enakim občestvom govorjenja loviti nagnjenost ljudi.
Živalski človek ne more precej razumeti tega, kar je duhovnega. Serce se mora polagoma in ne da bi na to pazilo, povzdigovati, in od pozemeljskega ne s skokom, temuč nekako korakoma k nebeškim reččm se nagibati. Vse posiino straši.
To prijazno pomenkovanje seže globoko do serca in bo čudeže delalo. Oterpnjeno serce, ki se s silnimi in zapovedljivimi besedami ni dalo ganiti, postane po ti vabljivi prijaznosti mehko kakor vosek in se dd po tvoji volji v vsako podobo zviti.
Najpred se mora pridobiti nagnjenost; kader je enkrat to zadobljeno, je serce vjeto, in brez težave se bo dalo prostovoljno dalje voditi od pozemeljskega k večnemu.
MMobroini darovi•
Za afrikanski misijon: Polona Gregorin lgl.okr. — Po č. g. Fel. Knificu 3 gl. 5 kr.
Popravek. K naznanilu „bolniških bukev" štev. 32, str. 252. Namesto: „Po tvarini manjši" beri: „za stvarco manjši". — Stanejo vezane s polusnjem 85 kr. (ne: 90 kr.); v usnji 1 gl. 10 kr.; z zlatim obrezkoin 1 gl. 30 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkofl dediči v Ljubljani.