Številka 28 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 28. julija 1971 Cena 6 dinarjev Leto XXVIII 180. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o splošnem ljudskem odporu Razglaša se zakon o splošnem ljudskem odporu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. julija 1971 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 21. julija 1971. St. 8-4/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Predsednik Skupščine SR Sloveni?« Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o splošnem ljudskem odporu trVODNA NAČELA I Socialistična republika Slovenija se pripravlja za obrambo in odpor, če bi bila napadena in ogrožena svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska nedotakljivost Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije in se bo z vsemi svojimi silami in zmogljivostmi skupno z drugimi socialističnimi republikami zoperstavila kateremukoli napadalcu v obrambi z ustavo določene družbenopolitične ureditve SFR Jugoslavije in SR Slovenije. II Obrambne priprave, povezane z obrambo našega samoupravnega socialističnega sistema, izražajo življenjski interes slovenskega naroda ter vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter vsakogar, ki mu je do resnične osebne svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov. Neodtujljiva je pravica delovriih ljudi in občanov SR Slovenije, da branijo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost in z ustavo določeno družbeno in pohtično ureditev SR Slovenije in SFR Jugoslavije in da sodelujejo pri obrambnih pripravah in v vseh oblikah splošnega ljudskega odpora. Nihče nima pravice preprečiti občanom SR Slovenije in občanom SFR Jugoslavije, da se borijo z orožjem ali kako drugače sodelujejo v odporu proti napadalcu. Nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacije ali okupacije SR Slovenije ali posameznega njenega dela. HI Občani, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije ter družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije razvijajo, soustvarjajo in pripravljajo splošni ljudski odpor. Splošni ljudski odpor temelji na izkušnjah in tradicijah narodnoosvobodilnega boja, izhaja iz samoupravnega socialističnega sistema, iz boja za enakopravne odnose in za svetovni mir, iz neodtujljive pravice in dolžnosti napadenih, da se branijo pred napadalcem ter upošteva tudi geografski položaj Slovenije in Jugoslavije. Splošni ljudski odpor je organiziranje vseh možnih oblik dejavnosti in odpora celotnega naroda. V vojni se njegova moč in učinkovitost izražata predvsem v oboroženem boju in v stalnem procesu krepitve in uveljavljanju raznih drugih oblik odpora, v katerega so vključeni vsi delovni ljudje in občani. Oborožen boj, ki ga vodijo Jugoslovanska ljudska armadna, partizanske enote kot enote teritorialne obrambe (v nadaljnjem besedilu: partizanske enote) in delovni "judje, omogoča in uveljavlja delovanje naše socialistične oblasti in vseh družbenih sil v raznih vojnih razmerah, omogoča in krepi vse oblike aktivnega političnega, propagandnega, psihološkega in drugega odpora, tudi v začasno zasedenih vaseh, naseljih in mestih. V pripravah in v vojni vključuje in združuje splošni ljudski odpor vse materialne, kulturne, znanstvene, strokovne in druge sile Slovenije v učinkovit in nepremagljiv odpor. IV Priprave na splošni ljudski odpor so družbeni proces, v katerem delovni ljudje Slovenije vedno bolj neposredno sodelujejo in odločajo tudi o vprašanjih obrambe svoje socialistične skupnosti in v katerem se uresničujejo ter konkretizirajo pravice in dolžnosti delovnega človeka, občana, delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti ter družbenopohtičnih skupnosti na področju obrambnih funkcij naše samoupravne socialistične družbe. V Družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije izvajajo obrambne priprave, pripravljajo razne oblike splošnega ljudskega odpora v okviru svojih pravic in dolžnosti, usposabljajo občane in zlasti mladino ter ustvarjajo materialne in druge pogoje za krepitev obrambne moči in splošnega ljudskega odpora. VI Partizanske enote se organizirajo tako, da pokrivajo ceiotpo ozemlje Socialistične republike Slovenije. V miru in vojni delujejo samostojno ali skupaj z eno- tami Jugoslovanske ljudske armade; na začasno zasedenem ozemlju so jedro in glavni nosilec oboroženega odpora in se skupno z vsemi delovnimi ljudmi in občani ter z vsemi njihovimi silami in zmogljivostmi borijo za osvoboditev. VII Družbenopolitične in druge družbene organizacije s svojo aktivnostjo krepijo in sooblikujejo idejnopolitične temelje za priprave splošnega ljudskega odpora in za izvrševanje obrambhih nalog, vključujejo in usposabljajo občane, zlasti pa mladino, krepijo socialistični patriotizem, družbeno samozaščito in usposabljajo za splošni ljudski odpor. Vili Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza komunistov sta temeljni politični sili pri organizaciji in pripravah splošnega ljudskega odpora. Socialistična zveza delovnega ljudstva političho povezuje vse nosilce družbenih sil pri pripravah splošnega ljudskega odpora ter zagotavlja, dà se te priprave izvajajo nà najširših samoupravnih osnovah. Zveza komunistov je vodilna idejnopolitična usmerjevalna in gonilna sila pri organiziranju in vodenju splošnega ljudskega odpora. v IX Varstvo samoupravne družbe in delovnih ljudi in občanov je del sistema družbene samozaščite ter sestavni del pravic in dolžnosti delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij. S statuti občine in delovnih organizacij se določa sistem in izvajanje družbene samozaščite na področju splošnega ljudskega odpora. 1 2 3 1. poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen SR Slovenija v skladu s svojim ustavnim položajem, v okviru enotnega jugoslovanskega sistema obrambe države na podlagi zveznih predpisov in na podlagi tega zakona organizira in pripravlja splošni ljudski odpor na svojem ozemljil, pripravlja organizacijo in delo v vojnih razmerah za udeležbo v oboroženem boju in v drugih oblikah odpora, organizira varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru ih vojni ter opravlja druge naloge, ki imajo pomen za obrambo dežele. SR Slovenija vodi med vojno splošni ljudski odpor. 2. člen Pri organizaciji in pripravah vseh nacionalnih in družbenih sil za splošni ljudski odpor medsebojno sodelujejo družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, delovtie in druge organizacije in pri tem izvajajo epotno splošno politiko in koncepcijo obrambe dežele. 3. člen Občina organizira splošni ljudski odpor v okviru enotnega sistema obrambe Slovenije ter pri tem na svojem območju pripravlja in organizira delo v vojnih razmerah za udeležbo v splošnem ljudskem odporu, or- ganizira varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ter opravlja druge naloge, ki imajo pomen za obrambo dežele. Občina med vojno vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 4. člen Krajevne skupnosti, njihovi odbori za splošni ljudski odpor ter občani se neposredno in stalno pripravljajo na splošni ljudski odpor, za organizacijo in razvoj tega odpora, za krepitev družbene samozaščite ter za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. 5. člen Delovne in druge organizacije ter njihovi odbori za splošni ljudski odpor delujejo v skladu z zakonom, statutom in drugimi svojimi splošnimi akti v pripravah splošnega ljudskega odpora ter skrbijo zlasti za to, da se kar najbolj izkoristijo vse njihpve sile in sredstva za potrebe splošnega ljudskega odpora ter za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. 6. člen Partizanske enote, ki jih ustanavljajo republika, občine in delovne organizacije, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije in so najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora, ki varujejo neodvisnost, ustavno ureditev, nedotakljivost in celovitost ozemlja SR Slovenije. Partizanske enote se oblikujejo tako, kot to najbolj ustreza njihovim nalogam, oblikam oboroženega odpora in območjem, na katerih delujejo. Družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije morajo v skladu z razvojnimi in vojnimi načrti zagotoviti materialna in druga sredstva za delovanje partizanskih enot. 7. člen Partizanske enote, pristojni republiški in občinski organi, delovne in druge organizacije sodelujejo z Jugoslovansko ljudsko armado, ki je skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in občanov SFR Jugoslavije. 8. člen Civilna zaščita je sestavni del obrambnih priprav za usposabljanje delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnósti, družbenopolitičnih Skupnosti, delovnih in drugih organizacij, za varstvo in reševanje prebivalstva ih materialnih dobrin v vojnih razmerah. Civilna zaščita se usposablja in v miru deluje pri varstvu in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. 9. člen Občani, delovne in druge organizacije ter državni òrgani so dolžni varoyatt kot tajnost vse tiste podatke, listine, dokumente in objekte, ki so doldčeni v zaktirilh in drugih predpisih. 2. poglavje PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. Socialistična republika Slovenija 10. člen SR Slovenija izvršuje s Voj e pravice ih ddlžntisti na področju splošnega ljudskega odpora prek Skupščine SR Slovenije in drugih republiških organov. Skupščina SR Slovenije 11. člen Skupščina SR Slovenije določa splošna načela, cilje in politiko Socialistične republike Slovenije in njenih organov na področju splošnega ljudskega odpora. , Skupščina SR Slovenije zagotavlja sredstva za potrebe splošnega ljudskega odpora v republiki ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon. 12. člen Politiko Skupščine SR Slovenije na področju splošnega ljudskega odpora v Sloveniji uresničujejo in izvajajo: izvršni svet Skupščine SR Slovenije, svet SR Slovenije za narodno obrambo, glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor, republiški sekretariat za narodno obrambo ter drugi republiški upravni organi in organizacije. izvršni svet Skupščine SR Slovenije 13. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skrbi za izvajanje zakonov in politike, ki jo določa Skupščina SR Slovenije, usklajujejo delo upravnih organov ter jim daje splošne smernice za delo na področju splošnega ljudskega odpora. 14. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zlasti; — določa program priprav za splošni ljudski odpor (razvojni načrt) na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja SR Slovenije ter v skladu z enotnimi osnovami načrtov in priprav za obrambo Jugoslavije; — določa načrt za delovanje v vojnih razmerah, s katerim določi zlasti naloge, ukrepe in postopek za primer neposredne vojne nevarnosti in za primer vojne (vojni načrt); — določa organizacijo in delo republiških upravnih in drugih organov v vojni ter sistem organizacije in varstva delovnih in drugih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb v vojni; — skrbi, da občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti ter občine izvršujejo pravice in dolžnosti glede priprav in opravljanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora ; — skrbi, da si delovne organizacije, ki so posebnega pomena za republiko, ustvarijo pogoje za delo v vojnih razmerah; — določa splošna načela organizacije, sestava in vodenja milice v vojni in odloča v katerih izjemnih mirnodobnih primerih se lahko aktivirajo rezervne enote milice; — določa merila in pogoje za izbiro delavcev za delo s področja splošnega ljudskega odpora v državnih organih ter v delovnih in drugih organizacijah; — določa pogoje za povračila potnih stroškov in nadomestil osebam, ki so vpoklicane v vojaško službo v partizanske enote in višino teh povračil; — izdaja predpise o vpisovanju v vojaško evidenco ženskih vojaških obveznikov, ki so razporejeni v partizanske enote in službe teritorialne obrambe: — spremlja priprave za splošni ljudski odpor v občinah ter v delovnih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih služb, jih usmerja ter usklajuje z republiškimi načrti in ukrepi; — določi načrt in odreja evakuacijo pomembnih naprav in dobrin gospodarstva in družbenih služb ter republiških organov in prebivalstva; — daje pristanek, da se vojaška oseba napoti na delo v republiški organ. Svet SR S lo v e n i j e za narodno obrambo 15. člen Svet SR Slovenije za narodno obrambo izvršuje in usklajuje priprave za splošni ljudski odpor na območju Slovenije, skrbi za učinkovitost teh priprav ter obravnava vprašanja, ki zahtevajo sodelovanje z Jugoslovansko ljudsko armado. Svet SR Slovenije za narodno obrambo pri tem zlasti: — usmerja izvajanje vojnih priprav, posebno za pripravljanje materialnih in drugih virov in sil SR Slovenijo za splošni ljudski odpor ter za ustanovitev in organizacijo partizanskih enot, služb teritorialne obrambe in civilne zaščite; — ustanavlja partizanske enote in službe teritorialne obrambe, ki so v pristojnosti SR Slovenije; — odloča o organizaciji, opremljenosti in nalogah vojnih enot milice; —1 usklajuje vojne priprave med republiškimi organi in organizacijami ter med njimi in Jugoslovansko ljudsko armado; — daje svetom občinskih skupščin za narodno obrambo smernice za enotno reševanje vprašanj pri pripravah splošnega ljudskega odpora; — določa objekte in 'naprave, ki imajo poseben republiški pomen za splošni ljudski odpor in način njihovega zavarovanja; — obravnava predlog razvojnega in vojnega načrta ter predloge zakonov in drugih predpisov o vpra-» šanjih, ki so pomembna za splošni ljudski odpor ter daje nanje svoja mnenja; — obravnava programe izgradnje zaklonišč; — usklajuje izvajanje priprav na področju splošnega ljudskega odpora z drugimi republikami; — obravnava poročila inšpekcijske službe o izvajanju predpisov s področja obrambnih priprav ter sprejema v tej zvezi smernice; — določa merila in normative za razpored ljudi in sredstev za potrebe državnih organov, partizanskih enot in civilne zaščite ter za druge družbene potrebe v vojni, v skladu s potrebami .dopolnjevanja potreb Jugoslovanske ljudske armade v vojni; — določa organizacijo vojnih zvez in strokovne izvajalce iz republiške pristojnosti. Svet SR Slovenije za narodno obrambo za svoje delo odgovarja Skupščini SR Slovenije. 16. člen Svet SR Slovenije za narodno obrambo ima predsednika, tajnika in določeno število članov. Predsednik sveta je po svojem položaju predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, tajnik sveta pa republiški sekretar za narodno obrambo. Ciani sveta so po svojem položaju: poveljnik najvišjega poveljstva enot Jugoslovanske ljudske armade na območju Slovenije, poveljnik in politični komisar glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor in republiški . ekretar za notranje zadeve. Druge člane sveta izvoli Skupščina SR Slovenije, ki hkrati določi tudi njihovo število. 17. člen Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta. Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomestuje član sveta, ki ga imenuje svet. 18. člen Za proučevanje posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja in za pripravo predlogov lahko svet ustanovi stalne in začasne strokovne komisije. Delo komisije vodi praviloma član sveta, kolikor svet ne določi drugače. 19. člen Strokovne zadeve za svet SR Slovenije za narodno obrambo opravljata v okviru svoje pristojnosti glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor in republiški sekretariat za narodno obrambo. Gradivo 'za seje sveta pripravljajo tudi drugi upravni organi v mejah svojega delovnega področja ter po potrebi tudi posamezne delovne in druge organizacije. Glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor 20. člen Glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor (v nadaljnjem besedilu : glavni štab) proučuje, spremlja in uveljavlja sodobne oblike, metode in sredstva splošnega ljudskega odpora in predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe. 21. člen Glavni štab je najvišje poveljstvo partizanskih enot v Sloveniji; na ozemlju, ki ga je sovražnik začasno zasedel, vodi vse oborožene sile. 22. člen Glavni štab na področju priprav oboroženega odpora zlasti: — predlaga ustanovitev partizanskih enot iz pristojnosti SR Slovenije in jih vodi; — sodeluje z občinami in delovnimi organizacijami pri organiziranju partizanskih enot neposredno ali prek conskih štabov in skupno z njimi skrbi za urjenje in borbeno pripravljenost enot, za ustrezno reševanje organizacijskih in kadrovskih vprašanj teh enot ter usklajuje opremljanje teh enot, reševanje drugih vprašanj, ki zagotavljajo enotnost pri izvajanju načrtov, navodil in smernic za splošni ljudski odpor; — oblikuje osnove in doktrino za delovanje partizanskih enot; — obravnava razvoj, opremljenost, normative in merila ter naloge za partizanske enote na območju posameznih občin in predlaga v okviru svojega delovnega področja razvojni in vojni načrt SR Slovenije; — izdaja v miru štabom in poveljstvoip partizanskih enot obvezna navodila za organiziranje in borbeno pripravljenost partizanskih enot ter smernice za njihove programe pouka in vzgoje; — uresničuje osnovna operativno-taktična pravila, ki jih za partizanske enote predpisuje vrhovni poveljnik oboroženih -sil Jugoslavije; — skrbi za izvajanje strokovnih in tehničnih navodil za nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidentiranje in za nadzor nad predmeti obprožitve in nad opremo partizanskih enot ; — daje smernice o evidenci in načinu priznanja udeležbe pri pouku in vajah partizanskih enot za vojaške vaje in za napredovanje pripadnikov partizanskih enot; — usklajuje delovanje partizanskih enot s pripravami in načrti ter dejavnostjo Jugoslovanske ljudske armade na območju SR Slovenije. 23. člen Predsednik republike imenuje na predlog izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije poveljnika glavnega štaba Političnega komisarja in druge člane štaba imenuje Skupščina SR Slovenije, ki hkrati določi število članov štaba. 24. člen Glavni štab sprejme statut, ki ga potrdi svet SR Slovenije za narodno obrambo. 25. člen Strokovne in administrativne zadeve za glavni štab opravlja služba štaba. Strpkovne delavce > službe imenuje štab. Pravice in dolžnosti delavcev glavnega štaba iz delovnega razmerja se določijo v statutu in drugih splošnih aktih, ki jih sprejme štab v soglasju z delovno skupnostjo. Republiški sekretariat za narodno obrambo 26. člen Republiški sekretariat za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju splošnega ljudskega odpora, kolikor niso posamezne zadeve dane z zakonom v področje drugih republiških upravnih organov. Republiški- sekretariat za narodno obrambo zlasti: — pripravlja v sodelovanju z drugimi republiškimi upravnimi organi predloge za razvojni in vojni načrt SR Slovenije; — skrbi za medsebojno uskladitev občinskih razvojnih in vojnih načrtov z načrti SR Slovenije; — daje strokovna navodila za organizacijo, opremljenost in delovanje civilne zaščite ter službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje; — skrbi za usposabljanje strokovnih kadrov, ki so v upravnih organih, delovnih in drugih organizacijah zadolženi za obrambne priprave; — določa program pouka za obrambo in zaščito •prebivalstva in pouka enot civilne zaščite, v sodelovanju s pristojnimi organi jn organizacijami skrbi za izvajanje tega programa ter izdaja ustrezno strokovno literaturo; — izdaja strokovna navodila za izvajanje varnostno zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih, delovnih in drugih organizacijah; — izdaja pooblastila strokovnjakom za varstvo pred neeksplodiranimi bojnimi sredstvi; — opravlja zadeve iz pristojnosti republike, ki se nanašajo na organiziranje splošnega izvidniškega, obveščevalnega in alarmnega sistema ; — usklajuje s pristojnimi republiškimi organi zadeve splošnega sistema in režima vojnih zvez ter kriptografskega zavarovanja podatkov in informacij ; — opravlja zadeve 's področja vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije, ki so v pristojnosti republike; — opravlja administrativne zadeve za potrebe sveta SR Slovenije za narodno obrambo. Republiški sekretariat za narodno obrambo sodeluje s pristojnimi organi in poveljstvi Jugoslovanske ljudske .armade ter opravlja tudi naloge iz 28. in 29. člena tega zakona, kolikor po smislu teh določb sodijo v njegovo delovno področje. 27. člen Inšpekcijske zadeve glede izvajanja predpisov s področja obrambnih priprav opravlja v sestavu repuj-bliškega sekretariata za narodno obrambo inšpektorat za narodno obrambo. Inšpektorje imenuje izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog sveta SR Slovenije za narodno obrambo. Inšpektorji in osebe, ki jih inšpektorat pooblasti za opravo posameznih inšpekcijskih zadev, imajo glede opravljanja inšpekcijskih zadev pravice in dolžnosti po tretjem odstavku 43. člena zakona o narodni obrambi Drugi republiški upravni organi 28. člen Politiko Skupščine SR Slovenije, smernice izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in sklepe sveta SR Slovenije za narodno obrambo pri pripravah splošnega ljudskega odpora izvajajo poleg republiškega sekretariata za narodno obrambo tudi drugi republiški upravni organi, delovne in druge organizacije republiškega pomena (v nadaljnjem besedilu: republiški organi) v mejah pravic in dolžnosti, ki jih zanje določajo ustava, zakoni in drugi predpisi. Republiški organi so odgovorni, da se priprave v dejavnostih iz njihovega področja uskladijo s programom priprav za splošni ljudski odpor (prva alinea 14. člena), zagotovijo potrebna sredstva za delo ter izvajajo priprave in druge nujne ukrepe, da se - vojnem času pomembne dejavnosti, ki so v njihovi pristojnosti, opravljajo tudi v vseh vojnih pogojih in da se njihovi delavci usposobijo za izvrševanje nalog in zadev ki so pomembne za splošni ljudski odpor in za delo v vojni. 29. člen Republiški organi vsak na svojem področju neposredno izvajajo obrambne priprave in v ta namen zlasti: — izdelujejo predloge za razvojni in vojni načrt za dejavnosti v njihovi pristojnosti; — spremljajo priprave občin in delovnih organizacij iz svojega delovnega področja, jih usmerjajo in usklajujejo s svojimi načrti in ukrepi ter izvajajo strokovni nadzor nad izvrševanjem teh priprav; — izdajajo strokovna navodila za izvajanje obrambnih priprav iz svojega delovnega področja; — skrbijo, da se predvidijo sredstva ža področje njihovih dejavnosti v pripravah za splošni ljudski odpor in dajejo ustrezne predloge; — predlagajo ukrepe in skrbe za zagotovitev materialnih rezerv za svoje dejavnosti, ki imajo pomen za republiko; — predlagajo delovne in druge organizacije, ki imajo v vojni pomen za republiko in skrbe, da te organizacije izdelajo načrte, izvedejo ustrezne priprave ter da imajo v vojni pogoje za delo; — skrbijo za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah in za'uveljavljanje družbene samozaščite; — predlagajo strokovne nosilce priprav za posamezne pomembnejše dejavnosti oziroma panoge iz svojega področja ter skrbe, da izvršujejo svoje dolžnosti in izvedejo potrebne priprave; — predlagajo sistem organizacije in delovanja ter način izvrševanja njihovih dejavnosti v vojni oziroma v razmerah splošnega ljudskega odpora; — pripravljajo osnutke vojnih predpisov, s katerimi se ureja organizacija, delovanje in način vodenja njihove dejavnosti skladno s posebnostmi SR Slovenije v razmerah splošnega ljudskega odpora; > — skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev za delo v vojni. Republiški upravni organi medsebojno usklajujejo svoje delo pri pripravah splošnega ljudskega odpora in sodelujejo z glavnim štabom in republiškim sekretariatom za narodno obrambo. 30. člen Poleg nalog iz prejšnjega člena opravljajo posamezni republiški organi zlasti te-le naloge : a) republiški sekretariat za notranje zadeve: — opravlja organizacijske, mobilizacijske, materialne in druge priprave za vojne enote milice; — skrbi za organizacijo in delovanje vseh organov za notranje zadeve v vojni; — izvaja priprave za urejanje. prometa, zaščito državnih organov in določenih objektov v vojni; — skrbi za kriptografsko zavarovanje tajnih podatkov in njihovo prenašanje s tehničnimi sredstvi; b) republiški sekretariat za prosveto in kulturo: — izdaja tujcem dovoljenja za opravljanje določenih vrst znanstveno-raziskovalnega dela; — skrbi, da se zavarujejo predmeti zgodovinske, umetniške in kulturne vrednosti in republiški arhiv; c) republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo predlaga organizacijo sodišč in drugih pravosodnih organov za delo v vojni in pogojih splošnega ljudskega odpora ter merila in normative za razporeditev ljudi in sredstev v te organe; č) republiški sekretariat za finance predpiše v sodelovanju s pristojnimi republiškimi organi poseben način dokumentiranja in obravnavanja finančnih sredstev za izdatke splošnega ljudskega odpora, glede katerih je treba zagotoviti tajnost. 2. Občine 31. člen z Pravice in dolžnosti občine na področju splošnega ljudskega odpora izvršujejo, v mejah svojega delovne- / ga področja, občinska skupščina, svet za narodno obrambo ter drugi občinski sveti, upravni organ za narodno obrambo ter drugi občinski upravni organi, štabi oziroma poveljstva partizanskih enot ter krajevne skupnosti. Občinska skupščina 32. člen Občinska skupščina določa splošna načela, smotre in politiko na področju obrambnih priprav, oboroženega odpora in civilne zaščite, daje na teh področjih splošne smernice za delo občinskih svetov in upravnih organov, krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter sprejme občinski načrt za civilno zaščito. S statutom občine se določijo naloge s področja splošnega ljudskega odpora. 33. člen Izvrševanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora, ki imajo pomen za več občin, usklajujejo občinske skupščine, v okviru medobčinskega sodelovanja in lahko v ta namen ustanavljajo skupne službe in druge organe medobčinskega sodelovanja. Svet občinske skupščine za narodno obrambo 34. člen Svet občinske skupščine za narodno obrambo usklajuje priprave za obrambo in delovanje v raznih vojnih razmerah ter skrbi za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora ter mobilizacijo vseh sil in sredstev v občini. 35. člen Svet občinske skupščine za narodno obrambo zlasti : — obravnava predloge predpisov občinske skupščine na področju splošnega ljudskega odpora, in daje svoje mnenje k takim predlogom ; — predlaga občinski skupščini smernice za organizacijo in delo na področju splošnega ljudskega odpora; — sprejme razvojni in vojni načrt občine; — oblikuje partizanske enote, določa njihovo organizacijo in sestavo ob upoštevanju smernic glavnega" štaba, odloča o njihovi opremi in oborožitvi ter spremlja njihovo delo; — imenuje poveljnika, političnega komisarja in druge člane najvišjega štaba partizanske enote v občini v soglasju z glavnim štabom; na predlog na j višjega štaba partizanske enote imenuje tudi poveljnike, politične komisarje in člane nižjih štabov oziroma poveljstev partizanskih enot, ki jih je oblikoval; — daje soglasje k imenovanju poveljnikov, političnih komisarjev in članov štabov oziroma poveljstev partizanskih enot v delovnih organizacijah, ki jih na območju občine imenuje delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja delovne organizacije, ki je enoto ustanovila; — sprejema načrte vzgoje in urjenja partizanskih enot ter enot civilne zaščite; . — določa merila za razvrstitev vojaških obveznikov v organe za materialno oskrbo splošnega ljudskega odpora in na delovne in druge dolžnosti v vojni na območju občine; — določa organizacijo vojnih zvezi iz pristojnosti občine; — določa osnove za organizacijo in sestavo enot civilne zaščite ter spremlja delo njihovih štabov; • — koordinira dela odborov krajevnih skupnosti za splošni ljudski odpor, spremlja delo odborov delovnih organizacij za splošni ljudski odpor in skrbi za zagotovitev materialnih in drugih sredstev za delo krajevnih skupnosti na področju splošnega ljudskega odpora; — daje pristanek, da se vojaška oseba napoti na delo v občinske organe ali organizacije; — obravnava in določa smernice izvajanja pouka prebivalstva za obrambo in zaščito; — sprejema načrte za zatemnitev in za druge ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin na pbmočju občine; — daje soglasje za zaposlitev delavčev v občinskem upravnem organu za narodno obrambe 36. #ten Svet občinske skupščine za narodno obrambo ima predsednika in določeno število članov. Člani sveta so po svojem položaju poveljnik najvišjega štaba partizanske enote, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito ter predstojnik občinskega upravnega organa za narodno obrambo. Druge člane sveta imenuje občinska skupščina na svoji seji. Ob imenovanju določi hkrati tudi število članov sveta. Predsednik sveta za narodno obrambo je predsednik občinske skupščine. Občinska skupščina lahko izvoli za predsednika sveta tudi drugo osebo izmed odbornikov. Tajnika sveta za narodno obrambo imenuje svet izmed svojih članov. 37. člen Strokovno in administrativno službo za svet občinske skupščine za narodno obrambo opravlja občinski upravni organ za narodno obrambo. Gradivo za delo sveta pripravljajo tudi drugi upravni organi v mejah svojega delovnega področja, strokovne komisije, štabi partizanskih enot, po potrebi pa tudi posamezne delovne in druge organizacije. Upravni in drugi organi občinske skupščine 38. člen Občinski upravni organi izvajajo v mejah svojih pristojnosti zakone in druge predpise širših družbenopolitičnih skupnosti ter predpise in smernice občinske skupščine in njenih svetov, ki jih sprejemajo na področju obrambnih priprav. 39. člen Občinski upravni organ za narodno obrambo zlasti: — pripravlja v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi predloge za razvojni in vojni načrt občine; — daje strokovno pomoč pri izdelavi razvojnih in vojnih načrtov drugim občinskim organom, delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim; — opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije v skladu s posebnimi predpisi; — skrbi za ‘organiziranje in pripravo enot civilne zaščite in za pouk obveznikov civilne zaščite; — skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje; — opravlja razpored prebivalstva v enote Jugoslovanske ljudske armade, v partizanske enote, službe teritorialne obrambe, v enote civilne zaščite ter na delovne dolžnosti v vojni in vodi ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi; — skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah; — skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva. Predstojnika občinskega upravnega organa za narodno obrambo imenuje občinska Skupščina po predhodnem mnenju republiškega sekretarja za narodno obrambo. 40. člen Drugi občinski upravni organi in drugi organi občinske skupščine vsak na svojem področju zlasti: — izdelujejo predloge za razvojni in vojni načrt občine za dejavnosti iz njihove pristojnosti; — dajejo strokovno pomoč delovnim in drugim organizacijam pri izdelavi razvojnih in vojnih načrtov ter pripravah na splošni ljudski odpor; — pripravljajo predloge za svoje delo v različnih vojnih razmerah. Občinski organi iz prejšnjega odstavka pri svojem delu sodelujejo z občinskim upravnim organom za narodno obrambo. 3. poglavje PRAVICE IN DOLŽNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI, DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ TER NJIHOVIH ODBOROV ' ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR 1. Krajevne skupnosti 41. člen Krajevne skupnosti v mejah svojih pravic in dolžnosti izvajajo naloge na področju priprav občanov na splošni ljudski odpor ter na področju civilne zaščite in opravljajo druge naloge, ki jih za področje splošnega ljudskega odpora določa statut občine ali statut krajevne skupnosti. 42. člen Priprave za splošni ljudski odpor opravlja odbor krajevne skupnosti za splesni ljudski odpor. Odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor skrbi za organizacijske, politične, materialne in druge priprave za splošni ljudski odpor, ustvarja in proučuje pogoje za krajevnim razmeram ustrezajoče oblike splošnega ^ ljudskega odpora ter skrbi za vzgojo in usposobljenost občanov za splošni ljudski odpor. Pri opravljanju svojih nalog odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor uresničuje smernice pristojnih občinskih organov. 43. člen Odbor za splošni ljudski odpor lahko ustanavlja pododbore za posamezne vasi oziroma naselja, ulice in soseske ter komisije za izvajanje posameznih nalog s področja splošnega ljudskega odpora. 44. člen Po svojem položaju sta člana odbora krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor poveljnik partizanske enote in vodja štabu za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti imenuje druge člane odbora izmed predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih občanov iz območja krajevne skupnosti, ki lahko največ prispevajo k organizaciji in pripravam na splošni ljudski odpor. Število članov krajevnega odbora za splošni ljudski odpor določi svet krajevne skupnosti hkrati, ko izvrši imenovanje. 2. Delovne in druge organizacije 45. člen Vsi organi delovne ali druge organizacije so v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po zakonu in statutu, odgovorni za učinkovito pripravljanje organizacije na splošni ljudski odpor. 46. člen Delavski svet oziroma drug ustrezen organ delovne ali druge organizacije določa njen razvojni načrt, način priprave delovne ali druge organizacije za njeno dejavnost v vojni glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti, skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, odloča o finančnih sredstvih za potrebe priprav na splošni ljudski odpor, skrbi za opremljanje in strokovni pouk enote civilne zaščite v delovni ali drugi organizaciji, če ima delovna organizacija partizansko enoto pa tudi za opremljanje, oborožitev in strokovni pouk te enote. 47. člen Za neposredno izvrševanje priprav za splošni ljudski odpor lahko delavski svet oziroma drug ustrezen organ delovne ali druge organizacije ustanovi odbor delovne ali druge organizacije za splošni ljudski odpor, mora pa ga ustanoviti, če tako določi svet občinske skupščine za narodno obrambo. 48. člen Odbor delovne eli druge organizacije za splošni ljudski odpor zlasti: — vodi in usklajuje konkretne priprave za splošni ljudski odpor organizacij združenega dela in drugih notranjih enot in služb delovne ali druge organizacije, njenih enot civilne zaščite, morebitnih partizanskih enot in služb teritorialne obrambe ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk; — sprejme vojni načrt' organizacije in predlaga sprejem razvojnega načrta in drugih aktov in ukrepov, za katere je pristojen delavski svet ali drug ustrezen organ delovne ali druge organizacije; — organizira in pripravlja vse možne oblike, metode in načine odpora, ki ustrezajo posebnim razmeram v delovni ali drugi organizaciji; — predlaga pristojnim organom razpored delavcev organizacije, ki so vojaški obvezniki, za delo v partizanski enoti, službi teritorialne obrambe, v enoti civilne zaščite v organijzaciji ter za delovne dolžnosti v vojni; — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti; — skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov pri pripravah splošnega ljudskega odpora in za uveljavljanje družbene samozaščite; — določa ukrepe in postopek za zavarovanje za splošni ljudski odpor pomembnih podatkov, ki so v skladu s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije tajnosti; — določa v soglasju s pristojnimi občinskimi organi delavce, ki opravljajo zaupna dela pri pripravah za splošni ljudski odpor; — opravlja druge naloge s področja splošnega ljudskega odpora, ki jih zakon daje v pristojnost delovne organizacije, kolikor za posamezno takšno nalogo ni določena izrecna pristojnost delavskega sveta. 49. člen Odbor delovne ali druge organizacije za splošni ljudski odpor lahko imenuje svoje pododbore ali komisije za delo v posameznih organizacijah združenega dela ali drugih notranjih enotah, obratih itd. ter določi njihovo delovno področje. 50. člen Predsednika in člane odbora delovne ali druge organizacije za 'splošni ljudski odpor imenuje delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja; v odbor mora imAiovati najmanj po enega predstavnika štaba za civilno zaščito in člana poveljstva morebitne partizanske enote v organizaciji. 51. člen V delovnih in drugih organizacijah, kjer ni odbora za splošni ljudski odpor, opravlja naloge iz 48. člena tega zakona delavski svet ali drug ustrèzen organ upravljanja, kolikor ni v statutu delovne organizacije posamezna naloga dana v delovno področje katerega od izvršilnih organov organizacije. 4. poglavje PARTIZANSKE ENOTE 52. člen Partizanske enote ustanavljajo republika in občine po teritorialnem, delovne organizacije pa po proizvodnem načelu. Partizanske enote sestavljajo skupine, oddelki, vodi, čete, bataljoni, odredi in po potrebi tudi druge formacije. 53. člen Partizanske enote po teritorialnem načelu ustanavlja v občini občinska skupščina na predlog sveta za narodno obrambo praviloma za območja krajevne skupnosti, in sicer tako, da je z ustreznimi partizanskimi enotami pokrito celotno območje občine. 54. člen Partizanske enote v delovni organizaciji ustanovi delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja; de- lavski svet mora ustanoviti partizansko enoto, če je tako določeno v republiškem ali občinskem razvojnem načrtu. 55. člen Partizanske enote, ki so jih na območju občine ustanovili občinska skupščina ter delovne organizacije, tvorijo celoto in delujejo na podlagi enotnih načel in načrtov za splošni ljudski odpor v SR Sloveniji. 56. člen Partizanske enote vodijo štabi oziroma poveljstva. Stabi oziroma . poveljstva partizanskih enot so glavni štab, conski štabi za splošni ljudski odpor in štabi oziroma poveljstva posameznih partizanskih enot. 57. člen Svet SR Slovenije za narodno obrambo ustanovi na predlog glavnega štaba conske štabe za splošni ljudski odpor. S sklepom o ustanovitvi določi območje conskih štabov, njihove naloge ter pravice in dolžnosti. Glavni štab imenuje poveljnika, političnega komisarja in druge člane in strokovne delavce conskih štabov, predpisuje sestavo conskih štabov in njihovih enot ter skrbi za njihovo opremljenost in oborožitev. Sredstva za delo conskih štabov za splošni ljudski odpor se zagotovijo v republiškem proračunu. 38. člen Najvišji štab partizanskih enot v občini je poseben občinski organ, ki vodi in združuje delovanje vseh partizanskih enot (55. člen) in je odgovoren za mobilizacijsko in bojno pripravljenost enot. • Najvišji štab partizanskih enot v občini izvršuje smernice in stališča občinske skupščine, sveta občinske skupščine za narodno obrambo ter navodila glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba. 59. člen Pri izvrešvanju svojih nalog iz prejšnjega člena najvišji štab partizanskih enot v občini zlasti: — obravnava v sodelovanju s conskim. štabom razvoj, opremljenost, normative in merila za partizanske enote na območju občine; — proučuje okolje, na katerem bodo delovale partizanske enote, način, obliko in taktiko boja v različnih vojnih razmerah in pripravlja taktične in druge načrte za delovanje partizanskih enot; — predlaga svetu občinske skupščine za narodno obrambo nabavo opreme, oborožitve, materialnih in tehničnih sredstev za partizanske enote; — usklajuje delovanje partizanskih enot s pripravami in načrti. Jugoslovanske ljudske armade; — skrbi za enotno izvajanje navodil za organiziranje in pripravljanje partizanskih enot ter za načrtovanje in enotno izvajanje vzgoje in urjenja; — predlaga svetu občinske skupščine za narodno obrambo ustrezno reševanje organizacijskih in kadrovskih vprašanj, sestav in ustanavljanje novih partizanskih enot; — usklajuje opremljanje partizanskih enot in druga vprašanja, ki zagotavljajo enotnost pri izvajanju načrtov, navodil in smernic za splošni ljudski odpor. 60. člen Stab oziroma poveljstvo posamezne partizanske enote zlasti: — vodi in skrbi za urjenje in bojno pripravljenost, za idejnopolitično vzgojo, za organizacijska in kadrovska vprašanja enote; — skrbi za izvajanje strokovnih in tehničnih navodil za nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidentiranje in nadzor nad predmeti opreme in oborožitve enote; — skrbi za varnostne ukrepe in za varnostno vzgojo pripadnikov partizanskih enot; — proučuje okolje, na katerem" dela partizanska enota ter način, obliko in taktiko boja, ki ustreza različnim vojnim razmeram; — proučuje in spremlja sodobne oblike, metode in sredstva splošnega ljudskega odpora in daje pristojnim organom predloge za ustrezne ukrepe. 61. člen Stabi oziroma poveljstva partizanskih enot sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, državnimi organi, krajevnimi skupnostmi, s poveljstvi enot Jugoslovanske ljudske armade in drugimi organizacijami, katerih delo je pomembno za priprave na splošni ljudski odpor. 62. člen Starešine partizanskih enot imajo čine, ki veljajo za Jugoslovansko ljudsko armado. Starešine partizanskih enot imajo tudi oznake, položajne znake in uniforme, ki jih na predlog glavnega štaba določa svet SR Slovenije za narodno obrambo. 63. člen Služba in poveljevanje v partizanskih enotah se opravlja v slovenskem jeziku; v posameznih partizanskih enotah se glede na njihov sestav uporabljajo tudi jeziki narodov in narodnosti Jugoslavije. 64. člen Partizanske enote imajo vojne zastave, katerih obliko in način podeljevanja predpiše svet SR Slovenije za narodno obrambo. 65. člen Partizanske enote imajo stalno in rezervno sestavo. Stalno sestavo partizanske enote sestavljajo občani, ki so v partizansko enoto, njen štab oziroma poveljstvo ali strokovno službo postavljeni na delovno mesto ali dolžnost, ki jo v mirnem času opravljajo kot poklicno dolžnost. Rezervno sestavo partizanske enote sestavljajo vojaški obvezniki, ki so razporejeni vanjo z vojnim razporedom ter prostovoljci. 66. člen Osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena se štejejo kot delavci v delovnem razmerju. O delovnih razmerjih delavcev glavnega štaba in conskih štabov odloča glavni štab. O delovnih razmerjih delavcev štabov drugih partizanskih enot odloča pristojni svet občinske skupščine za narodno obrambo. 67. člen V stalnem sestavu partizanskih enot so lahko tudi aktivne vojaške osebe za katere je dal pristanek izvršni .svet Skupščine SR Slovenije (14. člen) ozirom? svet občinske skupščine za narodno obrambo (35. člen). Aktivne vojaške osebe, ki so,na dolžnostih v stalnem sestavu partizanskih enot, imajo vse pravice in dolžnosti, ki veljajo za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade. 68. člen Vojaški obvezniki, ki so v stalnem sestavu ali so vpoklicani na vaje partizanske enote in prostovoljci imajo poleg pravice do brezplačnega prevoza in do nadomestila osebnega dohodka v skladu s posebnimi predpisi tudi pravico do enkratne denarne pomoči v primeru telesne okvare s stopnjo najmanj 20 odstotkov ali smrti, kakršno imajo vojaške osebe po 193. členu zakona o Jugoslovanski ljudski armadi (Uradni list SFRJ, št. 52-719/64 in 57-929/65). 5. poglavje CIVILNA ZAŠČITA a) Splošno 69. člen Civilna zaščita organizira in vodi akcije za reševanje, pomoč in varstvo prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah in ob vojnih akcijah ter preprečuje in odpravlja nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih hudih nesreč, kolikor teh nalog po posebnih predpisih ne opravljajo drugi organi. 70. člen Naravne in druge hude nesreče po prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: hude nesreče) so naravne katastrofe (potresi, povodnji, zemeljski in snežni plazovi, neurja in podobno) in druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje velikega števila ljudi ali premoženje v velikem obsegu (epidemije, veliki požari v naseljih, v velikih gospodarskih objektih in v gozdovih, hude nesreče v rudnikih .in drugih deloviščih, hude prometne nesreče, močne eksplozije gorljivih in eksplozivnih snovi, zastrupitev ozračja, zemljišča in podobno). b) Enote civilne zaščite 71. člen Za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred hudimi nesrečami in vojnimi akcijami se ustanavljajo enote ■ civilne zaščite. Enote civilne zaščite so lahko splošne, specializirane in združene. Splošne enote civilne zaščito so namenjene za najpogostejše naloge pri reševanju ljudi in dobrin (prva pomoč, gašenje požarov in podobno); ustanovijo se v naseljih, krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah. . Specializirane enote so namenjene za posamezne zahtevnejše naloge reševanja prebivalstva in materialnih dobrin (zdravstvena pomoč, veterinarska pomoč, popravilo komunalnih naprav, radiacijska, kemična in biološka zaščita in podobno). Združene enote so namenjene za vse paloge varstva in reševanja ljudi in dobrin za najbolj prizadeta območja. 72. člen Krajevna skupnost mora imeti splošno enoto civilne zaščite. * Občinska skupščina lahko določi v skladu z republiškim in občinskim načrtom civilne zaščite, katere delovne in druge organizacije morajo ustanoviti enote civilne zaščite za lastne in katere za skupne potrebe ter njihov minimalni sestav. Občinska skupščina lahko določi, da se morajo ustanoviti enote civilne zaščite tudi za naselja, stanovanjske hiše in za druge objekte. 73. člen Specializirane enote civilne zaščite so zlasti: — enote za opazovanje, obveščanje in alarmiranje; — tehnično-rcševalne enote; — zdravstvene enote; — požarno-varstvenc enote; — enote za radiacijsko, kemično in biološko zaščito; — veterinarske enote; — enote za popravilo komunalnih naprav. Glede na krajevne razmere in potrebe se lahko organizirajo in aktivirajo v skladu z občinskim načrtom ukrepov za civilno zaščito tudi druge enote za civilno zaščito (enote za uničevanje neeksplodiranih teles, enote za evakuacijo in nastanitev prebivalstva, za preskrbo, za transport in druge enote). ( 74. člen Enote civilne zaščite medsebojno sodelujejo pri zavarovanju, reševanju, dajanju pomoči in pri drugem neposrednem delu ob hudih nesrečah in vojnih akcijah v skladu z občinskim načrtom ukrepov za civilno zaščito. 75. člen Prostovoljne in poklicne gasilske organizacije sodelujejo z enotami civilne zaščite, ob hudih nesrečah in v vojni pa se vključijo v enote civilne zaščite v skladu z občinskim načrtom ukrepov za civilno zaščito in navodili občinskega štaba za civilno zaščito. 76. člen Predsednik .občinske skupščine lahko izjemoma odredi v primeru potrebe uporabo partizanskih enot za sodelovanje s civilno zaščito pri reševanju ob- hudih nesrečah. c) Štabi za civilno zaščito 77. člen Za vodenje in neposredno opravljanje zadev civilne zaščite se organizirajo štabi za civilno zaščito. Štabi za civilno zaščito so: štab SR Slovenije za civilno zaščito, občinski štabi za civilno zaščite ter štabi za civilno zaščito pri krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah, naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih. 78. člen Stab za civilno zaščito sestavljajo vodja in člani štaba ter njihovi namestniki. » Vodja in člani štaba ter njihovi namestniki se imenujejo izmed funkcionarjev, strokovnjakov in drugih predstavnikov organov, organizacij in služb, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno sodelujejo pri civilni zaščiti. 79. člen Vodjo in člane štaba SR Slovenije za civilno zaščito ter njihove namestnike imenuje izvršni svet Skupščine SR Slovenije, vodjo in člane občinskega štaba imenuje občinska skupščina, vodjo in člane štaba enote krajevne skupnosti, naselja, stanovanjska hiše in drugega objekta imenuje svet krajevne skupnosti, v delovni ali drugi organizaciji pa imenuje vodjo in člane štaba delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja; organ, ki izvrši imenovanje, določi hkrati število članov štaba. Stab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval. Strokovne in administrativne zadeve za štab SR Slovenije za civilno zaščito opravlja republiški sekretariat za narodno obrambo, za občinski štab pa ustrezen občinski upravni organ za narodno obrambo. 80. člen Stab SR Slovenije za civilno zaščito opravlja zadeve civilne zaščite iz republiške pristojnosti, ki niso z zakonom dane v pristojnost drugih organov, pri čemer izvršuje politiko, stališča in smernice Skupščine SR Slovenije; izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in sveta SR Slovenije za narodno obrambo. 81. člen Stab SR Slovenije za civilno zaščito zlasti: — proučuje vprašanja civilne zaščite in daje ustrezne predloge pristojnim organom; — izdela republiški načrt ukrepov civilne zaščite za varstvo ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter pred vojnimi akcijami; * — določa kriterije za mobilizacijo prebivalstva ob naravnih in drugih hudih nesrečah; — ustanavlja republiške enote civilne zaščite za odkrivanje in odpravljanje nevarnosti in posledic zračnih in drugih napadov ter hudih nesreč, ki ogrožajo življenje ljudi ali premoženje v velikem obsegu; — usklajuje delo občinskih štabov za civilno zaščito ter drugih organov, organizacij in služb, ki izvajajo ukrepe za varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi akcijami; — po potrebi neposredno organizira in /odi akcije za reševanje in pomoč prizadetim krajem v republiki; — sodeluje z ustreznimi štabi drugih republik ter po potrebi skrbi za pomoč in sodelovanje v civilni zaščiti zunaj SR Slovenije. 82. člen Občinski štab za civilno zaščito zlasti: — proučuje vprašanja civilne zaščite, in daje ustrezne predloge občinski skupščini ; — izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem občinski skupščini; — usklajuje delo organov in organizacij пз območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi akcijami; — skrbi za izvajanje preventivnih in zaščitnih ukrepov, ki naj bi preprečili ali ublažili hude nesreče ter posledice vojnih akcij in hudih nesreč; — organizira in neposredno vodi akcije za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih akcijah; — skrbi za pouk in usposabljanje enot civilne zaščite in organizira praktične vaje; — poroča štabu SR Slovenije za civilno zaščito o izvedenih ukrepih ob hudih nesrečah in vojnih akcijah; — obvešča prebivalstvo o obsegu hudih nesreč in vojnih akcij ter daje tisku, radiu, televiziji in drugim sredstvom obveščanja uradna obvestila o tem. 83. člen Stabi enot za civilno zaščito pri krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah, naseljih, stanovanjskih hišah in drugih stavbah vodijo svoje enote ter opravljaj^ druge naloge, ki jih določi ustanovitelj. Ce v konkretni akciji civilne zaščite sodeluje več enot civilne zaščite, vodi akcije štab tiste enote, ki prvi prispe na kraj takšne akcije, kolikor občinski štab za civilno zaščito ne določi drug štab. č) Posebne dolinosti občanov in delovnih in drugih organizacij 84. člen Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesreče ali da je do takšne nesreče prišlo, mora takoj obvestiti najbližjo postajo milice, štab za civilno zaščito ali krajevni urad. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali s sredstvom za zveze. 85. člen Lastniki in uporabniki premoženja morajo storiti potrebne ukrepe za zavarovanje premoženja pred hudimi nesrečami, ob hudi nesreči pa skrbeti za reševanje. 86. člen Občani se morajo ob hudih nesrečah in vojnih akcijah ravnati po navodililK pristojnega štaba za civilno zaščito, ki jih ta izda za zavarovanje in reševanje njihovega življenja in premoženja. 87. člen Ce je zaradi velikega obsega ali hudih posledic hude nesreče ali vojne akcije potrebno, lahko odredi predsednik občinske skupščine, da morajo sodelovati pri delih za zavarovanje in reševanje občani, ki so po posebnih predpisih zavezani služiti v- civilni zaščiti. Ob hudih nesrečah v miru morajo sodelovati tudi vsi drugi za delo sposobni občani z osebnim delom, opremo in vozili, delovne in druge organizacije pa s svojimi reševalnimi ekipami,' opremo in z drugimi potrebnimi sredstvi. Ce predsednik občinske skupščine ni odredil ukrepov po prejšnjem odstavku ali če je treba odrediti ob- vezno sodelovanje občanov, delovnih in drugih organizacij z območja več občin, odredi potrebne ukrepe predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. 88. člen Lastniki in uporabniki tehničnih naprav in sredstev (motornih vozil, vpreg, orodja, strojev, cistern, gradbenega materiala itd.), ki so potrebna pri zavarovanju in reševanju, morajo dati po nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito te naprave z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe civilne zaščite. 89. člen Lastniki in uporabniki nepremičnin morajo dopustiti, da se na njihovih nepremičninah izvršijo ukrepi, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito za zavarovanje in reševanje (na primer delno ali popolno rušenje stavb, sekanje dreves, odlaganje materiala in podobno). 90. člen Lastniki in uporabniki javnih zgradb (šol, hotelov, zadružnih in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na začasno nastanitev prebivalce z ogroženega ali prizadetega območja, če tako odredi pristojni štab za civilno zaščito. 91. člen Prispevki investitorjev k gradnji zaklonišč in prispevki iz dela najemnine od stanovanjskih hiš in poslovnih stavb, ki 'jih po 115. in 117. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8-84/69) predpiše občinska skupščina, ne smejo biti večji kot 2 °/o od skupne cene gradbenega dela stavbe oziroma od skupne najemnine od stanovanjskih hiš in poslovnih stavb. 92. člen Za sodelovanje pri akcijah reševanja in pomoči ob hudih nesrečah imajo delovne in druge organizacije ter občani pravico do povračila dejanskih stroškov in škode, če ne dobijo povračila iz drugih virov (zavarovanje). Lastniki tehničnih naprav in sredstev ter lastniki nepremičnin imajo pravico do odškodnine po splošnih načelih odškodninskega prava za dejansko škodo, ki jim je bila povzročena pri uporabi njihovih tehničnih naprav, sredstev in nepremičnin iz 88. in 89. člena tega zakona. 93. člen Ce z zakonom ni drugače določeno, gre povračilo oziroma odškodnina iz prejšnjega člena v breme tiste občine, na območju katere se je zgodila nesreča. Ce se je reševanje po prvem odstavku prejšnjega člena izvajalo v korist delovne ali druge organizacije, nosi stroške takšna organizacija sama. 6. poglavje FINANCIRANJE SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA 94. člen Socialistična republike Slovenija, občine, delovne in druge organizacije financirajo zadeve, ki so po tem zakonu, po 166 , 167. izi 168. členu zveznega zakona o narodni obrambi in po drugih predpisih v njihovi pristojnosti. 95. člen Občinska skupščina lahko ustanovi sklad za financiranje potreb splošnega ljudskega odpora. V tem skladu se združujejo sredstva občinskega proračuna, sredstva skupnega dogovora; ki so ga za obrambne potrebe sklenile delovne in druge organizacije ter drugi dohodki. Občinska skupščina lahko tudi sklene, da se posamezni viri občinskih dohodkov stekajo neposredno v korist sklada. 96. člen Socialistična republika Slovenija zagotovi za obrambne potrebe, ki izhajajo iz njene pristojnosti, sredstva v ' svojem proračunu. V svojem proračunu zagotovi tudi sredstva za opremo in oborožitev tistih partizanskih enot, ki so ustanovljene ali pa jih bo treba ustanoviti po razvojnem in vojnem načrtu SR Slovenije, če zanje občipa ne more iz svojih virov zagotoviti dovolj sredstev. 7. poglavje KAZENSKE DOLOČBE 97, člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev: 1. kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesreče ali da se je taka nesreča že zgodila, pa tega ne prijavi pristojnemu organu, ali kdor ne da na razpolago prevoznega sredstva ali sredstva za zvezo (84. člen); 2 lastnik ali uporabnik premoženja, če ne stori potrebnih ukrepov za zavarovanje in reševanje svojega premoženja (85. člen); 3. kdor se ne ravna po navodilih pristojnega štaba (86. člen); 4 4 kdor se brez upravičenega razloga ne odzove odredbi o obveznem sodelovanju pri zavarovalnih delih pred hudo nesrečo ali he da na razpolago opreme, materiala, vozil ali drugih potrebnih sredstev (87. člen). 5. lastnik ali uporabnik, ki ne da na razpolago tehrtičnih naprav in sredstev (88. člen); 6. lastnik ali uporabnik nepremičnine, ki na svoji nepremičnini prepreči ali ovira izvrševanje ukrepov iz 89. člena tega zakona; 7. lastnik ali uporabnik javnih zgradb, stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, ki brez upravičenih razlogov ne sprejme oziroma ne da zatočišče prebivalcem z ogroženega ali prizadetega območja (9(1 člen). Cc stori prekršek iz 2., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa se kaznuje po prejšnjem odstavku. 8. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 98. člen Občinske skupščine morajo uskladiti svoje statute in druge predpise s tem zakonom v enem letu po uve^ Ijavitvi tega zakona. 99. člen ' Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 42-220'66). 100 člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS. 481. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajaip UKAZ o razglasitvi zakona o vzgnjnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke Razglaša se zakon o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. julija 1971 in na seji prosvetno-kulturne-ga zbora dne 20. julija 1971. St. 56-7/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. 1 ZAKON o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke I. SPLOSNE določbe 1. člen S tem zakonom sc urejajo vzgoja, nega, varstvo in oskrba za predšolske otroke v vzgojno-varstvenih organizacijah kot dopolnjevanje družinske vzgoje z družbeno vzgojo (v nadaljnjem besedilu: vzgojnovar-. stvena dejavnost). 2. člen Vzgojnovarstvena dejavnost je posebnega družbenega pomena. 3. člen Vzgojnovarstveno dejavnost opravljajo vzgojno-varstvene organizacije. Vzgojnovarstvene organizacije so lahko organizirane kot zavodi ali ket notranje "enote vzgojnoizobra-ževalnih in drugih delovnih organizacij. 4. člen Vzgojnovarstvena dejavnost izpolnjuje splošne vzgojnoizobraževalne smotre in ima zlasti naslednje naloge : — z vzgojo, varstvom in izobraževanjem pospešuje duševni, osebnostni in telesni razvoj otrok, jih vključuje v življenje v družbeni skupnosti ter jim omogoča vedro in sproščeno otroštvo; — pripravlja otroke za vstop v osnovno šolo; — zagotavlja otrokom preskrbo s hrano in telesno nego ter prispeva k njihovemu zdravju; — zagotavlja sodelovanje s starši in zakonitimi zastopniki oziroma rejniki otrok (v nadaljnjem besedilu: starši) zaradi enotnosti družinske in družbene vzgoje ter nege in oskrbe otrok. 5. člen Vzgojnovarstvene organizacije organizirajo svojo dejavnost za tiste otroke, ki jih sprejmejo. Vzgojnovarstvene organizacije prispevajo tudi k vzgoji in izobraževanju drugih otrok svojega okoliša s tem. da jih vključujejo v kulturno razvedrilo, igro in v druge oblike skupnega življenja. Vzgojnovarstvene organizacije lahko sprejmejo tudi učence osnovnih šol, če zanje ni organizirano podaljšano bivanje v osnovni šoli. Za otroke organizirajo pomoč pri učenju v prostem času. 6. člen Vzgojnovarstvene organizacije sodelujejo s strokovnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojo in z varstvom otrok, ter se vključujejo v celokupno skrb za otroke v krajevni skupnosti. 7. člen Vzgojnovarstvene organizacije se lahko združujejo med seboj in z drugimi vzgojnoizobraževalnimi zavodi zlasti zaradi enotne organizacije, kvalitetne vzgoje in gospodarskega poslovanja. II.' VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE a) Vzgojnovarstveni zavodi 8. člen Vzgojnovarstveni zavod ustanovi občinska skupščina, krajevna skupnost ali delovna organizacija v skladu s programom razvoja otroškega varstva, ki ga sprejme občinska skupščina. 9. člen Vzgojnovarstveni zavod se lahko ustanovi: 1. če so na razpolago ustrezni prostori in ustrezna oprema ; 2. če so zagotovljena finančna sredstva za delo in razvoj zavoda; 3. če je zagotovljeno zadostno število vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev. 10. člen Prostori in oprema z 1. točke prejšnjega člena tega zakona morajo ustrezati minimalnim zahtevam, ki jih predpiše republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo. 11. člen , Pri upravljanju vzgojnovarstvenega zavoda sodelujejo kot predstavniki družbene skupnosti predstavniki ustanovitelja, predstavniki zainteresiranih organizacij in organov ter predstavniki staršev. Ustanovitelj vzgoj novarstvenega zavoda določi, katere zainteresirane organizacije in organi delegirajo svoje predstavnike v organe upravljanja vzgoj novarstvenega zavoda in koliko jih vsaka delegira ter koliko predstavnikov izberejo starši. 12. člen Vzgojnovarstveni zavod ima vzgojiteljski zbor. Vzgojiteljski zbor sestavljajo v skladu s statutom zavoda vsi vzgojitelji in drugi strokovni delavci. Vzgojiteljski zbor skrbi za organizacijo vzgoj novarstvenega procesa in odloča o strokovnih vprašanjih, ki so v zvezi z uresničevanjem vzgojnovarstvenih smotrov. 13. člen Ravnatelj vzgojnovarstvenega zavoda je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, ki so določeni v prvem odstavku 28. člena tega zakona, diplomirani pedagog, psiholog in socialni delavec, ki ima vsaj pet let prakse v vzgoj novarstvenem ali vzgoj noizobraže-valnem delu ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa statut vzgoj novarstvenega zavoda. 14. člen Ravnatelja vzgoj novarstvenega zavoda imenuje ustanovitelj zavoda, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti zavoda, pedagoške službe, temeljne izobraževalne skupnosti in temeljne skupnosti otroškega varstva. 15. člen Ravnatelj je pedagoški vodja vzgojnovarstvenega zavoda, vodi njegovo poslovanje, izvršuje sklepe sveta in drugih organov zavoda ter predstavlja in zastopa zavod. 16. člen Ravnatelj kot pedagoški vodja zlasti; — vodi vzgojiteljski zbor; — načrtno hospitira pri vzgojnem delu, analizira vsebino, oblike in metode dela vzgojiteljev, jim pomaga in svetuje pri njihovem delu ter skrbi za razvoj njihovih pedagoških sposobnosti, za uresničevanje programa vzgojnovarstvenega dela in za odpravljanje pedagoških pomanjkljivosti; —r proučuje v sodelovanju s pedagoško službo vsebino in kvaliteto vzgojnovarstvene dejavnosti vzgojnovarstvenega zavoda; — skrbi za zboljšanje oblik in metod vzgojnovarstvenega dela; — skrbi za povezavo vzgoj novarstvenega zavoda z okoljem, zlasti s starši, s krajevno skupnostjo ter organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojo in varstvom otrok; — spremlja in ocenjuje vzgojnovarstvene delo; — skrbi za mentorstvo mlajšim vzgojiteljem. b) Vzgojnovarstvene enote 17. člen Delovna organizacija lahko v skladu s posebnimi predpisi in svojim statutom ustanovi vzgoj no varstveno enoto kot svojo notranjo organizacijsko enoto. Vzgojnovarstvena enota je lahko organizirana kot samostojna organizacija združenega dela v sestavi delovne organizacije z lastnostjo pravne osebe ali brez te lastnosti ali kot drugačna notranja enota delovne organizacije. 18. člen Vzgojnovarstvena enota se lahko ustanovi, če so izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona. 19. člen Vzgojnovačstveno enoto vodi vodja enote. Vodja vzgojnovarstvene enote je lahko, kdor izpolnjuje enake pogoje, kot. so določeni za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda. Vodja vzgojnovarstvene enote opravlja kot pedagoški vodja naloge iz 16. člena tega zakona. , 20. člen Vzgojnovarstvena enota ima vzgojiteljski zbor. Vzgojiteljski zbor sestavljajo v skladu s statutom oziroma splošnim aktom organizacije, v sestavu katere je enota, vsi vzgojitelji in drugi strokovni delavci. Vzgojiteljski zbor vzgojnovarstvene enote opravlja naloge iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona. c) Skupne določbe 21. člen Vzgojnovarstvena organizacija lahko začne z delom, ko za šolstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona. 22. člen Če za šolstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da obstoječa vzgojnovarstvena organizacija ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona, žahteva od organizacije, da v določenem primernem roku izpolni te pogojé. O tem obvesti tudi ustanovitelja organizacije. Če vzgojnovarstvena organizacija ne izpolni pogojev v roku, določenem po prejšnjem odstavku, začasno prćneha z delom. Odločbo o začasnem prenehanju dela vzgojnovarstvene organizacije izda organ iz prvega odstavka tega člena. S to odločbo določi tudi primeren rok, v katerem je treba izpolniti zahtevane pogoje za uspešno in nemoteno delo vzgojnovarstvene organizacije. 23. člen Vzgojnovarstvena organizacija preneha: — če ni več potrebe po njenem delu; — če za šolstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da niso izpolnjeni zahtevani pogoji tudi po preteku roka iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona. Odločbo o prenehanju vzgojnovarstvene organizacije izda njen ustanovitelj. MI. ORGANIZACIJA VZGOJNOVARSTVENEGA DELA 24. člen Vzgojnovarstvena organizacija opravlja svoje delo po vzgojnovarstvenem načrtu, ki ga določi strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije v soglasju z zavodom SRS za zdravstveno varstvo. Z vzgojnovarstvenim načrtom je treba zlasti zagotoviti: — otrokom v varstvu starostni stopnji primerno nego in oskrbo s prehrano ter smotrno vsestransko vzgojo, ki se uresničuje z igrami in drugimi oblikami otroške dejavnosti s tem, da se razvijajo in oblikujejo temelji njihovih osebnosti in da se hkrati včlenjujejo prek otroške v širšo skupnost; — predšolskim otrokom v letu pred začetkom šolske obveznosti skupno pripravo na šolo (v celoletnih ali krajših malih šolah) za dosego zrelosti za šolo; osnovnošolskim otrokom v varstvu prehrano, pedagoško pomoč pri učenju ter razvedrilo in oddih v prostem času. 25. člen Vzgojnovarstvena dejavnost se opravlja po oddelkih vzgojnovarstvene organizacije. Oddelki vzgojnovarstvene organizacije so: — oddelki za dojenčke; — oddelki za otroke od' enega do pet let starosti glede na njihovo starost in razvitost; — oddelki za otroke od pet let starosti do začetka šolske obveznosti; — oddelki za osnovnošolske otroke, ki se organizirajo v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona po razredih in po vzgojnih dejavnostih. Oddelki iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka so lahko tudi kombinirani. Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo jn socialno varstvo pedagoške in zdravstvene normative glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek. 26. člen Vzgojnovarstveni zavod oziroma ustanovitelj vzgojnovarstvene enote določi glede na krajevne potrebe in v soglasju z občinskim za zadeve šolstva pristojnim upravnim organom čas poslovanja vzgojnovarstvene organizacije. IV. SPREJEM 27. člen V vzgojnovarstveno organizacijo se sprejmejo praviloma duševno in telesno zdravi otroci. Vzgojnovarstvena organizacija lahko organizira posebne oddelke za duševno in telesno prizadete otroke, Če ima za njihovo varstvo in vzgojo ustrezno kvalificirane strokovne delavce. Otroci se sprejemajo v vzgojnovarstveno organizacijo po kriterijih, ki jih določi svet vzgojnovarstvenega zavoda oziroma svet delovne organizacije, v kateri je vzgojnovarstvena enota, v soglasju s temeljno skupnostjo otroškega varstva. Kriteriji za sprejem otrok določajo tudi, da imajo prednost otroci mater samohranilk, vzgojno, materialno in socialno ogroženi otroci in otroci zaposlenih mater. V. VZGOJITELJI, STROKOVNI IN DRUGI DELAVCI 28. člen Vzgojitelji po tem zakonu so: — za otroke do' dveh let starosti medicinske sestre otročke smeri ; — za otroke od dveh.do treh let s tarpati medicinske sestre otroške smeri ali vzgojitelji za predšolske otroke; — za predšolske otroke, ki so starejši od treh let, vzgojitelji za predšolske otroke; — za osnovnošolske otroke učitelji, Vzgojnovarstvene organizacije imajo lahko tudi diplomirane pedagoge, socialne delavce in psihologe ter zdravnike in medicinske sestre splošne smeri. 29. člen Vzgojitelj otrok do dveh let je lahko oseba, ki je končala šolo za medicinske sestre otroške smeri. Vzgojitelj za predšolske otroke je lahko oseba, ki je končala vzgojiteljsko šolo. Vzgojitelj zg osnovnošolske otroke je lahko oseba, ki izpolhjuje pogoje iz 61. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69). 30. člen Vzgojitelji v vzgojnovarstvenih organizacijah morajo opraviti strokovni izpit. Vzgojitelji se morajo strokovno izpopolnjevati v Skladu z določbami tega zakona. 31. člen Vzgojitelji pridobijo pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojnovarstvenega dela, morajo pa ga opraviti najpozneje v petih letih opravljanja tega dela. Vzgojitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega tepita, ne sme več opravljati vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstveni organizaciji. 32. člen Pri varstvenem delu z otroki se lahko zaposlujejo tudi delavci, ki nimajo izobrazbe po 29. členu tega zakona, če to omogoča organizacija vzgojnovarstvenega dela. Republiški sekretar za prosveto in kulturo določi v soglasju z republiško skupnostjo otroškega varstva pogoje za sprejem na delo in dela, ki jih lahko opravljajo delavci iz prvega odstavka tega člena. Republiški sekretar za prosveto in kulturo s pravilnikom določi vsebino in način opravljanja strokovnega izpita ter vsebino in način obveznega strokovnega izpopolnjevanja vzgojiteljev. 33. člen Delovna obveznost vzgojiteljev v vzgojnovarstvenih organizacijah je 42 ur tedensko. V ta delovni čas se šteje vzgpjnovarstveno delo in drugo delo, Iti je v zvezi z vzgojnovarstveno dejavnostjo vzgojnovarstvene organizacije. Vzgoj no varstvena obveznost vzgojiteljev je 30 ur vzgojnovarstvenega dela na teden. Cas za pripravo in drugo delo v okviru delovne obveznosti, ki je povezano z vzgojnovarstvenim delom, je razlika med delovno obveznostjo in vzgojnovarstve-no obveznostjo. V drugo delo v okviru delovne obveznosti, ki je povezano z vzgojnovarstvenim delom se šteje zlasti: priprava na vzgojnovarstveno delo; sodelovanje na vzgojnovarstvenih konferencah; roditeljski sestanki; individualni stiki s starši in drugimi strankami v zvezi z vzgojnovarstvenim delom; obvezno strokovno izpopolnjevanje; mentorstvo; skrb za knjižnico, kabinete in vzgojne pripomočke; drugo delo, ki ga opravlja vzgojitelj v zvezi z delom vzgojnovarstvene organizacije po naročilu organov te organizacije. 34. člen Vzgojitelji vzgojnovarstvenih organizacij izrabijo letni dopust v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, s tem da zanje ne veljajo določbe prvega odstavka 67. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 12-129/70), in v skladu s 26. členom tega zakona. Vzgojitelji vzgojnovarstvenih organizacij, ki ne poslujejo med letnimi šolskimi počitnicami, so lahko med temi počitnicami poklicani na tečaje in seminarje za strokovno izpopolnitev ali na druge dolžnosti v zvezi s pripravami za začetek poslovanja, kot tudi na vzgojnovarstvene aktivnosti, ki jih organizira vzgojno-varstvena organizacija med šolskimi počitnicami.^ Vzgojitelju, ki iz razlogov po prejšnjem odstavku ali zaradi bolezni ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ne more izkoristiti letnega dopusta med šolskimi počitnicami v trajanju, kot mu pripada po 66. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, je treba omogočiti, da izkoristi letni dopust oziroma preostali del letnega dopusta izven šolskih počitnic, v istem koledarskem letu. VI. FINANCIRANJE 35. člen Dejavnost vzgoj no varstvene organizacije se financira iz sredstev, ki jih dobijo vzgojnovarstvene organizacije od izobraževalne skupnosti in od skupnosti otroškega varstva v skladu s posebnimi predpisi, iz oskrbnine, ki jo plačujejo starši otrok, iz sredstev, ki jih prispevajo družbenopolitične skupnosti, delovne in -druge organizacije, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in socialne službe ter občani in iz drugih sredstev, ki jih pridobi vzgojnovarstvene organizacija s svojo dejavnostjo. 36. člen Starši plačujejo za otroka v vzgojnovarstveni organizaciji mesečno oskrbnino. Oskrbnina se določi tako, da se zaračunajo stroški za prehrano z režijo za pripravljanje hrane, osebni . dohodki tehničnih in pomožnih delavcev vzgctjevar-stvene organizacije ter stroški za redno vzdrževanje prostorov in opreme. V oskrbnino se lahko vključi tudi del stroškov za vzgojo, razen za z zakonom predpisane obvezne oblike predšolske vzgoje. Oskrbnino določi svet vzgojnovarstvenega zavoda oziroma vzgojnovarstvene enote v soglasju z ustanoviteljem. 37. člen Oskrbnina se lahko zniža glede na zmogljivost staršev, če so za to zagotovljena namenska sredstva, ki jih vzgojnovarstvena organizacija dobi iz drugih virov. VII. DOKUMENTACIJA 38. člen Vzgojnovarstvene organizacije vodijo evidence in knjige, ki jjh predpiše republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo ter drugo dokumentacijo, ki so jo dolžni voditi po posebnih predpisih. VIII. NADZORSTVO 39. člen Pedagoški nadzor nad vzgo j no varstyen i mi organizacijami opravlja zavod za šolstvo SRS v skladu s posebnimi predpisi. Zdravstveni nadzor nad vzgojnovarstvenimi organizacijami se opravlja v skladu s posebnimi predpisi. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen Obstoječe vzgo j no varstvene organizacije morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona najpozneje v enem letu po njegovi uveljavitvi. Zoper vzgojnovarstvene organizacije, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne bodo prilagodile svoje organizacije in dela določbam tega zakona, se uvede postopek v skladu z 21., 22. in 23. členom tega zakona. 41. člen Osebe, ki nimajo izobrazbe, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojnovarstvene delo ob uveljavitvi tega zakona, si morajo najpozneje v sedmih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo. Če si v tem roku ne pridobijo zahtevane izobrazbe, ne smejo več opravljati vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah. 42. člen Vzgojitelji, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona več kot pet let delovne dobe vzgojnovarstvenega - dela, pa še niso opravili ustreznega strokovnega izpita, ga morajo opraviti najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Če vzgojitelji v tem roku ne opra-vijo strokovnega izpita, ne smejo več opravljati vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah. 43. člen Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše izvršilne predpise po 10. členu, po četrtem odstavku 25. člena ter po tretjem odstavku 31. člena in 3ß. členu tega zakona najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 44. člen Dokler ne bo y skladu s prvim odstavkom 24. člena določen vzgojnovarstveni načrt, se ravnajo vzgoj- novarstvene organizacije po dosedanjih vzgojnih načrtih. 45. člen Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe 100. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69), kolikor zadevajo vzgojnovarstvene organizacije. 46. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 182. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1970 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (re- • publiškega proračuna) za leto 1970, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 30. junija 1971 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 21. julija 1971. St. 400-40/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1970. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1970 takole: skupni dohodki ..................... 796,231.470,14 din skupna razdelitev dohodkov . , , 708,960.529,21 din ' obračunana posebna rezerva . ■ . 83,231.470,00 din nerazporejeni dohodki . . . - . . 4,039.470,93 din 3. člen Nerazporejeni dohodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1970 v znesku 4,039.470,93 din se dodelijo izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije za financiranje stanovanjske izgradnje za delavce republiških predstavniških organov in republiške uprave. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Bilanca dohodkov A. DOHODKI in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1970 Klasifikacijska številka oblika dohodka pod- oblika dohodka 1 3 11 11 100-105 11 106-109 13 15 18 211 215 33 52 61 62 721 722 Znesek po prora- Vrstadohodka po čunu in doseženo proračunu poznejših (dejansko) . spremembah 3 VRSTA 1 — PRISPEVKI 4 5 6 1,51 "/o prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 176,400.000 182,171.774,04 Posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka jz delovnega razmerja 78,000.000 78,000.000 104,588.056,38 5 °/o prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 16,000.000 16,000.000 18,171.858,70 15 % oz. 30 "/o prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav . . . . 7,000.000 7,000.000 8,451.572,60 Prispevek od sklada skupne porabe ........ 10,000.000 10,000.000 12,976.954,98 SKUPAJ VRSTA 1 — PRISPEVKI 287,400.000 287,400.000 326,360.216,70 VRSTA 2 — DAVKI Prometni davek - 20 "/o del davka od prometa blaga na drobno . . . . 29,300.000 29,300.000 32,072.213,92 20 "/o udeležba na zveznem prometnem davku . . . . 254,000.000 254,000.000 291,326.335,27 SKUPAJ VRSTA 2 — DAVKI . . 283,300.000 283,300.000 323,398.549,19 VRSTA 3 — TAKSE Sodne takse v gotovini SKUPAJ VRSTA 3 TAKSE 40.000.000 40,000.000 40,000.000 36,614.008,55 36,614.008,55 VRSTA 5 — DOHODKI PREDPISIH Denarne kazni .... PO POSEBNIH ZVEZNIH 15,000.000 15,000.000 20.105.940,52 SKUPAJ VRSTA 5 — ZVEZNIH PREDPISIH . DOHODKI PO POSEBNIH 15,000.000 15,000.000 20,105.940,52 VRSTA 6 — DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI Dohodki organov . i . Razni drugi dohodki 300.000 300.000 1,000.000 535.167,55 2,484.120,64 SKUPAJ VRSTA 6 — DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI 1,300.000 3,019.288,19 VRSTA 7 — DOPOLNILNA SREDSTVA \ Namenska dopolnilna sredstva 12 ”/o udeležba na zveznem prispevku iz osebnega dohodka Namenska dopolnilna sredstva * 43.800.000 23.200.000 43.800.000 23.200.000 44,631.946,99 23,101.520,00 SKUPAJ VRSTA 7 — DOPOLNILNA SREDSTVA . . 67,000.000 67,000.000 67,733.466,99 VRSTA 9 — PRENESENA SREDSTVA Prenesena sredstva iz leta 1969 19,000.000 19,000.090 19,000.000,00 SKUPAJ VRSTA 9 — PRENESENA SREDSTVA . . 19,000.000 19,000.000 19,000.000,00 SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPORED (VRSTA 1—9) . . 713,000.000 713,000.000 796,231.470,14 B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska àtèvilka dohodka oblika dohodka dohodka Splošni razporéd dohodkov po proračunu Znesek po pror*-čunu in poznejših sprèàiémbah -jilo vplačano. 7. člen S sredstvi posojila sme banka razpolagati v skladu s pogodbo, ki jo sklene s SR Slovenijo. PogodbO'Sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo in s pritrditvijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. S pogodbo se določijo pogoji za uporabo posojila za graditev elektroenergetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora. 8. člen Sredstva iz 1. člena tega zakona se združujejo tako, da se prek podjetij za distribucijo električne energije oziroma prek podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije vplačujejo hkrati s plačilom za porabljeno električno energijo. 9. člen Republiški sekretar za finance predpiše v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podrobnejše določbe o pogojih za vračanje posojila in o izvajanju vplačil prek podjetij za distribucijo električne energije oziroma podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije. 10. člen Podjetja, ki jim je glavna dejavnost črna metalurgija, metalurgija barvnih kovin ali kemična industrija, niso dolžna združevati sredstev po tem zakonu za električno energijo, porabljeno v svojih elektromèta-, lurških ali elektrokemičnih obratih. Elektrogospodarsko podjetje ni dolžno dati elektroenergetskega soglasja za povečanje priključne moči v obratih iz prejšnjega odstavka, temveč je za to potrebna posebna pogodba med odjemalcem električne energije in elektrogospodarskim podjetjem o zagotovitvi sredstev za tako povečanje. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. julija 1971. 190. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o prispevku odjemalcev električne epergije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. julija 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 16. julija 1971. St. 402-165/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. • ZAKON o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 1. člen Odjemalci električne energije na nizki napetosti, kot je določeno v predpisu o tarifnem sistemu, za prodajo električne energije, plačujejo od električne energije, porabljene v času od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1975, prispevek za financiranje energetskih objektov (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Odjemalci električne energije na nizki' napetosti plačujejo prispevek v odstotkih od obračunskega zneska za porabljeno električno energijo, in sicer: — odjemalci v gospodinjstvu — v višini 20 odstotkov v letih 1972 in 1973 ter v višini 25*/# v letih 1974 in 1975, — drugi odjemalci — v višini 20 odstotkov v letih 1972—1975. 2. člen Sredstva, zbrana s prispevkom, so sredstva SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (zakon o sredstvih SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti — Uradni list SRS, št. 46/70) in se smejo uporabljati le za financiranje graditve energetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, št. 21/71). Sredstva, zbrana s prispevkom, deponira SR Slovenija pri banki, ki v svojem imenu ali v imenu konzorcija bank sklene pogodbo s SR Slovenijo v smislu določb 2. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71). 3. člen Prispevek pobirajo pri odjemalcih električne energije na nizki napetosti podjetja za distribucijo električne energije hkrati s plačilom za porabljeno električno energijo. 4. člen Republiški sekretar za finance predpiše v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podrobnejše določbe o pòstopku in načinu pobiranja ter nakazovanja prispevka. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 191. Pristop Elektro gospodarstva Maribor k družbenemu dogovoru o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva K družbenemu dogovoru o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Ur. list SRS, št. 21-138/71) "je 24. 6. 1971 pristopilo Elektro gospodarstvo Maribor, podjetje za proizvodnjo, prenos in oskrbovanje z električno in toplotno energijo, na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 24. junija 1971. St. 113-495/71 Ljubljana, dne 20. julija 1971. Predsednik odbora za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva Janez Šter 1. r. 192. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in uredbe o odlogu plačila anuitet, ki zapadejo v letu 1971 za kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, št. 9-76/71) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o odlogu plačila anuitet Cinkarni, mctalurško-kemični industriji Celje, za nekatere kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije I Cinkarni, metalurško-kemični industriji Celje, se odloži plačilo naslednjih anuitet, ki zapadejo v plačilo v letu 1971: a) 2,857.200 din za kredit (11,476.205,30 din), ki se vodi pri Jugobanki — filiali v Ljubljani, na podlagi kreditne pogodbe št. 315 od 14. 12. 1963 z rokom vračila 10 let in roki plačila — 1. aprila in 1. oktobra: b) 6,262.400 din za kredit (23,046.751,32 din), ki sc vodi pri Jugobanki — filiali v Ljubljani, na podlagi kreditne pogodbe št. 328-20 od 20. 12. 1963 z rokom vračila 10 let in roki plačila 1. aprila in 1. oktobra c) 738,320 din za kredit (2,500.000 din), ki se vodi pri Jugobanki — filiali v Ljubljani, na podlagi kreditne pogodbe št. 315 od 10. 1. 1966 z rokom vračila 10 let in roki plačila 1. aprila in 1. oktobra; d) 7.590 din za kredit (74.367,76 din), ki se vodi pri Ljubljanski banki — podružnici Cejje, na podlagi kreditne pogodbe od 1. 1. 1961 z rokom vračila 15 let in roki plačila I. januarja in 1. junija; e) 95.600 din za kredit (3,135.753,00 din), ki se vodi pri Ljubljanski banki — podružnici Celje, na ppdlagi kreditne pogodbe od 1. 1. 1961 z rokom vračila 15 let in roki plačila 1. januarja in 1. junija. II Odložene anuitete iz I. točke zapadejo v plačilo skupaj z zadnjo anuiteto za posamezni kredit brez povečanja obresti in stroškov. III Odlok izvedeta Jugobanka — filiala v Ljubljani in Ljubljanska banka — podružnica Celje, v skladu z določilom 5. člena uredbe o odlogu plačila anuitet, ki zapadejo v lotu 1971 za kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, št. 9-76/71). St. 402-168/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 193. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in uredbe o odlogu plačila anuitet, ki zapadejo v letu 1971 za kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije (Ur. list SFRJ,' št. 9-76/71) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o odlogu, plačila anuitet kmetijskim organizacijam za nekatere kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije I Kmetijskim organizacijam se odloži plačilo anuitet, ki zapadejo v plačilo v letu 1971, in sicer: Znesek kredita Kredit vodi poslovna Kreditna pogodba št. Rok vračila število let Znesek anuitete ' Zapad- lost din banka datum - partija din v letu 1 2 3 4 S в i Združenemu kmetijsko-gozdarskemu podjetju Kočevje 539.400 JKB-Bgd , 24. 6. 1968 329-1 12 50.748 15. 5. 358.060 JKB-Bgd 10. 4. 1968 329-3 12 6.576 31. 4. in 30. 9. 455.841 LB-Lj 600011-9 11 50.576 1971 209.256 LB-Lj 600016-56 B 21 12.302 1971 54.645 LB-Lj 600016-174 A 23 2.988 1971 55.243 LB-Lj 600016-336 23 3.129 1971 2,607.016 LB-Lj 600016-489 6 459.718 1971 159.010 LB-Lj 600016-562 .25 8.145 1971 181.741 LB-Lj 600016-568 15 14.145 1971 3.292 LB-Lj 600016-568 A 15 260 1971 424.769 LB-Lj 600016-569 24 22.458 1971 • 86.543 ' LB-Lj 605011-54 13 10.042 1971 93.347 LB-Li 605016-4 25 4.239 1971 789.026 LB-Lj 605016-31 25 35.828 1971 479.424 LB-Lj 605016-70 25 21.722 1971 Znesek Kredit vodi Kreditna Rok vračila Znesek Zapad- kredita poslovna pogodba št. število let anuitete lost din banka datum - partija din v letu 1 2 3 4 5 6 Kmetijsko-živilski kombinat Kranj 201.350 JKB-Bgd 7. 10.1968 88-3 5 43.090 15. 6. in 15. 12. 500.700 JKB-Bgd 19. 9. 1968 88-4 7 78.416 1. 3. in 1. 9. 992.398 JKB-Bgd 21. 8. 1969 88-6 7 155.418 1. 7. in 1. 1. 541.806 JKB-Bgd 88-7 7 84.854 15. 3. in 15. 9. 142.047 GKB-Kranj 31. 3. 1965 60001/9-10 15 12.074 1. 12. 635.197 GKB-Kranj 10. 8. 1963 60001/9-42 30 24.502 1. 1. 446.420 GKB-Kranj 31. 1. 1964 60001/9-45 30 17.298 1. 1. 912.310 GKB-Kranj 30. 3. 1965 60501/9-1 33 33.838 1. 5. in 1. 11. 101.570 GKB-Kranj 1. 1. 1957 60601/9-757/1 35 1.062 1. 1. in 1. 7. 62.456 GKB-Kranj 15. 4. 1965 60911/9-1 28 2.569 1. 7. 560.823 GKB-Kranj 31. 3. 1965 60001/9-15 20 35.708 1. 12. 1,349.190 GKB-Kranj 5. 3. 1963 60001/9-40 30 62.325 1. 7. 348.140 GKB-Kranj 31. 5. 1961 6Ö601/9-757 25 19.044 1. 7. 1,407.817 GKB-Kranj 30. 3. 1965 60001/9-1 10 171.040 1. 5. ' Agrokombinat Barje 226.795 JKB-Bgd 27. 12. 1968 373-2 7 35.520 1. 12. in L 6. 114.000 JKB-Bgd 26. 11. 1968 373-1 10 14.974 31. 12. in 30. 6. 389.433 LB-Lj 605011-456 23 21.289 1971 226.328 LB-Lj 605011-479 23 12.532 1971 151.867 LB-Lj 605011-480 23 8.410 1971 404.016 LB-Lj 605011-486 23 22.371 1971 79.725 LB-Lj 605011-500 23 4.351 1971 801.342 LB-Lj 605011-502 23 44.453 1971 1,193.081 ■ LB-Lj 605011-624 23 65.223 1971 1,458.829 LB-Lj 605011-625 23 79.751 1971 226.165 LB-Lj 605011-627 23 12.364 1971 748.787 LB-Lj 605011-631 23 40.935 1971 343.277 LB-Lj 605011-494 23 18.698 1971 415.926 LB-Lj 605011-496 23 22.656 1971 2,105.775 LB-Lj 605011-630 23 115.119 1971 334.350 LB-Lj 605011-632 23 18.278 1971 1,508.742 LB-Lj 605011-633 23 82.480 1971 935.419 LB-Lj 605011-634 23 51.137 1971 504.550 LB-Lj 600016-635 23 27.583 1971 318.181 LB-Lj 600011-1 23 17.332 1971 193.027 LB-Lj 600011-15 23 10.728 1971 720.111 LB-Lj 600011-76 23 39.225 1971 990.196 LB-Lj 600011-79 23 53.176 1971 Kmetijska zadruga Postojna 1,134.850 KB-Koper 31. 10. 1964-34 30 43.974 1971 628.790 KB-Koper 12. 7. 1961 31 22.719 1971 1,928.288 KB-Koper 12. 7. 1962-311 10 264.886 1971 404.529 KB-Koper 12. 7. 1961-312 30 18.969 1. 12. 2,127.263 KB-Koper 19. 7. 1966-364 15 311.556 1 »Emona« Ljubljana 4,660.000 JKB-Bgd 10. 7. 1967-63-2 15 387.234 1. 3. in 1. 9. 1,808.389 JKB-Bgd 30. 12. 1969 63-15 20 353.118 15. 12. in 16. 6. Kmetijski 2,473.600 kombinat Žalec JKB-Bgd 12. 8. 1970-Ž38 7 32.928 1. 9. 475.017 JKB-Bgd 15. 12. 1967 238-1 7 74.654 15. 6. in 15. 12. 366.333 JKB-Bgd 11. 10. 1968 238-4 10 41.630 28. 2. in 31. 8. 273.000 JKB-Bgd 21. 8. 1969 238-6 10 31.024 30. 11. in 31. 5. 432.229 JKB-Bgd 4. 11. 1968 238/6 7 52.576 1. 1. in 1. 7. 432.229 JKB-Bgd KB-Celje 4. 11. 1968 238-6/a 15 7.716 1. 1. in 1. 7. 1,545.073 7. 8. 1961 28 72.336 1. 10. 1,007.502 KB-Celje 25. 11. 1961 29 48.219 1. 2. S' Znesek Kredit vodi Kréditna Rok vračila Znesek Zapad- kredita poslovna pogodba St. Število let anuitete lost din banka datum - partija din v letu 1 2 3 4 5 ß 1,367.195 KB-Celje 22. 8. 1962 30 61.045 1. 5. 846.121 KB-Celje 1. 6. 1964 30 44.005 1. 3. 593.320 KB-Celje 14. 6. 1962 32 20.648 1. 10. 719.419 KB-Celje 23. 3. 1962 31 25.321 1. 9. 727.960 KB-Celje 25. 6. 1965 30 42.098 1. 6. Agrokombinat Maribor 1,427.372 KB-Maribor 18. 3. 196b 30 63.731 1. 1. 5,035.438 KB-Maribor 15. 12. 1962 14 438.030 1. 10. Kmetijski kombinat Ptuj 393.100 JKB-Bgd 20- 6. 1967 66-4 15 39.163 31.'3. 1,298.000 JKB-Bgd 4. 8. 1966 66-1 15 113.773 31. 3. 234.01)0 JKB-Bgd 18. 7. 1968 66-6 20 4.854 1. 6. in 1. 12. 75.231 JKB-Bgd 28. 7. 1970 66-21 10 7.950 30. 4. in 31. 10. 1,617.094 JKB-Bgd 24. 7. 1970 80-3 15 134.942 31. 3. Kmetijski kombinat Radgona 249.468 KB-Maribor 31. 12. 1960 50 30 10.886 1. 1. 540.436 KB-Maribor 1. 4. 1962 1303 20 39.152 I. 1. 113.106 KB-Maribor 20. 12. 1961 1252. 30 5.607 1. 1. 2,915.136 KB-Maribor 25. 12. 1962 1256 15 251.826 1. 5. in 1. 11. Kmetijsko-lndustrijski kombinat »Pomurka« 270.135 JKB-Bgd 12. 11. 1968 81-3 7 42.306 1. 4. in 1. 10. 538.838 JKB-Bgd 1. 12. 1969 814 7 84.388 1. 9. in 1. 3. 740.242 JKB-Bgd 23. 6. 1967 81-5 10 84.126 1. 4. in 1. 10. 730.252 LB-M. Sobota 8. 6. 1961 30 33.140 1. 1. 734.085 LB-M. Sobota 28. 12. 1962 30 32.204 1. 1. Kmetijski kombinat Vipava — - Šempeter pri Gorici 4,307.580 KBH-N. Gorica 21. 10. 1960 35 181.475 1. 1. 1,052.275 KBH-N. Gorica 31. 3. 1965 30 48.976 1. 10. 214.686 KBH-N. Gorica 31. 3. 1. : 28 10.632 1. 10. II 194. Poslovne banke znižajo odložene anuitete iz 1. člena tega odloka za razliko, ki izhaja iz odpisanih inter-kalarnih obresti (Uradni list. SFRJ, št. 60/70). Poslovne banke so dolžne v roku 1 meseca po objavi tega odloka sporočiti republiškemu sekretariatu za finance dejansko višino posameznih odloženih anuitet iz 1. člena. Republiški sekretariat za finance izde na osnovi, sporočenih podatkov iz prvega in drugega odstavka te točke odločbo o dejanski višini odloženih anuitet. III Na podlagi prvega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 30. junija 1971 in na soji prosvetno-kulturnega zbora dne 19. julija 1971 sprejela ODLOK o zagotovitvi sredstev Univerzi v Ljubljani za odplačilo kreditov, uporabljenih za nakup dveh študentskih stanovanjskih stolpičev v Študentskem naselju v Ljubljani Odložene anuitete iz I. točke zapadejo v plačilo skupaj z zadnjo anuiteto za posamezni kredit brez povečanja obresti in stroškov. IV Odlok izvedejo jugoslovanska kmetijski banka Beograd, Ljubljanska banka in njene podružnice KB Celje, kreditna banka Koper, kreditna banka in hranilnica Nova Gorica, kreditna banka Maribor, kreditna banka Ptuj in gorenjska kreditna banka Kranj v skladu z določilom 5. člena uredbe o odlogu plačila anuitet, ki zapadejo v letu 1971 za kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, št. 9-76/71). St. 402-169/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. I S tem odlokom zagotavlja Socialistična republika Slovenija Univerzi v Ljubljani sredstva iz republiškega proračuna za vračilo kreditov s pripadajočimi obrestmi do zneska din 21,893.024.—, uporabljenih za plačilo dveh študentskih stanovanjskih stolpičev z oznakami E» in E3 v Študentskem naselju v Ljubljani. ' II Socialistična republika Sovenija zagotovi Univerzi v Ljubjani v točki I. tega odloka navedeni znesek' ob zapadlosti posameznih anuitet v letu 1971 do din 2,861.428,50 v letu 1972 do din 7,409.522,00 v letu 1973 do din 7,409.522,00 v letu 1974 do din 4,212.551,50 III Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Izvršni svet SR Slovenije predloži Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega odloka. IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-75/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 195. Na podlagi 11. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. alinee 7. člena odloka o delovnem področju zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v Skupščini Socialistične republike Slovenije in o razmerjih med zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije pri njihovem delu (Uradni list SRS, št. 1-2/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1971 I Skupščina SR Slovenije sprejema načrt statističnih raziskovanj za leto 1971, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo. II Načrt statističnih raziskovanj za leto 1971 je sestavni del tega pdloka in je objavljen skupaj z njim. III Finančna sredstva za izvajanje tega odloka so zagotovljena v okviru proračunskih sredstev, ki so bila dodeljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v letu 1971. IV Ta odlok začne veljati osmPdan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Načrt statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1971 ™ Raziskovanje d S 1 2 Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora aati podatke Dbveznost statistične službe Pr7> „ Stroški rezultati dinarjev obdelave 3 « 5 8 7 S DEMOGRAFSKA STATISTIKA 1. Register stalnega prebivalstva — revizija Priimek in ime, rojstni datum, stalno prebivališče, člani gospodinjstva, registrska Številka, matični — prijavni urad Matični, prijavni urad. primerjava s podatki popisa prebivalstva 1971 Navodila 2. Rojstva (Dem-1) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični urad 3. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelave 31. 12. ali po pptrebi — 3. Smrti (Dem-2) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični urad 3. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, • obdelave 31. 12. ali po potrebi — 4. Sklenjene zakonske zveze (Dem-3) Pojeg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični urad 3. v mes. Natisi, obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelave 31. 12. ali po potrebi — 5. Razvezane zakonske zveze (RB-1) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Okrožno sodišče, Matični urad 15. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelave 31. 12. ali po potrebi — 6. Priznanje očetovstva, poza-konitve, posvojitve (Dem-la) Rojstni podatki, spol, družinski stan, poklic, bivališče, registrska šte-, vilka o otroku - posvojencu, materi in očetu ter posvojitelju Matični urad ( " 'inska sodišča) 3. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelave 31. 12. ali po potrebi 11.100 S Raziskovanje d S 1 2 Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora dati podatke Obveznost statistične službe obde/ave 3 « 3 6 7 8 7. Selitveno gibanje prebivalstva (Sel-1) Kraj stalnega prebivališča , (prejšnji in prihodnji) rojstni podatki, poklic, spol, družinski stan, narodnost, državljanstvo, zaposlitev, razlog selitve, registrska številka Matični prijavni urad 5. v mes. Natisk obrazcev. zbiranje, kontrola, obdelave 28. v mes. 64.000 INDUSTRIJSKA STATISTIKA 8. Problematika industrijskega podjetja (IND-1 priloga) Proizvodnja, oskrba z domačim reprodukcijskim materialom, oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom, oskrba z elektr. pog. materialom, embalažo in prometnimi sredstvi, prodaja. kreditna sredstva, gospodarske investicije v izvajanju, stanje naročil Vsa industrijska podjetja 6. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 20. v mes. 6.200 9. Prognoza indust .jskega podjetja (KT-1) Pričakovanje obsega industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji Izbrana industrijska podjetja 20. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 26. v mes. 5.000 STATISTIKA OBRTI 10. f membe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1) Število organizacij in spremembe v polletju za družbeno in zasebno obrt Občinske skupščine 10. 1. in : k 7. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 31. 3. in 31. 8. — 11. Vključevanje vajencev v obrt (Obrt-2) Število vajencev s spremembami v polletju po strokah Občinske skupščine 20. :. in 20. 7. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 31. 3. in 31. 8. — 12. Zasebni sektor obrti (Obrt-3) Zaposleni po strokah in po kvalifikaciji Občinske skupščine 1. 3. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 31. 3. — 13. Družbeni sek- Zaposleni po strokah, po tor obrti kvalifikaciji (polletno) (Obrt-4) STATISTIKA GRADBENIŠTVA Družbene obrtne organizacije 10. 1. in 1 7. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola; obdelava 31. 3. in Stiri 31. 8. raziska- ve s področja obrti 24.800 14. Cene za gradbena dela (ITG) Cene gradbenih del in storitev po vrstah del za tipske zgradbe Izbrana gradbena n obrtna podjetja 30. 4. in 20. 10. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 30. 4. in 25. 11. 4.650 KOMUNALNA STATISTIKA 15. Investicije, izdatki in tarife za komunalne storitve (K-l) Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih; izdatki občine za kolektivne kom. storitve; tarife za nekatere komunalne storitve Vse občine ■ 10. 3. Natisk otfraz-cev, zbiranje, kontrola, obdelava 30. 4. 5.000 16. Komunalne organizacije in stanovanjska podjetja (K-3) Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne oorabe, struktura vrednosti proizvodnje in storitev, zaposleni po izobrazbi, tarife za komun, proizv. in storitve Komunalne organizacije 1. 3. in 15. 7. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 31. 3. in 31. 8. 10.000 ™ Raziskovanje d N 1 2 Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora dati podatke Obveznost statistične službe Prvi rezultati ( obdelave Stroški dinarjev 3 « 5 < 7 8 STATISTIKA BLAGOVNEGA PROMETA 17. Problematika trgovinske organizacije ' (Priloga k Trg-14) Promet, založenost, obratna sredstva, investicije in cene 100 izbranih trgovskih organizacij 7. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 13. v mes. 8.500 STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ 18. Problematika o javnem prometu (Priloga k SAM-11) Izkoriščanje prevoznih sredstev, zmogljivost ob konicah, investicije, stroški in cene, plačevanje računov Vsa prevozniška podjetja in izbrani obrati 8. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola 15. v mes. 1.800 19. Tovorni in potniški promet (Prom-Žel-1) Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Združeno žel. transportno 4 podjetje 15. v mes. Obdelava 20. v mes. 2.200 20. Poštne storitve (308-A) Vrste pošiljk, PTT storitve, dohodki, zaposleni Združeno PTT podjetje 20. v mes. Obdelava 20. v mes. 1.540 21. Promet potnikov z vlaki, letali in ladjami (SŽ-3, SP-3, SV-3) Prispeli in odišli potniki vrednem in maloobmejnem prometu Carinarnica in Rep. sekretariat za notranje zadeve 10. v mes. Obdelava 28. v mes. 1.120 STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 22. Turistične zanimivosti (TU-2) Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek za prodane vstopnice Izbrani turistično zanimivi objekti 5.,v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 20. v mes. 1.220 STATISTIKA OSEBNE POTROŠNJE 23. Družinski proračun delavskih družin (APB-11) Podatki po zveznem načrtu Anketarji po zapiskih izbranih družin v 12. v mes. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava. Razširitev za 200 družin v SRS 10. v mes. 191.000 24. Šolska prehrana (S-PR) Število šolskih kuhinj in učencev, ki se hranijo v njih, financiranje prehrane Osnovne in srednje šole 26. 7. Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 30. 10. 5.000 STATISTIČNA DOKUMENTACIJA 25. Kartoteka organizacijskih enot a) preverjanje stanja organizacijske sestave Organizacijska sestava, naziv, naslov, šifra dejavnosti, registrska številka Delovne 'n druge organizacij,e ter drž.avni organi ’ Januarja 1971 Zbiranje, obdelava, dodelitev registrskih številk V januarju 1971 . — b) prijava sprememb ob ustanovitvi, razdelitvi, združitvi, pripojitvi in osamosvojitvi (KOE-11) Organizacijska sestava, naziv, naslov, šifra de* javnosti, žiro račun, registrska številka Delovne in druge organizacije ter državni orgari. gospodarska sedišča in drugi organi pristojni za .registracijo Ob ustanovitvi ali spremembi Ob registraciji Natisk obrazcev, zbiranje, bdelava Ob 1 neu ’ 'a in po potrebi sproti — 196. Na podlagi 114. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971, na seji gospodarskega zbora dne 16. julija 1971, na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 20. julija 1971 in na seji socialno-zdravstvcnega zbora dne 15. julija 1971 sprejela ODLOK o ustanovitvi komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost I Ustanovi se komisija za raziskovalno dejavnost kot stalna komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije z nalogo, da — spremlja, proučuje in, obravnava oblikovanje koncepta nacionalne politike na področju raziskovalne dejavnosti ter v imenu Skupščino SR Slovenije pripravlja stališča in predloge za določanje te politike; — spremlja, proučuje in obravnava oblikovanje srednjeročnih in dolgoročnih programov raziskovalnega dela v skladu s programi družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije; — obravnava dokumente skupnosti raziskovalcev Slovenije o stanju, razvoju in napredku raziskovalnega dela ter predloge te skupnosti za ukrepe, ki naj pospešujejo raziskovalno delo; svoja mnenja o ‘tem posreduje Skupščini SR Slovenije in skupnosti raziskovalcev Slovenije; — sodeluje s skupnostjo raziskovalcev Slovenije pri pospeševanju in koordiniranju medrepubliškega In mednarodnega sodelovanja na področju raziskovalnega dela; — obravnava finančni načrt in zaključni račun sklada Borisa Kidriča in s svojim mnenjem seznanja zbore Skupščine SR Slovenije; — sodeluje z ustreznimi telesi zborov Skupščine SR Slovenije pri pripravi in obravnavanju predlogov za izdajo zakonov, osnutkov in predlogov zakonov in drugih aktov s področja raziskovalnega dela: — sodeluje z ustreznimi telesi zborov Skupščine SR Slovenije pri spremljanju izvajanja aktov Skupščine SR Slovenije s področja raziskovalne dejavnosti, poroča o svojih ugotovitvah zborom in daje s tem v zvezi mnenja in predloge; — obravnava predloge aktov zvezne skupščine, ki se nanašajo tudi na področje raziskovalnega dela ter daje s tem v zvezi mnenja in predloge; — ocenjuje neposredne pobude Skupščine SR Slovenije glede raziskovalnih iniciativ in o tem posreduje mnenje Skupščini SR Slovenije; — spremlja problematiko raziskovalnega dela na visokošolskih zavodih; — oblikuje stališča glede financiranja pomembnejših raziskovalnih projektov. II Komisija za raziskovalno dejavnost pri svojem delu sodeluje s skupnostjo raziskovalcev Slovenije, z delovnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom in s pristojnimi republiškimi upravnimi organi. III Komisija za raziskovalno dejavnost ima predsednika, podpredsednika in 19 članov, ki so izvoljeni iz vrst poslancev in občanov. St. 0201-1/71 Ljubljana, dne 23. julija 19/1. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 197. Na podlagi III. točke odloka o ustanovitvi komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost je republiški zbor na seji dne 21. julija 1971, gospodarski zbor na seji dne 16. julija 1971, prosvetno-kulturni zbor na seji dne 20. julija 1971 in socialno-zdravstvcni zbor na seji dne 15. julija 1971 sprejel O D I. O K o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost se izvolijo: za predsednika: dr. Demetrij Brodar, poslanec prosvetno-kul-turnega zbora Skupščine SR Sovenije; za podpredsednika: , Jože Lesar, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije; za člane: Natan B e r n o t, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije; dr. Robert Blinc, redni profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; dr. Rudi Crnkovič, doktor ekonomskih znanosti, izredni profesor visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru; dr. Bojan Forti č, poslanec socialno-zdravstvene-ga zbora Skupščine SR Slovenije; Bruno Hartman, ravnatelj študijske knjiž.nice v Mariboru; > dr. Dušan Hadži, doktor kemijskih znanosti, redni profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; Ivan Kocuvan, diplomirani inženir kemije, pomočnik generalnega direktorja industrije cementa in azbestcementa »Salonit«, Anhovo; Albin Koželj, diplomirani inženir rudarstva, vodja službe za razvoj in organizacijo, rudnik živega srebra Idrija; Stane Kranjc, diplomirani politolog, predsednik komisije CK ZK Slovenije za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idcjno-politič-nega usposabljanja komunistov; dr. Anton Kuhelj, doktor znanosti, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti; dr. Miha Likar, poslanec socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije; Vladimir Mušič, poslanec prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije; dr. Janez P e k 1 e n i k , redni profesor fakultete ža Strojništvo Univerze v Ljubljani; dr. Ernest Petrič, član izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; dr. Lev Premru, direktor razvojno-tehnološkega inštituta industrije gumijevih,. usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava«, Kranj; Zdenko R o t è r, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije; Janez Verbič, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije; Boris Ziherl, redni profesor filozofske fakul-tétfc ih fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani; Milah Železnik, diplomirani elektroinženir, direktor tovarne elektronskih naprav Ljubljana v združenem podjetju »Iskra« Kranj. ' St. 0201-1/71 Ljubljana, dhè 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 198. Na podlagi ustavnega amandmaja VIII k ustavi SR Slovenije sta republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti na seji dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK e ustanovitvi in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za izdelavo resolucije o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije I Ustanovi se komisija Skupščine SR Slovenije za izdelavo resolucije o dolgoročnem družbenem razvoju SÄ Slovenije. II Komisija pripravi resolucijo na podlagi predloga stališč o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije, ki so ga predložili izvršni svet Skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije, razprave v zborih in odborih Skupščine SR Slovenije, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v skupščinah občin in na podlagi drugih predlogov iz javne razprave ter jo predloži Skupščini SR Slovenije. III Komisija ima predsednika in 22 članov. Komisijo sestavljajo po dva člana republiškega zbora, gospodarskega zbora, prosvetno-kulturnega zbora in socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije, po trije člani predlagateljev predloga stališč, to je izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije ter po trije člani skupine zasedanja delegatov občin za spremljanje razprav o programu dolgoročnega razvoja SR Slovenije in republiške konference SZDL Slovenije. IV V komisijo se izvolijo: predsednik: Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Skupščine SR ßlovenije; člani: Viktor Avbelj, član sveta federacije in predsednik skupine za družbeno-ekonomska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije; Janko Cesnik, predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije; Marjan Dolenc, član izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Zvone Dragan, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS; Jože Florjančič, predsednik odbora za družbenoekonomske odnose republiškega zbora; Leopold Krese, predsednik gospodarske zbornice SRS; Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije; Boris Kuhar, predsednik odbora za kulturne dejavnosti prosvetno-kulturnega zbora; Karel Kušar, predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad ; Mitja Mrgole, predsednik odbora za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje socialno-zdravstvenega zbora ; Vladimir Mušič, predsednik odbora za znan-stveno-raziskovalno delq prosvetno-kulturnega zbora; Stefan Nemec, predsednik odbora za družbenoekonomske odnose gospodarskega zbora; Slavko Osredkar, predsednik odbora za socialno in otroško varstvo socialno-zdravstvenega zbora; Ivan Pariš, vodja službe za napredek gospodarstva in poslovno-tehnično sodelovanje pri gospodarski zbornici SRS; 1 Mimi Plevnik, dipl. ekonomist, gospodarska zbornica SRS; Zdravko Praznik, direktor ekonomskega centra, Maribor; Živko Pregl, predsednik republiške konference ZMS; Rudi S i m a c , predsednik skupine zasedanja delegatov občin za spremljanje razprav o programu dolgoročnega razvoja SR Slovenije; Ivo Tavčar, podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije; Tone Tribušon, podpredsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Vlado Vodopivec, vodja študijsko-analitske skupine pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije; Mara Žlebnik, predsednik odbora za finance gospodarskega zbora. St. 111-96/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 199. Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena in prvega ter drugega odstavka 233. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dfie 21. julija 1971 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika in štirih sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije Za predsednika ustavnega sodišča SR Slovenije se izvoli Vladimir Krivic, dosedanji predsednik ustavnega sodišča SR Slovenije; za sodnike ustavnega sodišča SR Slovenije se izvolijo dosedanji sodniki ustavnega sodišča SR Slovenije: dr. Darko Č e r n e j, Milko Goršič, Jože Pavličič, ing. Pavle Z a u c e r. St. 111-61/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 200. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4-15/71) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o imenovanju arbitražnega sveta po določbah 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov V arbitražni svet sé imenujejo: za predsednika: Jože Knez, direktor podjetja »Novoles«. Novo mesto; za člane: - Vido Bevc, pomočnik glavnega direktorja službe družbenega knjigovodstva — centrala za SR Slovenijo; Vladimir Birsa, delavec goriške strojne tovarne in livarne »Gostol« Nova Gorica; Milan Osojnik, vodja strokovne službe pri mestnem svetu zveze sindikatov Ljubljana; Mirko Sitar, sekretar visoke ckonomsko-komer-cialne šole, Maribor. St. 113-504/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 201. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in amandmaja II k ustavi SR Slovenije ter 6. člena zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-62/65, 30-310/65 in 12-80/67) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o imenovanju članov upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije Za člane upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije se imenujejo: Ljubo Levstik, diplomirani gradbeni inženir, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo; Ivan Markovčič, direktor cestnega podjetja Nova Gorica; Stane Ocepek, direktor podjetja »Avto Kočev-je«, Kočevje; I Ivan Pinterič, ekonomist, direktor tovarne stilnega pohištva in notranje Opreme »Stilles«, Sevnica; Marjan Pribac, direktor cestnega podjetja Koper; Ivan Ros, samostojni svetovalec v Skupščini SR Slovenije; Anton Žagar, podpredsednik skupščine občine Ptuj. St. 111-5/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 202. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora "dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana Za predstavnika družbene skupnosti v svetu zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana se imenujeta: Vladimir Čadež, diplomirani gradbeni inženir, direktor poslovne enote »GAST« splošnega gradbenega podjetja »Slovenija ceste«, Ljubljana; dr. Marin Gabrovšek, diplomirani inženir metalurgije, direktor tehnične kontrole in raziskav železarne Jesenice. St. 111-78/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 203. -• Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja in 1. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Mariboru I Okrožno sodišče v Mariboru ima 314 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Jože Adam, mizar, tovarna železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor; Viktor Ajtnik, trgovski poslovodja, trgovsko proizvodno podjetje »Merx« Celje, enota Ravne na Koroškem; Edvard Anderlič, lesni tehnik, tovarna meril Slovenj Gradec; Vili A u d i č, sekretar, veletrgovina »Tanin«, Maribor; 1 Karolina A u e r, finančni knjigovodja, opekama Pragersko; Jože Bauman, zasebni kmetovalec, Ana 32, p. Zgornja Ščavnica; Silvija Eeg-Prešeren, vodja finančnega sektorja, montažno podjetje »Cevovod«, Maribor; Jože Bela, zasebni kmetovalec, Zg. Senarska 26, p. Gradišče v Slovenskih Goricah-; Štivan Bela, kadrovik, »Metalna«, Maribor; Štefka Bele, nabavni referent, »Metalna«, Maribor; Marija B e r d n i k , blagajnik, Ljubljanska banka, podružnipa Slovenska Bistrica; Albina Bezjak, proizvodni knjigovodja, »Slo-venija-vino« Ljubljana, obrat Jeruzalem, Ormož; Magdalena Bezjak, administratorka postaje milice, Lenart; Leopoldina B e z 1 j a k , pomočnik šefa gospodar-sko-finančnega sektorja, lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec; Tone Bijol, referent za gradnje, tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta, p,-Vuzenica; Ernest Bob on ec, vodja proizvodnje, »Atmos«, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna Hoče; Anton Bobovnik, referent za promet in požarno varnost, skupščina občine Radlje ob Dravi; Frida Borštner, trgovska pomočnica, trgovsko podjetje »Ojstrica«, Dravograd; Ratko B o s a n č i č , sekretar samoupravnih organov, industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Sloven-. $ka Bistrica; Alojz Božič, upokojenec, Maribor, Mladinska 6/11; Vinko Božič, referènt za opremo stanovanj, ■ stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem; Marica Brazda, računovodja, osnovna šola Ormož; Marjan Brglez, upravnik obrata, kmetijski kombinat Ptuj; Kristina C a j n k o , vodja finančnega knjigovodstva, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec; Marija C a rti, zasebna kmetovalka, Zg. Senarska 45, p. Gradišče v Slovenskih Goricah; Franc Ciglar, kmetijski strojnik, kmetijski kombinat Ptuj, delovna enota Dornava; Julijana Cigler, matičar, slyipščina občine Radlje ob Dravi; Franc C v i I a k , delovodja, »Metalna«, Maribor; Jurij C a 1 e t a , direktor, obrtno uslužnostno podjetje Sladki vrh, p. Šentilj v Slovenskih Goricah; Vida Čas, referent za kadrovske zadeve, kulturo in prosveto, skupščina občine Slovenj Gradec; Stefica Č i ž m e k , glavna medicinska sestra, splošna bolnica Maribor, oddelek Pohorski dvor, p. Hoče; Ivan Črnčec, tajnik, zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate; Franc Č r n č i č , upokojenec, Selnica ob Muri 128, p. Šentilj v Slovenskih goricah; Alojz Čuček, upravnik, PTT servis, Maribor; Feliks D a m i š , zasebni kmetovalec, Trotkova 5, p. Benedikt; Franc Debeljak, tehnolog, konstruktor, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov »Jože Kerenčič«, Ormož; Jože Debevc, vodja* dispozicijskega oddelka, mariborska tekstilna tovarna, Maribor; Tone Demšar, vodja prodaje, rudniki svinca in topilnica Mežica, servis in prodaja akumulatorjev, Maribor; Janez Dolinšek, vodja investicij, kmetijska zadruga Selnica; Marija Dolinšek, knjigovodja osebnih dohodkov, »Elektrokovina«, Maribor; Miladin Draganič, upokojenec, Maribor, Cesta XIV. divizije 28; Jože Dreu, učitelj, osnovna šola Lenart v Slovenskih goricah; Davorin D u g u 1 i n , delovodja, kmetijska zadruga Ruše; Alfred Dvoršak, referent v oddelku osnovnih sredstev, »Elektrokovina«, Maribor; Ignac E m e r, upokojenec, Maribor, Betnav-ska J06; Rudi Erjavec, vodja nabavnega sektorja, »At- • mos«, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna, Hoče; Mirko Erjavec, vodja učnih delavnic, šolski center Ravne na Koroškem; Andrej Erlač, inštruktor, industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Slovenska Bistrica; Ožbalt Fajmut, strojni ključavničar, tovarna meril Slovenj Gradec; Klotilda Fekonja, gospodinja, Maina 10, p. Jurovski dol; Tone Ferlinc, vodja grupe — tehnolog, mariborska livarna, Maribor; Ignac F e r š , referent za cene, EM »Hidromon-taža«, Maribor; Stanko F i J,e j , vodja obratne operative, »Metalna«, Maribor; Ivan Fingušt, namestnik obratovodje, mariborska mlekarna, Maribor; Alojz Firbas, usnjarski delavec, industrijski kombinat »Konus«, Slovenske Konjice, obrat Lengrt; Jože F 1 a k u s , vodja prodaje serijskih proizvodov, časopisno podjetje »Mariborski tisk«, Maribor; Ivan Fon, upokojenec, Miklavž 183 a, p. Hoče; Ivan Frangež, tajnik občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica; Katarina Fras, likvidator, gozdno gospodarštVo Maribor; Viljem Fras, planer, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; Martin Fridl, referent za varstvo pri delu, tovarna avtoopreme Ptuj; , Maks Gajšek, vodja vzdrževanja, tovarna kovinskih izdelkov »Fecro«, Slovenj Gradec ; Rafael Gašperin, vodja saldakonta, Založba »Obzorja«, Maribor; Ivan Globočnik, tajnik krajevne skupnosti Ravne na Koroškem; Marija Godec, administrator, »Elektrokovina«, Maribor; Franc Golob, vodja kadrovske službe, kmetijski kombinat Ptuj; Jože G o m i v n i k , upokojenec, Sp. Selnica 71, p. Selnica ob Dravi; Jože Gostenčnik, revirni vodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, obrat Dravograd; Maruša Grabrijan, računovodja, kmetijski kombinat Ptuj; Janez Gradišnik, lanser proizvodnje livarne, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Anton Grašič, zasebni kmetovalec, Mali dol 13, p. Jakobski dol; Alojz Greif, upokojenec, Sp. Hoče 105, p. Hoče; Ivan G r i m š i č , šef splošnega sektorja, gradbeno podetje »Gradles«, Maribor; Alojz Gvardjančič, upokojenec, Maribor, Medvedova 37; Franjo H a n ž i?, vodja delovne enote, kmetijska zadruga Pesnica pri Mariboru; Adolf Helcl, strokovni učitelj, tovarna dušika Ruše; Ivan Hercog, vodja elektro-službe, rudniki svinca in topilnica Mežica; Zoran Hočevar, vodja izmene, elektrogospodarstvo Dravske elektrarne Maribor, HE Mariborski otok; Marjan Hodnik, vodja tekočega in planskega vzdrževanja, tovarna avtoopreme Ptuj; Živka Hodnik, referent nabave, »Sigma«, Podjetje gumi in kovinskih Izdelkov — servisi, Ptuj; Franc Holc, zasebni kmetovalec, Zagorci 5, p. Juršinci; Viktor Horvat, steklo-slikar, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, obrat Slovenska Bistrica; Barbara Hribernik, finančni knjigovodja — kontist, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Marija H rib š ek, upokojenka, Slovenj Gradec, Celjska 7; Rozina Hudiček, predmetna učiteljica, osnovna šola Podvelka; Ivan I gnati j e v, vodja splošnih služb, tovarna lesovine in lepenke Ceršak, Šentilj v Slovenskih goricah; Alojz Ivanuša, zasebni kmetovalec, Frankovci 30, p. Ormož; Maks Jabločnik, mojster v usmerjevalnici, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; Alojz Janžekovič, vodja splošnega sektorja, tovarna avtoopreme Ptuj; Stanko J e c e 1 j , načelnik uprave za izmero in kataster, skupščina občine Maribor; Rudolf J er et in, upokojenec, Maribor, Trg revolucije 9; Matija Jerič, zasebni kmetovalec, Leskovec 25, p. Pragersko; Frančiška Jurc, kreator, »Vezenina«, tovarna modne konfekcije Maribor; Jože Jur j ec, vodja priprave dela, tovarna oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, Slovenj Gradec; Milan Kabaj, profesor pedagoške akademije Maribor; Borut K amar, referent za premoženj sko-prav-ne zadeve skupščine občine Lenart; Breda Klajnšek, zasebna kmetovalka, Krasna 2, p. Poljčane; Miha Klančnik, zasebni kmetovalec, Podgorje 47, p. Podgorje pri Slovenj Gradcu; Franc Klemenc, knjigovodja, kino Peca, Prevalje; Marija Klobučar, knjigovodja, Agrokombinat — KZ Lenart v Slovenskih goricah; Janez Kmetec, zasebni kmetovalec. Velika Varnica 34, p. Zgornji Leskovec; Jože Kmetec, direktor, obrtno, krojaško in šiviljsko podjetje »Moda«, Maribor; Jožica Knez, gospodinja, Ptuj, Tomšičeva 22; Ivo Knuplež, komercialni direktor, Agrokombinat — KZ Lenart v Slovenskih goricah; Rudi Kocbek, komercialist, podjetje za nizke gradnje »Nigrad«, Maribor; Veronika K o d e 1 i č , tehnični sekretar, občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenska Bistrica; Roman Kogelnik, vodja plana in analiz, tovarna rezalnega orodja Prevalje; Ciril Kolarič, vodja splošnega sektorja, kmetijski kombinat Ptuj; Anton Kolenko, upokojenec, Breg 10, p. Majšperk; ing. Jože K o n e č n i k , vodja kmetijskega obrata, kmetijska zadruga Slovenj Gradec; Marija Kopač, projektant, »Komuna projekt«, podjetje za projektiranje, Maribor; Branko Koren, referent za transport in embalažo, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; Alojz Kos, zasebni kmetovalec, Selnica ob Muri 150, p. Šentilj v Slovenskih goricah; Franc Kosec, upokojenec, Brstje 5, p. Ptuj ; Franc Kosenburger, trgovski prodajalec, trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj ; Dominik Kotnik, sekretar, »Instalater«, Prevalje; Robert Kovačič, disponent v predilnici, ma» riborska tekstilna tovarna, Maribor; Zlatko Kovačič, ravnatelj, osnovna šola Ormož; \ Viktor Kranjc, gradbeni tehnik, gradbeno podjetje »Drava« Ptuj; Štefanija Kramberger, gospodinja, Lenart v Slovenskih goricah, Radgonska 29; Albert Krapež, samostojni obrtnik, Ptujska gora 8, p. Ptujska gora; Ivan Kraševec, špediter, rudniki svinca in topilnica Mežica ; Mirko Kramljak, sodnik za prekrške, skupščina občine Radlje ob Dravi; Milena K r e n k e r , strojni knjigovodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec; Anton Kristl, vodja skladišča, cestno podjetje Maribor; Pavel Krivograd, delovodja, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Vinko K r n i č a r , referent za delitev osebnih dohodkov, železniško transportno podjetje Maribor, železniška postaja Pragersko; P V Gabriela Kuhar, referent za odmero prispevkov in davkov, skupščina občine Ormož; Fanika Kuralt, računovodja, osnovna šola »Maks Durjava«, Maribor; Matilda Kurbos, upokojenka, Lovrenc na Pohorju 102, p. Lovrenc na Pohorju; Slavko K u r e č i č , upravnik stanovanjske enote, komunalno stanovanjsko podjetje Lenart; Martin Kus tee, šifrant proizvodnje, mariborska livarna, Maribor; Pavla K v e r h , referent finančne operative, industrija' metalnih polizdelkov »Impol«, Slovenska Bistrica; Lizika Lacko, sekretar Zveze prijateljev mladine, Ptuj; Alojz L a d i n e k , zasebni kmetovalec, Hudi kot 12, p. Ribnica na Pohorju; Rado Lah, ravnatelj, osnovna šola Zgornja Velka; Ludvik Lampret, kontrolor gotovih izdelkov, industrijski kombinat »Konus«, Slovenske Konjice, obrat »Zaščita«, Majšperk; ■ , Marija Lešnik, usnjarski tehnik, industrijski kombinat »Konus«, Slovenske Konjice, obrat Lenart; Jože Letonja, vodja mehanične delavnice, industrijski kombinat »Konus«, Slovenske Konjice, obrat Lenart; Marica Lobnik, računovodja, osnovna šola »Dušan Flis«, Hoče; Marija L o n č a r i č , predmetna učiteljica, osnovna šola »Anice Černejeve«, Makole; Radoslav Lorger, šef splošno-kadrovskega sektorja, cestno podjetje Maribor; Anica M a h o v n e , upokojenka, Maribor, Partizanska 47/IV; Karla Majcenovič, referent za šolstvo in splošne zadeve skupščine občine Lenart; Slavko M a 1 i š n i k , tehnični vodja jamskega obrata, rudniki svinca in topilnica Mežica; Savica Marc, zobni tehnik, zdravstvena postaja Majšperk; Maksim M a r i č i č , odgovorni vodja gradbišč, »Atmos«, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna, Hoče; Vilko Marin, skladiščni revizor, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor; Mirko Marinič, poslovodja delavnice; brivsko-frizersko podjetje Maribor; Avgust Marušič, upokojenec, Maribor, Goriška 3; Zvonko Masten, sekretar občinske konference Zveze mladine Slovenije, Ptuj; Ivan M a z e r a, analitik, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; Milena Medved, referent za varstvo družine,-skupščina občine Ptuj; Vinko M e d ved, pomočnik vodje HE, elektrogospodarstvo Dravske elektrarne Maribor, HE Mariborski otok; / Jože M e n o n i , strugar, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; _ Franc Meško, gliničar — preddelavec, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; Mihaela Mihelič, administratorka, občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Dravograd; Ivan Miklavžina, rudarski nadzornik, rudniki svinca in topilnica Mežica; Milojko M i 1 i n k o v i č , referent v pripravi dela, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Dana Milkovič, učiteljica, osnovna šola »Martin Konšak«, Maribor; Jože Murko, sekretar, tovarna mesnih izdelkov Maribor; Ivan M u r š a k , zasebni kmetovalec, Sp. Voličina 16, p. Voličina; Jana Muršec, gospodinja, Maribor, Goriška la; Stanko N a j ž a r , tehnolog — kalkulant, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov »Jože Kerenčič«, Ormož; Milka Nedeljkovič, gospodinja, Maribor, Kamniška 26; Oto N e k r e p , sekretar občinske konference SZDL Slovenska Bistrica; Marjana N q v a k , upokojenka, Slovenska Bistrica, Zagrad; Slavica Novak, zasebna kmetovalka, Hum pri Ormožu 48, p. Ormož; Andrej O b e r š k i, razredni učitelj, osnovna šola Jereninski dol; Anton O b e r ž a n , vodja delavnice, »Elektroko-vina«, Maribor; Tomaž Oblak, referent finančne operative za menično poslovanje, mariborska livarna, Maribor; Franc O nič, predmetni učitelj, osnovna šola Poljčane; Antonija Osrajnik, gospodinja, Šentvid 49, p. Vuzenica; Vili P a h o 1 e , kalkulant, »Metalna«, Maribor; Karel Pajančič, skladiščnik, elektrogospodarstvo Dravske elektrarne Maribor, HE Fala; Branko P a š i č, poslovodja obrata, gostinsko podjetje hotel »Orel«, Maribor; Majda Pavšič, šef obračunskega knjigovodstva, splošna bolnišnica Maribor; Kristl Pečevnik, delovodja v elektro obratu, rudniki svinca in topilnica Mežica; •Rudolf Pen, referent za premoženjsko-pravne zadeve, skupščina občine Eenart; Franc P e n š e k , carinik, carinarnica Dravograd; Marjan Perhavec, strojni ključavničar, mariborska tekstilna tovarna, Maribor; Janez P e š 1, vodja splošnega gospodarskega oddelka v montažnem oddelku, »Metalna«, Maribor; Matija Pezdirc, ravnatelj, osnovna šola Jakobski dol; Jože Pirnat, carinik na mejnem prehodu, carinarnica Dravograd; Ivan Pirtovšek, strojnik, elektrogospodarstvo Dravske elektrarne Maribor, HE Dravograd; Jurij Plaveč, kontrolor nedovršene proizvodnje, tovarna železniških vozil -Boris Kidrič«, Maribor; Mari.ia Poberžnik, referent za socialno varstvo, skupščina občine Dravograd; Vilko Podgoršek, mizar, splošno gradbeno podjetje -Konstruktor«, Maribor; August Podlesnik, vodja kmetijske proizvodnje, kmetijska zadruga Podvelka; Franc Pogačar, upokojenec, Maribor, Kacova 4; Stane Poglajen, upokojenec, Bezena 59, p. Ruše: Janez Pogorevc, zasebni kmetovalec, Stari log 17, p. Pragersko; Boris Polak, sekretar gradbenega podjetja -Ograd«. Ormož; Valentin Polanec, referent za redno vzdrževanje zgornjega ustroja, železniško transportno podjetje Maribor, sekcija za vzdrževanje prog, Maribor; Niko Popovič, upokojenec, Maribor, Mladinska S4; Elizabeta Posega, tajnica, delavska univerza Maribor; Maks Potočnik, tehnolog, -Sigma«, podjetje gutni in kovinskih izdelkov — servisi Ptuj; Martin Potočnik, vodja gojenja in varstva gozdov, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec; Vitomir P o t p a r a , vodja kadrovsko-splošnega sektorja, -Atmos«, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna, Hoče; Franc Potrč, zasebni kmetovalec, Stuki 15, p. Ptuj; Ivan Praznik, zasebni kmetovalec, Orlica 32, p. Ribnica na Pohorju; Peter Pridigar, vodja oddelka, časopisno podjetje -Mariborski tisk«, Maribor; Erna Pristovšek, računovodja, lekarna Slovenska Bistrica; Peter P r o h a r t, načelnik za gospodarevo .in finance, skupščina občine Radlje ob Dravi; Ožbe Prosen, upokojenec, Radlje ob Dravi 162; Oto P un gerì, mojster izmene, »Elektrokovina«, Maribor; Franc Pušnik, šef splošnega sektorja, -Ingmag Pohorje«, Josip dol. p. Ribnica na Pohorju; Marija Pušnik, vodja službe socialne dejavnosti, mariborska tekstilna tovarna. Maribor; ' Ana R a č e č i č , upokojenka, Maribor, Krpanova 15; Janez Rakef, upokojenec, Šentilj 86, p. Šentilj v Slovenskih Goricah: Jože Rakuša, dopisnik, -Ptujski tednik«, Ptuj; Slavka Ravnikar, upokojenka, Maribor, Kmetijska 3 b; Jožica Rebolj, vodja finančnega sektorja, uprava javne varnosti, Maribor; ' . Ì Viljem R e i s m a n , revirni gozdar, gozdno gospodarstvo Maribor; Cveta Reven, tajnik, odbor za obrt, gostinstvo in turizem, Dravograd; , Franc Ribič, zasebni kmetovalec, Vukovje 31, p. Pernica; Alfred Risa, elektromehanik, splošna bolnišnica Maribor; Konrad Rižnar, upokojenec, Spuhlja 22, p. Ptuj ; Franc Rodošek, zasebni kmetovalec, Prepolje 16, p. Starše; Vinko Romih, tehnolog, mariborska livarna, Maribor; Ljubo Roškar, upokojenec, Limbuš 45, p, Limbuš; Konrad Rožič, tehnični direktor, gradbeno podjetje; Dravograd; Ciril Rožmarin, zasebni kmetovalec, Zavrh 68, p. Voličina; Štefan Rudi, vodja eletkrarne, elektrogospodarstvo Dravske elektrarne Maribor, HE Vuzenica; Majda Rupreht, referent za razvezno in preživninsko problematiko, skupščina občine Maribor; Bernard R u t n i k , vodja splošnega sektorja, tovarna oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, Slovenj Gradec; Franc Senekovič, zasebni kmetovalec, Ložane 14, p. Pernica; Marija Senekovič, zasebna kmetovalka, Krivi vrh 13, p. Zgornja Ščavnica; Ivan Sčrdinšck, referent za gradbene, komunalne in premoženjsko-pravne zadeve, skupščina občine Maribor; Stane Simonič, upokojenec, Maribor, Kamniška 35/1; Alojz Skerlovnik, revirni vodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec; Anton Skok, skladiščnik, »Agrokombinat«, Maribor; Avgust Slapar, upravnik delovne enote PTT, PTT podjetje, Maribor; Stanko S m o 1 k o v i č , planer materiala, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; Ivan Sok, obratovodja, »Metalna«, Maribor; Boris S o 1 o v j e v , izmenski vodja elektrolize, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; Blaž S p e v a n , vodja izmene, »Podravka«, prehrambena industrija Koprivnica, obrat -Sana«, Hoče; Mihael S p o 1 e n a k , upokojenec, Maribor, Glavni trg 24/IV; Ivan Srebni k, načelnik oddelka za splošno upravo in družbene službe, skupščina občine Radlje ob Dravi; Branko S t a n j k o , trgovski poslovodja, »Verna«, veletrgovina, Maribor; Marjan Steblovnik, projektant, EM »Hidro-montaža«, Maribor; Alojz Stipič, zasebni kmetovalec, Ranca 1, p. Pesnica pri Mariboru; Štefka Stopar, matičar skupščine občine Slovenska Bistrica; Ivan S t r m š n i k, zasebni kmetovalec, Šentvid 82, p. Vuhred; Marcai Supe, šef obrata, gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Oplotnica; Feliks S u ž n i k , zasebni kmetovalec, Voličina 115, p. Voličina; Alojz Šalamun, zasebni kmetovalec, Gočova 11, p. Gradišče v Slovenskih goricah; Vincenc Šalamun, izdelovalec močnih alkoholnih pijač," »Tališ-«, Maribor; Jože S a r f e r, vodja ročne proizvodnje, tovarna lesovine in lepenke Ceršak, Šentilj v Slovenskih goricah ; Valter Šiling, ključavničar, Elektro Maribor, Maribor; Angelca Š i s e r n i k , poslovodja, trgovsko podjetje »Zarja«, poslovalnica »Galanterija«, Slovenj Gradec; Silva S k e r b e c , glavni blagajnik, gostinsko podjetje »Turist hotel«, Maribor; Stefan Šlamberger, mojster, industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Slovenska Bistrica; Branko Š n u d e r 1, vodja konstrukcijskega biroja, »Atmos«, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna, Hoče; Alojz Šober, izmenovodja, tovarna poljedelskega orodja Muta, p. Vuzenica; Slavica Šober, blagajnik, občinska konferenca ZK Radlje ob Dravi; Stanko Špes, šef analitsko-statističnega oddelka, »Metalna«, Maribor; Silvester Štancer, livarski mojster, »Elektro-kovina«, Maribor; Ivan Štuhec, klaser gotovih tkanin, mariborska tekstilna tovarna, obrat »Mcrinka«, Maribor; Netka Štuhec, profesor, gradbeni šolski center »Borisa Kraigherja«, Maribor; Konrad Šturm, skladiščnik, »Ingmag Pohorje«, Josip dol, obrat Cerlak, p. Oplotnica; Cilka Š u m a n , tehnični sekretar, občinska konferenca SZDL Lenart; Marija Ta u rer, upokojenka, Maribor, Pod piramido 10; Franc' Tkalčec, logar, gozdno gospodarstvo Maribor, gozdni obrat Ptuj ; Viktor T o m p a , vodja nabavne službe, gostinsko podjetje »Pohorje«, Slovenj Gradec; Alojz Tomše, poslovodja elektro obrata, rudniki svinca in topilnica Mežica; Martin Toplak, šef postaje, železniško transportno podjetje Maribor, železniška postaja Ormož; Anton Topolovec, upokojenec, Maribor, Puš-nikova 22; Franc T u r i č n i k , zasebni kmetovalec, Stari trg 132, p. Slovenj Gradec; Anton Turk, referent za kaznovanje davčnih prekrškov, skupščina občine Ptuj; Jože Turk, ravnatelj, osnovna šola »Martin Konšak«, Maribor-Tezno; Franc Tuš, upokojenec, Gačnik 47, p. Pesnica pri Mariboru; Anton Tušek, vodja vzdrževanja, »Sigma«, podjetje gumi in kovinskih izdelkov — servisi Ptuj; Marija Tušek, gospodinja, Kidričevo 3, p. Kidričevo; Bernard Ukmar, vodja oddelka za statistiko, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Ivan Ul, vodja delovne enote, kmetijska zadruga Pesnica pri Mariboru; Ludvik Unterlehner, vodja priprave dela, konfekcija »Okus«, Radlje ob Dravi; Drago U r e k a r , konstruktor, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; Maks Urna ut, obratovodja livarne, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Ana Uroševič, gospodinja, Kremberg 31, p. Zgornja Ščavnica; Vinko, Ušaj, glavni prevzemni kontrolor, tovarna kovinske opreme »Primat«, Maribor; Ivan Vabi, zasebni kmetovalec, Sele 8, p. Pragersko; Vinko ‘ V j n h a n d 1, zastopnik, zavarovalnica »Sava«, Maribor; Iva Valenti, gospodinja, Maribor, Močnikova 3; Vlado Vališer , vodja, gasilsko-reševalne sli*žbe, združeno podjetje Slovenske železarne, železarna Ravne na Koroškem; Vlado Vauda, delovodja, »Marles«, lesna in pohištvena industrija, Maribor; Marica Veber, učiteljica, osnovna šola Spodnja Polskava, p. Pragersko; Jožica Vcltrusky, administrator, »Elektro Maribor«, Maribor; Ivan Vcncelberger, direktor, stanovanjsko-komunalno podjetje Ormož; Jožefa Verdnik, samostojna obrtnica, Vuhred 87, p. Vuhred; Mirko Voda, obratovodja mizarskega obrata, obrtno podjetje »Gradnje«, Ptuj ; Ivan Vojsk, monter, »Elektro Maribor«, Maribor; Ivan Vokač, upokojenec, Zgornja Polskava 80, p. Zgornja Polskava; Zofija Volčan še k, referent za mladinsko prestopništvo skupščine občine Ravne na Koroškem; Martin V o 1 m a j e r , zasebni kmetovalec, Gradišče 33, p. Ožbalt; Marjan Vončina, elektrotehnik, rudniki svinca in topilnica Mcž.ica; Vaclav Vrabič, diplomirani strojni inženir, tovarna glinice in aluminija, Kdričevo; Franc Vrlič, vodja izobraževalnega centra, tovarna glinice in aluminija Kidričevo; Vida Vučib, direktor lekarne Radlje ob Dravi; Franc Zadravec, sekretar, »Mercator«, Ljubljana, poslovna enota »Panonija«, Ptuj ; Jože Zadravec, zasebni kmetovalec, Lača vas 11, p. Kog; Milan Zajamšek, obratovodja, obrtno podjetje »Prevent«, Slovenj Gradec; Alojz Z ega, upokojenec, Maribor, Črnogorska 19; Julijana Zidarič, vodja otroškega vrtca,osnovna šola Središče ob Dravi; Anica Zorko, tajnica, krajevna skupnost »Ob parku«, Maribor; Božo Zorko, vodja kadrovske službe tovarne »Zlatorog«, Maribor; Ivan Žagar, upokojenec, Mežica, Senčna vas 25; Janko Žalik, ravnatelj, osnovna šola »Franc Lešnik-Vuk«, Slivnica, p. Orehova vas - Slivnica; Albert Žižek, kontrolor, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; Stanko Ž 1 i č a r , revirni vodja, gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Ormož; Dušan Žnidarič, analitik v oddelku študije dela, tovarna avtoopreme Ptuj; Miroslav Žorž, gradbeni delovodja, gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Maribor; Ivan Žunko, strojni tehnik, »Metalna«, Maribor; Marijana Z u r m a n , sekretar občinskega odbora RK Slovenska Bistrića. St. 111-12/71 Ljùbljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Prédsedtiik Sergej Kraigher 1. r. 204. Na podlagi 1. in 9. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov republiškega zbora Skupščine SR Slovenije fUradni list SRS, št. 17-133/69) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 21. julija 1971 sprejel ODLOK o izvolitvi člana odbora republiškega zbora za družbenoekonomske odnose V odbor republiškega zbora za družbenoekonomske odnose se izvoli za člana: Franci Gerbec. St. 0202-1/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Republiški zbor Skupščine SR Slovenije _ Predsednik Miran Goslar 1. r. 205. Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. julija 1971 in na seji prošvetno-kultur-nega zbora dne 20. julija 1971 sprejela ODLOK o soglasju k programu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1971 K programu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1971, ki ga je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 31. maja 1971, se daje soglasje. St. 022-166/71 Ljubljana, dne 23. julija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 206. Na podlagi trinajste alinec 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. točko odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v prvem polletju 1971 (Uradni lis» SFRJ, št. 25-284/71 in Uradni list SFRJ, št. 28-319/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. septembra 1971 I Iz sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti se bo delovnim organizacijam, ki so v času od 1. januarja do 30. septembra 1971 mleko predelovale, sterilizirale ali izvažale ter pridelovalnim delovnim organizacijam, ki so mleko same predelale ali izvozile, izplačevala premija v znesku, po pogojih, na način in po postopku, kot je določen v odloku o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16-91/70), z izjemo določbe iz V. točke tega odloka. II Zahteva za prèmijo mora biti vložena pri Republiškem sekretariatu za gospodarstvo, ki bo ugotovil, če so pogoji za premijo izpolnjeni. Ce so pogoji izpolnjeni, obvesti organ iz prejšnjega odstavka republiški sekretariat za finance, da odredi izplačilo premije. IH Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok ó premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 1971 leta (Uradni list SRS, št. 17-107/71). IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 426-6/68 Ljubljana, dne 14. julija 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. France Hočevar 1. r. 207. Na podlagi 9. člena zakona o sredstvih SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-256/70) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 78. seji dne 14. julija 1971 sprejel UREDBO o postopku za pridobivanje sredstev s posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 1. člen Upravičenci do sredstev s posebnega računa SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (v na--daljnjem besedilu: sredstva) pridobivajo sredstva v skladu z določbami zakona o sredstvih SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-256/70 — v nadaljnem besedilu: zakona), v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo posamezne gospodarske posege, ter' po postopku, ki ga določa ta uredba. 2. člen Upravičenci vlagajo zahtevke za priznanje sredstev, ki se bodo upoštevali v naslednjem finančnem načrtu, pri Republiškem sekretariatu za finance vsako leto najpozneje do 30. avgusta, če ni za tiste, ki so upravičeni do teh sredstev po posebnih predpisih, določen drug organ in drugačen rok za vlaganje zahtevkov. V teh zahtevkih je treba navesti zlasti: — razloge, ki utemeljujejo zahtevek za izplačilo sredstev; — morebitne ugotovitve opravljenih analiz in raziskav; — podrobno razčlembo potrebnih sredstev; — druge podatke, ki so pomembni za presojo utemeljenosti zahtevka. 3. člen Zaradi sestave finančnega načrta, s katerim se sredstva ugotavljajo in razporejajo za posamezne namene po 1. odstavku 5. člena zakona, predložijo organi, ki po posebnih predpisih sprejemajo zahtevke za iz^ plačila sredstev, osnutke predračunov za svoje področje republiškemu sekretariatu za finance vsako leto najkasneje do 30. septembra. J 4. člen Na podlagi osnutkov predračunov iz prejšnjega člena in na podlagi zahtevkov, ki jih po 2. členu te uredbe upravičenci vlagajo neposredno pri republiškem sekretariatu za finance, sestavijo republiški sekretar za finance, republiški sekretar za gospodarstvo in direktor Zavoda SR Slovenije za planiranje skupen predlog finančnega načrta o razporeditvi sredstev posebnega računa za posamezne namene. 5. člen Predlog finančnega načrta obsega podatke, ki se zahtevajo po drugem odstavku 2. člena te uredbe, ter usklajena mnenja republiškega sekretarja za finance, republiškega sekretarja za gospodarstvo in direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje o smotrnosti razporeditve sredstev za posamezne namene v predlogu finančnega načrta ter druge podatke, ki so pomembni za presojo utemeljenosti finančnega načrta. Republiški sekretar za finance pošlje predlog finančnega načrta vsako leto najpozneje do 31. oktobra Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije. Predlogu priloži okvirni program uporabe sredstev. >• , 6. člen Upravičenci do sredstev sklenejo, v skladu s sprejetim finančnim načrtom ter morebitnimi odločitvami izvršnega sveta po 7. členu zakona, kreditne in druge pogodbe o uporabi sredstev z republiškim sekretarjem za finance po drugem odstavku 8. člena. Republiški sekretar za finance sklene pogodbe v soglasju in ob soodgovornosti organa, ki je po 3. členu ,te uredbe predlagal osnutek predračuna. 7. člen Predlagatelji predračunov iz 3. člena te uredbe in republiški sekretar za finance nadzorujejo uporabo sredstev vsak za svoje področje. Kontrolo namembnosti izplačil in kontrolo finančnega ter računskega poslovanja s sredstvi opravlja republiški sekretariat za finance. 8. člen Predlagatelji osnutkov predračunov iz 3. člena te uredbe predložijo vsako leto republiškemu sekretariatu za' finance najpozneje do 31. januarja, vsak za svoje področje poročila o opravljenih gospodarskih posegih v preteklem letu ter o njihovi uspešnosti. 9. člen Republiški sekretar za, finance sestavi vsako leto predlog zaključnega računa sredstev ter ga skupno s poročilom o opravljenih ukrepih pošlje najpozneje do 28. februarja Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije. 10. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-207/69 Ljubljana, dne 14. julija 1971. , Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. France Hočevar 1. r. 208. Na podlagi 48. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar zdravstvo in socialno varstvo PRAVILNIK o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah 1. člen Zdravniška spričevala in potrdila po 48. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) iz- dajajo zdravstvene delovne organizacije, druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije, ki izvajajo zdravstveno varstvo pa samo, če v njih delajo stalno nameščeni zdravniki (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene delovne organizacije). Zdravniki, ki opravljajo samostojno zdravstveno dejavnost, lahko 'izdajajo v mejah svoje dejavnosti zdravniška spričevala in zdravniška potrdila, ne štejejo pa se ta spričevala oziroma potrdila za javne listine. f 2. člen Zdravniško spričevalo je listina, s katero se ugotavlja zdravstveno stanje, bolezen ali poškodba osebe, za katero se izdaja zdravniško spričevalo. Zdravniško potrdilo je listina, s katero se za potrebe gospodarskih in drugih delovnih organizacij, šol, državnih organov itd. ugotavljajo posamezne okoliščine zdravstvene narave kot npr. potrdilo o izostanku z dela, šolskega pouka in podobno. 3. člen Ne štejejo se za zdravniška spričevala oziroma potrdila po tem pravilniku: 1. zdravniške ekspertize (izvedenska mnenja) vseh vrst; 2. listine, ki jih na zahtevo občanov izdajajo zdravstvene delovne organizacije o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco (npr. o trajanju zdravljenja, o plačilu stroškov zdravljenja in podobno); 3. zdravniška spričevala oziroma potrdila in strokovne dokumentacije, ki jih izdajajo zdravstvene delovne organizacije na podlagi posebnih predpisov in katerih oblika in vsebina sta urejeni s posebnimi predpisi (npr. za zdravstvene preglede delavcev, šoferjev in drugih). Listine iz prejšnjega odstavka se ne smejo izdajati na obrazcih za zdravniška spričevala oziroma potrdila, predpisana v tem pravilniku. 4. člen Zdravniško spričevalo oziroma potrdilo se lahko izdata samo na podlagi strokovnega zdravniškega pregleda v okviru zdravstvenega varstva, ki ga izvaja zdravstvena delovna organizacija in morata ustrezati ugotovitvam tega pregleda. Pri pregledu zaradi izdaje zdravniškega spričevala oziroma potrdila mora zdravnik uporabljati metode sodobne medicinske znanosti. Če na ta način sam ne more zanesljivo ugotoviti diagnoze oziroma zdravstvenega stanja, mora predhodno napotiti osebo v ustrezno specialistično zdravstveno delovno organizacijo s svojim mnenjem ter izdati zdravniško spričevalo oziroma potrdilo na podlagi izvida te organizacije. Če se pri pregledu ugotovi sum nalezljive bolezni, mora zdravnik postopati po predpisih, ki veljajo za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. Pri izdajanju zdravniških spričeval in potrdil je treba upoštevati načela o zdravniški skrivnosti • • 5. člen Zdravniško potrdilo za obolenje, ki ga je prizadeta oseba že prebolela, se lahko izda le v primeru, če se dajo ob zdravniškem pregledu še ugotoviti znaki takšnega obolenja. Zdravniško potrdilo iz prvega odstavka se lahko izda tudi na podlagi izjave zdravnika, ki je zdravil bolnika za boleznijo, ki jo je ta prebolel. Potrdilo iz prejšnjih odstavkov se lahko izda le v primerih izostanka delavca od dela ali izostanka učenca od šolskega pouka, če izostanek ni trajal več kot tri dni. Potrdilo po tem členu izda dispanzer za medicino dela oziroma obratna ambulanta, če gre za izostanek od dela, oziroma dispanzer za šolske otroke in mladino, če gre za izostanek od šolskega pouka. Če se po postopku iz prvega in drugega odstavka tega člena ne dajo zanesljivo ugotoviti znaki obolenja, mora zdravnik odkloniti izdajo zdravniškega potrdila. 6. člen Za trajno ali trajnejSo oprostitev (npr. za dobo več kot 6 mesecev) učencev od določenega šolskega predmeta (npr. petja, telovadbe, risanja) se mora izdati zdravniško spričevalo. Spričevalo izda dispanzer za šolske otroke in mladino. 7. člen Za ugotavljanje okoliščin, ali so potrebna iz zdravstvenih oziroma higienskih razlogov delavcem in drugim občanom druga stanovanja, se ne izdajajo zdravniška spričevala oziroma zdravniška ■ potrdila. 8. člen Če je s predpisi ali s splošnimi akti šole potrebna ugotovitev zdravstvenega stanja učenca za vpis v šolo, se zdravstveno stanje ugotovi z zdravniškim spričevalom. ! 9. člen Pri izdaji zdravniških spriččval zaradi telesnih poškodb je treba v zdravniškem spričevalu zlasti: 1. ugotoviti, kako je prišlo do poškodbe, dan in uro poškodbe po navedbi poškodovanca, 2. ugotoviti splošno zdravstveno stanje in telesni ustroj poškodovanca, prejšnje telesne poškodbe, njihove sledove in posledice, 3. natančno določiti kraj poškodbe (lokalizacijo) glede na sosedne organe in glede na značilne stalne točke okostja, 4. podrobno popisati obliko, velikost, globino poškodbe v milimetrih in smer poškodbe, 5. podrobno popisati robove stene in dno rane, 6. označiti tuja telesa v rani in drugje v telesu, 7. popisati okolico poškodbe: barvo kože, krvavitve, otekline, pri strelnih poškodbah sledove plamena, dima ali nezgorelega smodnika, odrgnjeni kolobar itd., 8. ugotoviti morebitne znake vnetja ali celjenja, 9. ugotoviti spremembe v globino, kolikor se dajo ugotoviti s pregledom (prelomi in izpahi na kosteh, krvavitve itd.), 10. ugotoviti ali sega rana v telesno votlino, 11. podati mnenje o nastanku poškodbe, o vrsti orodja, o strelni razdalji, po primerjavi pa tudi o vprašanju, ali je z določenim orodjem mogoče prizadejati takšno poškodbo. Če se pri pregledu ugotovi utemeljeni sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora zdravnik o tem obvestiti javnega tožilca. 10. člen Zdravniško spričevalo in zdravniško potrdilo se izdajata na obrazcih, ki sta predpisana v nadaljevanju tega pravilnika in sta njegov sestavni del. Zdravniška spričevala in zdravniška potrdila se pišejo v dvojniku. Zdravniška spričevala in zdravniška potrdila ter njihove kopije morajo biti oštevilčene. 11. člen Zdravniška spričevala in potrdila morajo biti izpolnjena v slovenskem jeziku, strokovno medicinske izraze pa je treba navesti v oklepaju. Zdravniška spričevala in potrdila se morajo pi- -sati čitljivo, in sicer s pisalnim strojem oziroma s črnilom ali s kemičnim svinčnikom. Ce posamezne rubrike na obrazcu zdravniškega spričevala ne zadoščajo za vpis ugotovitve in mnenja, se lahko dopolnijo na hrbtni strani. Tak dostavek mora zdravnik posebej podpisati, opremiti pa ga je treba tudi s pečatom zdravstvene delovne organizacije ter navesti kraj in čas izdaje. 12. člen Za izdajo zdravniškega spričevala in potrdila sme zdravstvena delovna organizacija zahtevati posebno plačilo, določeno v splošnem aktu zdravstvene delovne organizacije. 13. člen Ko začne veljati ta pravilnik, preneha v skladu s peto točko 119. člena zakona o zdravstvu veljati pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 28-296/65 in št. 41-206/66). 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Dosedanji obrazci zdravniških spričeval in potrdil se uporabljajo še naprej, dokler so še v zalogi. St. 50-4/71 Ljubljana, dne 9. julija 1971. ■ Namestnik republiškega sekretarja dr. Stanko Lajevec 1. r. Občina ..................... SR Slovenija Zdravstvena delovna organizacija in strokovna enota .................... „ Ime in priimek zdravnika .............. 0*e* Št. zdravniškega • spričevala in kopije .................. ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO Ime in priimek ........:..........., rojen ___ poklic ................... družinski stan ........ zaposlitev ............. prebivališče .............. St. osebne izkaznice .............. Namen izdaje spričevala ........................... Anamneza in potek bolezni 4 1 Družinska — (navesti bolezni ožjih družinskih članov, njihovo zdravstveno stanje in vzrok smrti) __ / Osebna — kakšne bolezni (infekcijske in druge) je prebolel ................................................. Ali je bil telesno poškodovan (kraj, dan in ura poškodbe) ..............;......................... Popis poškodbe -..:........X.................................-....... N Ali je utemeljen sum, da je bila poškodba storjena s kaznivim dejanjem .............................. Ali je bil operiran (kdaj, na čem) ..r.............. ....i............:...;............................. Ali se počuti zdrav ali ima. kakšne težave Objektivni izvid (status praesens) Višina ... cm, teža ..... kg, konstitucija ...... Vid: desno ............ levo ......... , razločevanje barv .......... Sluh: desno .......... levo .........., Stanje zobovja ....,.......... Krvni pritisk ......... Stanje notranjih organov, živčnega sistema, gibalnih organov, duševno stanje itd........................... Laboratorijske in druge specialistične ugotovitve (rtg, urin, kri itd.) ..........................:.... 209. Na podlagi 26. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, it. 46-263/70) predpisuje republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK Strokovna ugotovitev in mnenje zdravnika o izkaznici inšpektorja požarne inšpekcije Posebne pripombe: 1. člen Izkaznico inšpektorja požarne inšpekcije (v nadaljnjem besedilu: izkaznica) morajo imeti delavci, ki opravljajo naloge občinskih (medobčinskih) požarnih inšpekcij in naloge republiške požarne inšpekcije. Izkaznica se izda po obrazcu, ki je objavljen skupa s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 2. člen Velikost izkaznice je 100 X 70 mm. Platnice izkaznice so črne barve in obložene z usnjem ali skajem, listi pa so svetlomodre barve z vodenim filigranom. Kraj in datum izdaje zdravniškega Pečat spričevala \ Podpis zdravnika 3. člen Izkaznica se izda za tekoče koledarsko leto in se vsako leto njena veljavnost podaljša za naslednje koledarsko leto. 4. člen Zdravstvena delovna organizacija in strokovna enota .................................'.................... St. zdrav, potrdila in kopije ........................... ZDRAVNIŠKO POTRDILO Tov...................., rojen ....... poklic ............., • prebivališče . Namen izdaje potrdila .............................................. Osnovni anamnestični podatki in podatki o rezultatu zdravniškega pregleda ter mnenje v zvezi z namenom uporabe zdravniškega potrdila 6 Izkaznico izda in podaljša njeno veljavnost predstojnik upravnega organa, v. sestavi katerega je požarna inšpekcija. Požarnemu inšpektorju, ki naj opravlja inšpekcijske zadeve na območju več občin (medobčinski požarni inšpektor) izda in podaljša izkaznico občinski Upravni organ, ki je določen v sporazumu o skupni požarni inšpekciji, upravni organi, pristojni za zadeve varstva pred požarom drugih prizadetih občin pa potrdijo na ustreznem mestu v izkaznici, da velja izkaznica tudi za območje teh občin. 5. člen Če imetnik izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje, mora o tem v treh dneh pismeno obvestiti upravni organ, ki je izkaznico izdal. Uničena, izgubljena ali kako drugače pogrešana izkaznica se prekliče v Uradnem listu SRS. 6. člen , dne Pečat Podpis zdravnika Izkaznica se zamenja: — če dosluži ali postane zaradi poškodbe neuporabna; — če imetnik izkaznice spremeni ime ali priimek. Izkaznica se odvzame: — če imetniku preneha funkcija požarnega inšpektorja; — če imetnik izkaznice umre. Zamenjana ali odvzeta izkaznica se uniči potem, ko je bil zapisniško ugotovljen vzrok, zaradi katerega se je morala izkaznica zamenjati ali odvzeti. 7. člen. Najpozneje v treh mesecih po tem, ko je začel veljati ta pravilnik, morajo dobiti delavci, ki opravljajo zadeve požarne inšpekcije, izkaznico', ki je predpisana s tem pravilnikom. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 15/1-S-010/11-71 Ljubljana, dne 10. julija 1971. Republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc 1. r. OBRAZEC IZKAZNICE INŠPEKTORJA POŽARNE ’ INSPEKCIJE (velikost 100 X 70 mm) (prva stran platnic) Grb SR Slovenije IZKAZNICA POŽARNEGA INŠPEKTORJA (Izkaznica ima 8 strani). (prva notranja stran) Grb SR -Slovenije Ime organa, ki je izdal izkaznico IZKAZNICA ...................................:.. je inšpektor (ime in priimek) občinske — republiške požarne inšpekcije St............ (druga notranja stran) Tnšpektorjeva fotografija 35 X 45 mm Podpis imetnika izkaznice (tretja notranja stran) Inšpektor je pooblaščen opravljati inšpekcijske zqdeve iz 22. člena — 24. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46-263/70). v.....;............ Pečat Podpis izdajatelja izkaznice (Četrta in peta notranja stran) (po petkrat besedilo) Veljavnost izkaznice se podaljša za leto 19. Pečat Podpis organa (šesta, sedma in osma notranja stran) (po petkrat besedilo) Velja tudi za območje občine .................. -......-.... za leto 19... v .................. • Pečat Podpis organa 210. Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67 in št. 20-113/70) izdaja sekretar za prosveto in kulturo ODREDBO o trajanju šolanja na poklicnih šolah frizerske stroke 1 V skladu z osnovami predmetnikov in osnovami učnih načrtov za poklice moški frizer, ženski frizer in moški in ženski frizer, ki jih je sprejel strokovni svet zavoda za šolstvo SRS na 10. seji dne 9. junija 1971, traja šolanje: — za poklic moški frizer dve leti in pol ali 30 mesecev, — za poklic ženski frizer dve leti in pol ali 30 mesecev, , — za poklic ženski in moški frizer tri leta ali 36 mesecev. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-14/71 Ljubljana, dne 12. julija 1971. Republiški sekretar za prosveto - in kulturo Slavko Bohanec 1. r. 211. Na podlagi drugega odstavka 11. člena temeljnega zakona o statistiki (Uradni list SFRJ, št. 21/06), 18. člena zakona o organizaciji republiške uprave (Uradni list SRS, št. 14/65) in v zvezi z odlokom o načrtu statističnih raziskovanj za leto 1971 (Uradni list SFRJ, št. 60/70,' poglavje Statistični standardi in dokumentacija, točka 3) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko NAVODILO o načinu poročanja organizacijskih sprememb v delovnih in drugih organizacijah 1 Delovne organizacije, državni organi, društva in družbene organizacije prijavljajo Zavodu SR Slovenije za statistiko svoje organizacijske -spremembe na na način, ki je določen s tem navodilom. Kot delovne in druge organizacije se v smislu tega navodila štejejo vse organizacije, ki so razvrščene po pravilniku o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po dejavnostih (Uradni list SFRJ, št. 10/62, 12/63, 26/64, 50/64, 11/65 in 13/65). 2 Za organizacijske spremembe se po tem navodilu štejejo: ustanovitve, združitve (fuzije), pripojitve, izločitve, razdelitve, likvidacije, odprave, (ukinitve) in osamosvojitve, organizacij, spremembe naziva, naslova in šifre dejavnosti ter spremembe poslovnega predmeta samostojnih organizacij kakor tudi vse navedene spremembe pri enotah v sestavi samostojnih organizacij. 3 Organizacijska sprememba nastane, ko jo sprejmejo oziroma potrdijo pristojni organi. 4 Za posamezne organizacijske spremembe pri samostojnih organizacijah oziroma enotah v sestavi samostojnih organizacij (v nadaljnjem besedilu organizacijah in enotah) je treba sproti z dopisom sporočiti Zavodu SR Slovenije za statistiko naslednje podatke: 1. za ustanovitev: naziv, naslov, šifro dejavnosti in datum ustanovitve organizacije ali enote 2. za združitev: naziv, naslov in statistične registrske številke organizacij ali enot, ki so se združile, njihove šifre dejavnosti in datum združitve 3. za pripojitev: naziv, naslov in statistične registrske številke organizacij ali enot, ki so se pripojile; naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, h kateri so se pripojile; šifre dejavnosti in datum pripojitve organizacij ali enot 4. za izločitev: naziv, naslov in statistične registrske številke organizacij ali enot, ki so se izločile; naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije, iz katere so se izločile; šifre dejavnosti in datum izločitve organizacij ali enot 5. za razdelitev: naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, ki se je razdelila; naziv in naslov novih enot; šifre dejavnosti novih enot in datum razdelitve 6. za likvidacijo: naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, ki je prešla v likvidacijo; datum prehoda v likvidacijo 7. za odpravo-ukinitev: naziv, naslov in statistično, registrsko številko organizacije ali enote, ki je prenehala poslovati; datum ukinitve 8. za osamosvojitev: naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, ki se je osamosvojila; naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije, v katere sestavi je bila pred osamosvojitvijo; šifra dejavnosti osamosvojene enote in datum osamosvojitve 9. za spremembo naziva: dosedanji in nov naziv ter statistično registrsko številko organizacije ali enote in datum spremembe 10. za spremembo naslova: naziv organizacije ali enote, dosedanji in nov naslov organizacije ali enote, statistična registrska številka organizacije ali enote in datum spremembe 11. za spremembo šifre dejavnosti: naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, ki ji je SDK spremenila šifro dejavnosti; dosedanja in nova šifra dejavnosti; datum spremembe 12. za spremembo poslovnega predmeta: naziv, naslov in statistično registrsko številko organizacije ali enote, ki je spremenila poslovni predmet; dosedanji in nov poslovni predmet ter datum spremembe. Naslov organizacije oziroma enote obsega kraj, ulico in hišno številko, pošto ter občino. Če nastopi pri organizacijah oziroma enotah več vrst organizacijskih sprememb hkrati, je treba poročati o vsaki spremembi posebej. 5 Okrožna gospodarska sodišča in drugi organi, M so pristojni za registracijo organizacij, pošiljajo Zavodu SR Slovenije za statistiko po en izvod akta o registraciji. Št. 05-39/71 Ljubljana, dne 12. julija 1971. Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor Franta Komel L r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 681. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni.list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153,70)1 je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 25. seji dne 14. julija 1971 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog spremembe zazidalnega načrta iz 4. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v sobi št. 50 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 ter bo na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam v času od 30. julija do 30. avgusta 1971 vsak dan od 8. do 12. ure, v sredah pa od 17. do 19. ure. Št. 010-090/71 _ Ljubljana, dne 14. julija 1971. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljana Marijan Kolarič, dipl. ing., 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 682. Skupščina občine Mozirje je po 13. členu uredbe o knjiženju prispevkov in davkov (Uradni list SFRJ, št. 50-688/64) in 116. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1970 L člen Potrdi s^ zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1970, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija dne 21. maja 1971. 2. člen Zaključni račun izkazuje: začetni saldo 1, januarja 1970 . . . obremenitve v znesku................ odpisi v znesku..................... plačila v znesku.................... zaostanek dne 31. depembra 1970 . . 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po obiavi v Uradnem listu SRS. St. 400-21/71 Mozirje, dne 19. julija 1971. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 683. Skupščina občine Možirje je po 87. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64, 28-327/67 in 54-682/67) in 87. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149'68) na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 19. j,ulija 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Mozirje za leto 1970 1. člen 1. Sklad za financiranje šolanja občine Mozirje din — dohodki ................................. 49.027,90 — izdatki............................... . 33.321,40 — ostanek sredstev....................... 15.706,50 2 2. Sklad za komunalno dejavnost — dohodki .............................. . 317.190,24 — izdatki ................................ 228.443,25 — ostanek sredstev......................... 88.746,99 3. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč — dohodki ............................. 1,893.979,00 — izdatki............................... . 1,706.271,00 — ostanek sredstev........................ 187.708,00 4. Sklad prispevka za uporabo mestnih zemljišč — dohodki.................................. 360.435,00 — izdatki........................ 357.142,00 — ostanek sredstev................... . . 3.293,00 5. Sklad za nakup in prodajo kmetijskih zemljišč — dohodki ................................ 59.144.75 — izdatki ................................. 42.784,60 — ostanek sredstev......................... 13.360,15 6. Sklad za požarno varnost — dohodki .............................. . 61.215,89 — izdatki......................... , , . 37.061,10 — ostanek sredstev......................... 24.154,79 7, Sklad za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite — dohodki ................................ 349.523,05 — izdatki..........................■ . . 77.012,80 — ostanek sredstev........................ 272.510,25 8. Sklad za ceste — dohodki ............................... 500.476,32 — izdatki.................................. 438.032,05 — ostanek sredstev......................... 62.444,27 9. Sklad za kmetijstvo — dohodki ................................ 43.465,32 — izdatki ................................. 35.059,85 — ostanek sredstev ........ 8.405,47 10. Sklad skupnih rezerv e gospodarskih organizacij — dohodki ............................... 376.285,78 — izdatki ................................ 314.377,90 — ostanek sredstev......................... 61.887,85 2. člen Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1971. 3. člen Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Mozirje za leto 1970 so sestavni del tega odloka. r< 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/71 Mozirje, dne 19. julija 1971. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r, din 677.548,50 5,432.651,25 234.905,40 4,615.801,90 1,259.492,45 684. Na podlagi I. in II. tofcke odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v prvem polletju 1971 (Uradni list SFRJ, št. 25/71) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) je skupščina Občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1971 sprejela ODLOK o premiji za kravje mleko ža leto 1971 1. člen Delovnim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, bo izplačana premija 0,10 din za vsak liter svežega kravjega mleka, prodanega na območju občine Mozirje. 2. Člen Premija iz 1. člena tega odloka bo izplačana v breme proračunskih sredstev občine. Obračunavana In priznavana bo ob pogojih In na načih, ki je doloCèn z zveznimi in republiškimi predpiši in s tem odlokom. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha Veljati odlok o premiji za kravje mleko v letu 1970. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listil SRS, dporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 010-17/71-1 Mozirje, dne 19. julija 1971. r Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 685. Skupščina oočine Mozirje je po 7. členu zakona o nekaterih natančnejših merilih Za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/7Ì) ih 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149'68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1971 sprejela ODLOK o popt-ečni gradbeni Cebi ih poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje 1. člen Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah 7. in 8. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine ža razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/71) in po določilih tega odloka. 2. Člen Poprečna gradbèha ceha in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč sta osndvria elementa za izračun odškodnine. Tako znaša: — poprečna gradbena Cena za m2 2.500 din, — poprečni stroški komunalnega urejanja za m2 20,00 din. Kot osnova.za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 •/o od vrednosti zgradbe. 3. člen Ce je nepremičnina v .naselju ali turističnem območju ali v bližini naselja oziroma območja prometnih zvez, umetnih jezer, prekopov, melioracijskih in drugih objektov ali da je pred razlastitvijo, se odškodnina zmanjša za vpliv teh okoliščin. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-18/71-1 Mozirje, dne 19. julija 1971. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r 686. Skupščina občine Mozirje je po 54. členu zakona o izobraževalni skupnosti in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1971 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1970 1 Zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1970 izkazuje: din — dohodke ...... 5,282,767,30 — izdatke.................5,Ì02.806.70 — presežek................. 179.960,60 , 2 i Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 179.960,60 dinarjev se prenese v finančni načrt za leto 1971. S • Zaključni račun sklada za neposredno otroško var- stvo za leto 1970 Izkazuje: din — dohodke.................... 281.361,61 — izdatke..................... 281.335,30 — ostanek sredstev . . . 26,31 4 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 26,31 dinarjev se prenese v finančni načrt za leto 1971. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-36/71 Mozirje, dne 19. julija 1971. ' Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. POPRAVEK odloka o registraciji plovil in o varnostnih ukrepih na Cerkniškem jezeru V zadnjem odstavku 21. člena odloka o registraciji plovil in o varnostnih ukrepih na Cerkniškem jezeru (Uradni list SRS, št. 22-583/71) se besede... in druge pooblaščene osebe ... črtajo. St. 34-11/71 1 Cerknica, dne 15. julija 1971. Tajništvo skupščine občine Cerknica 180. 181. 182. 183 184. 18$. 186. 181. 188. 189. 190. 191. VSEBINA: Stran Zakon o splošnem ljudskem odporu...................857 Zakon o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke .................................................868 Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1970 ................................... 872 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih ...»........................................875 Zakon o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji . 877 Zakon o konverziji investicijskih kreditov za modernizacijo železniških prog Zidani most—-Šentilj ter Koper—Prešnica—Divača ..................................878 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji................879 Zakon o združevanju sredstev proizvodnih in proiz-vodnoprenosnlh elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov . ...............880 Zakon o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov . 881 Zakon o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov ... ........... 882 Zakon o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov . 883 Pristop Elektrogospodarstva Maribor k družbenemu dogovoru o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva................883 Stran 192. Odlok o odlogu plačila anuitet Cinkarni, metalurško- kemični industriji Celje, za nekatere kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije.........884 193. Odlok o odlogu plačila anuitet kmetijskim organizaci- jam za nekatere kredite iz sredstev federacije za gospodarske investicije..............................884 194. Odlok o zagotovitvi sredstev Univerzi v Ljubljani za odplačilo kreditov uporabljenih za nakup dveh študentskih stanovanjskih stolpičev v Študentskem naselju v Ljubljani.......................................886 195. Odlok o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1971 887 196. Odlok o ustanovitvi komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost .... 890 197. Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in čla- nov komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za raziskovalno dejavnost...................890 198. Odlok o ustanovitvi in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za izdelavo resolucije o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije.......................891 199. Odlok o izvolitvi predsednika in štirih sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije ..............................892 200. Odlok o imenovanju arbitražnega sveta po določbah 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.....................892 201. Odlok o imenovanju članov upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije..................................892 202. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupno- sti v svet zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana .................................‘893 203. Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Mariboru......................893 204. Odlok o Izvolitvi člana odbora republiškega zbora za družbenoekonomske odnose..............................899 205. Odlok o soglasju k programu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1971 . . ...................... 899 206. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. Januarja do 30. septembra 1971 ........................ . 899 207. Uredba o postopku za pridobivanje sredstev s poseb- nega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti................................... 900 208. Pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.................900 209. Pravilnik o izkaznici inšpektorja požarne inšpekcije . 903 210. Odredba o trajanju šolanja na poklicnih šolah frizerske stroke........................'..................904 211. Navodilo o načinu poročanja organizacijskih sprememb v delovnih in drugih organizacijah.................904 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 681. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidal- nega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše (Ljubljana).......................... 905 682. Odlok o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Mozirje za leto 1970 .... 906 683. Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine Mozirje za leto 1970 906 684. Odlok o premiji za kravje mleko za leto 1971 (Mozirje) 907 685. Odlok o poprečni gradbeni ceni In poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje ...........................................907 686. Sklep o obravnavi zaključnega računa temeljne Izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1970 .............. 907 — Popravek odloka o registraciji plovil In o varnostnih ukrepih na Cerkniškem jezeru....................... )08 \ Izdaja Časopisni zavod * Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože J ura C — Piska tiskarna *Tonei!a romaica** vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1971 64 din - Reklamacije »e upoštevaje ?e mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 1L poStni predal WVU - Telefon: direktor urednlšivo. uprava In knjigovodstvo: 20 70L prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 801-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 28 Razglasni del z dne 28. julija 1971 LETO XXVIII Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska «odlSča razglašajo Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Tchno — mercatore, Celje. Vpiše se organizacija združenega dela -Veleblagovnica T«, Celje, Gubčeva 1, ki opra vi j p blagovni promet na drobno z blagom trgovskih strok: tekstilno blago, kratko in pleteno blago in konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; obutev; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas — iz te stroke samo: razni drobni proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, posoda ia plastike; železnina in kovinsko blago, bicikli .šivalni stroji ter potrebščine — iz te stroke samo blagovne skupine: kuhinjske in hišne potrebščine, ostala kovinska galanterija bicikli, tricikli, nadomestni deli in gume za bicikle, kmetijsko orodje in pribor, obrtniško in drugo ročno orodje, šivalni stroji, pletilni stroji; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine — iz te stroke samo blagovne skupine: motocikli in nadomestni deli, stroji na bencinski pogon, posamezni deli motornih vozil, zunanje, notranje in specialne gume za motorna vozila; fotografski in optični aparati in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine; športne potrebščine; olektro-inštalacijski material; ure in izdelki iz plemenitih kovin; parfumerijsko in kozmetično blago; steklo, porcelan in keramika — ia te stroke samo blagovne skiipine; votlo steklo, porcelanski in keramični proizvodi: porcelan in keramika za gospodinjstvo, okraski iz stekla, porcelana, majolike, keramike, mavca in gline; Pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine: papir vseh vrst, oblik in kvalitet, zvezki, risanke, bloki, zalepki, pisemski papir v mapah, škatljah in blokih, poštne znamke, različna papirna galanterija, različne pisarniške potrebščine kot so črnila, tuši, barve, pečati itd., igralne karte, razglednice, svinčniki vseh vrst in mine za svinčnike, pastel svinčniki, nalivna .peresa; knjige in muzikalije — iz te stroke samo: šolske knjige, periodični tisk, umetniške reprodukcije; meso in mesni izdelki; živila in gospodinjske Potrebščine, zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo; ribe — iz te stroke NOVO • NOVO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Avtorji: ANDROJNA dr. Vilko, sodnik Vrhovnega sodišča, BRICELJ Franc, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za delo, ERJAVEC Janez, pomočnik direktorja republiškega zavoda za socialno zavarovanje, KYOVSKY dr. Rudi, univ. prof., PIANO Jože, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo, MIKLIČ Rado, pomočnik republiškega sekretarja za delo, RADOVAN dr, Aleksander, docent, SPIGAR Дг. Bojan, direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje ZBIRKA DOLOČB prečiščenih besedil temeljnega zakona o podjetjih, zakona o sredstvih delovnih organizacij, temeljnega zakona o ugotavljanju In delitvi dohodka v delovnih organizacijah ter temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki še veljajo po uveljavitvi novih ustavnih amandmajev V PREDNAROČILU 20 «/. POPUST V ZALOGI: ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU SODNE IN UPRAVNE TAKSE V SRS SODNE TAKSE — REPUBLIŠKE IN POKRAJINSKE — V SFRJ TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH S KOMENTARJEM IN SODNO PRAKSO Avtorji: F. BRICELJ, T. DOBRIN, dr. A, K AVAR-VIDMAR, prof. dr. R. KYOVSKY, R. MIKLIČ, dr. A. RADOVAN, dr. V. ROZMAN TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH PREČIŠČENO BESEDILO DELOVNA RAZMERJA V PRAKSI Avtor: Boris STROHSACK, sodnik Vrhovnega sodišča NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ — družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov — zaposlovanje delavcev z nepolnim delovnim časom — delo prek polnega delovnega časa — delo na domu — delo na podlagi pogodbe o delu — učna razmerja — zaposlovanje presežkov delovne sile — pravice delavcev med začasno brezposelnostjo Avtorji: F. BRICELJ, T. DOBRIN, univ. prof. dr. R. KYOVSKY, R. MIKLIČ, dr. A. RADOVAN, dr. V. ROZMAN, B. STROHSACK PRIROČNIK ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV — državna in politična ureditev Jugoslavije — upravni postopek in upravni sodni postopek — družbeno-gospodarska ureditev — javne finance — socialno zavarovanje — delovna razmerja — pisarniško poslovanje Avtorji: R. TURK, J. ŠINKOVEC, M. SEGA, P. VESEL, J. FISINGER, R. MIKLIČ, dr. V. ROZMAN NAROČILA SPREJEMA CZP »GOSPODARSKI VESTNIK«, Ljubljana, Miklošičeva 38 samo zmrznjene ribe; cvetlice — (tudi aranžiranje daril); tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, izdelki domače in umetne obrti; opravljanje gostinske dejavnosti v obsegu bifeja, v katerem se pripravljajo in strežejo gostom pijače vseh vrst, topli in hladni napitki in enostavnejša topla in hladna jedila; sprotno strojno izdelovanje ključev' (servis za izdelavo ključev); sprotno strojno popravljanje čevljev (servis za popravilo čevljev). Poslovodja je Vinko Pečnik. Samostojne pravice: organizacija združenega dela ni pravna oseba in nima samostojnih pravic: prodaja in nudi usluge v okviril svojega poslovnega predmeta v imenu in za račun podjetja. Razmerje med podjetjem in ozd. je urejeno s statutom podjetja. Za organizacijo združenega dela podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa vodja ozd. Vinko Pečnik, vendar ta le v okviru poslovanja ozd.; v njegovi odsotnosti pa imata pravico podpisovati še Milan Zajc in Pavel Colner. Organizacijo združenega dela je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dnem 19. II. 1971. Celje 14. julija 1971. Rg IV 39/37 1078 Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana. Pri poslovni enoti -Emona«, Ljubljana se pri prodajalnah: pri prodajalni Ljubljana, Rožna dolina V/26 izbriše poslovodja To-polšek Franc in vpiše Miurn Pepca, poslovodkinja; pri prodajalni Ljubljana, Tržaška 22 izbriše poslovodja Brvar Viktor in vpiše Krkoč Marija, poslovodkinja, in pri prodajalni Ljubljana, Kozarje 90 izbriše poslovodkinja Avguštin Tatjana in vpiše Brvar Viktor, poslovodja. Ljubljana, 10. junija 1971. Rg II 181/339 917 Besedilo: -Tališ«, Maribor. Vpiše se LoVrenčič Vekoslav, ekonomski tehnik, ki kot vodja plansko-analitskega sektorja v odsotnosti direktorja finančno računskega sektorja podpisuje z enakimi pooblastili. Rg 163/1-152 1065 Besedilo: Tovarna perila in konfekcije -Delta«, Ptuj. Izbriše se Čebokli Franc in vpiše Lah Dušan, dipl.oee. direktor marketing sektorja, ki v odsotnosti direktorja podjetja podpisuje vse listine, kakQr on sam. Rg 35/IV-63 1066 Maribor, 7. julija 1971. Besedilo: -Jugotehnika«, Ljubljana. Vpiše se trgovsko tehnični center Maribor, skrajšano: -Jugotehnika« Ljubljana, TTC Maribor, Maribor, Ljubljanska 1, ki trguje na debelo in drobno po trgovskih strokah: elektrotehnični material; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina, kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; kmetijski stroji in orodje ter traktorji; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine; od tega: vse blago, ki je vezano na elektro-radio stroko ter sestavni in nadomestni deli za to blago; glasbila, radijski in TV aparati in potrebščine; parfumerijsko in kozmetično blago; sanitarni in instalacijski material; steklo, porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, od tega: železne pmare za shranjevanje dokumentacije, ročne blagajne, diktafoni in registrirne blagajne; gasilne priprave, material in potrebščine; od lega: priprave in opremo za razsvetljavo; tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti; pohištvo. V. d. poslovodje je Orel Mili-drag, ki podpisuje v okviru poslovanja trgovsko tehničnega centra. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 19. V. 1971. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 588/1-8 1072 Besedilo: Tovarna perila in konfekcije »Pik«, Maribor. Izbriše se Cizej Dušan, vodja gospod. rač. sektorja ter vpiše Gornjak Judita kot v. d. vodje gospodarsko računskega sektorja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse listine finančne narave in Kislih Štefka, kot finančni svetovalec, ki podpisuje samostojno skupno z direktorjem podjetja finančne listine v zvezi s sredstvi podjetja, dočim ostale finančne listine v odsotnosti v. d. gosp. račun, sektorja z enakimi pooblastili. Rg 29/1-53 1071 Maribor, 13. julija 1971. Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijska zadruga »Kmetovalec«, Ljutomer. Izbriše se Magdič Ljubica, finanč. knjigovodkinja zadruge jp vpiše Ra-uter Marica, tajnica zadruge, ki v odsotnosti direktorja ali računovodje podpisuje vse listine finančne narave. Maribor, 13. julija 1971. Zadr 169/1-68 1077 Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Institut -Tomos«, Koper. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Master! Dinko . Rgz 49/5 1086 Besedilo: Center za socialno delo občine Postojna. V. d. direktorja Fon MVarija je odslej direktor zavoda. Rgz 99/6 1087 Koper, 12. julija 1971. Besedilo: Kovinarski šolski center, Maribor. Izbrišeta se: Juvane Vladimir, ravnatelj in Mozetič Marija ter vpišeta Bračič Rudi, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zak. določil in statuta zavoda in Haue Vida, računovodkinja, ki .skupaj z t direktorjem oziroma ravnateljem podpisuje vse finančne listine. Maribor, 5. julija 1971. Rgz 195/1-3 1075 Besedilo: Center za glasbeno vzgojo, Maribor. Izbriše se Brišnik Miloš, profesor in Gornik Jelka, računovodkinja ter vpiše Alenka Krajnc, računovodkinja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine. Rgz 259/1-3 1074 Besedilo: Kovinarski šolski center, Maribor. Besedilo odslej : Šolski kovinarski center, Maribor. Rgz 195/1-5 1076 Maribor, 7. julija 1971. Razne objave Razpisi St. 697/1-71 5147 Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani I. razpisuje: 1. pri odseku za kemijsko tehnologijo mesto rednega fakultetnega učitelja za predmete Analitska • kemija, Industrijske uporabne in od-1 padne vode, Analitična kemija mi-krekomponent, 2. pri odseku za metalurgijo mesto rednega fakultetnega učitelja za predmete Strojništvo v metalurgiji. Teorija plastičnega preoblikovanja. Projektiranje metalurških obratov. Organizacija in ekonomika metalurških podjetij. Pogoji: doktorat znanosti, specializirana strojna smer, večletna praksa v železarnah, znanje vsaj enega svetovnega jezika, 3. pri odseku za rudarstvo mesto rednega asistenta za rudarsko merjenje in geofizikalno raziskovanje. Pogoj: diplomirani inženir rudarstva, geodezije, fizike ali matematike, znanje tujih jezikov; i Arnuš Marija, Ormož, Ljutomerska 7, spričevalo o končani šolski obveznosti. 5179 Bajc Alenka, Ljubljana, Kavško-va 16, zdravstveno izkaznico, številka 117044. 5136 Bau Bojan, Ljubljana, Cesta 13. julija 61, zdravstveno izkaznico. 5162 Beloševič Jože, Rogaška Slatina 46, zdravstveno izkaznico, številka 284689. 4131 Božič Goja, Babiči 9, p. Marezige, zdravstveno izkaznico. 5180 Jerman Anton, Koper, Nova ulica 8, zdravstveno izkaznico, številka 248394. 5185 Jesenko Viktorija, Brezje 47, spričevalo o zaključnem izpitu administrativne šole v Kranju. 5186 Kajzovar Marija, por. Urankar, Domžale Taborska 3, zdravstveno izkaznico. 5207 Kanc Zofija, Dravlje, Kovaška 5, zdravstveno izkaznico. 5194 Kaorinovič Marija, Sneberje, p. Ljubljana Polje, zdravstveno izkaznico. 5208 II. objavlja: 1. prosto delovno mesto kurjača centralne kurjave za nedoločen čas in z nastopom dela 1. X. 1971 na oddelku za montanistiko, Aškerčeva 20. Pogoj: izpit za kurjača centralne kurjave, prednost imajo KV ključavničarji ali vodovodni inštalaterji. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za delovna mesta pod I. izpolnjevati pogoje zakona o visokem šolstvu in določila statuta univerze oziroma fakultete. Prijave, kolkova-ne s kolekom za 2 din, življenjepisom, bibliografijo in odtisi del (separati), za delovno razmerje kurjača pa prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi, naj kandidati oddajo tajništvu fakultete Aškerčeva 9a. Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS za mesto pod 1-3 in objava pod II-l po do zasedbe delovnega mesta. Fakultetni svet Št. 111-1/70 5199 Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Nova Gorica razpisuje na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča v Novi Gorici. Na razpisano onesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo po zakonu predpisane pogoje. Kandidati naj pošljejo prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom k®misi-ji za volitve in imenovanja skupščine občine Nova Gorica. Razpis velja 30 dni po objavi. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Nova Gorica Izgubljene listine preklicujejo Abdakovič Meho, Goričane 59, zdravstveno izkaznico. 5191 Alagič Ferid, Ljubljana, Vrtnarska 7, zdravstveno izkaznico. 5161 Brdar Dedo, Koper, Vrtna 10, prepustnico VS. št. 14293. 5181 Brence Valerija, Hraše 17a, zdravstveno izkaznico, št. 341133. 4805 Buzakovič Peter, Ljubljana, Pokopališka 32, zdravstveno izkaznico. 5163 Chenane Saadi, Domžale, Cesta talcev 19, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehniške usnjarsko galanterijske šole. 5164 Dumanič Jelena, Litija, Grbinska cesta 33, zdravstveno izkaznico, Št. 01997. 5137 Erjavec Zvone, Javornik 8, Ravne na Koroškem maturitetno spričevalo, izdano 18. VI. 1966 5182 Ferjan Kristina, Ljubljana, Rimska 11, zdravstveno izkaznico, št. 122305 na ime Ferjan Igor. 5203 Fon Zvonka, Tolmin, Gregorčičeva ulica, zdravstveno izkaznica, štev. 189766 in zdravstveno izkaznico št. E-432237 na ime Fon Miroslav. 5148 Funda Stane. Ljubljana, Tomažičeva 1, spričevali obrtne šole lesne stroke, letnik I. in II. v Ljubljani, izdani v letih 1943, 1944. 5204 Furlan Tatjana, Ljubljana, Ilirska 1, zaključno spričevalo za živinorejsko veterinarskega tehnika, šolsko leto 1966/67, 5165 Gimpelj Stana, Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 562341. 5134 Golub Antun, Bled, Ljubljanska 45, zdravstveno izkaznico. 5183 Habjan Andrej, Ljubljana, Božičeva 8, zdravstveno izkaznico na ime Habjan Jože. 5205 Horvat Jakob, Ljubljana, Šmartin-ska 135b, zdravstveno izkaznico. 5192 Horvat Janez, Zabovci 77, p. Markovci, zdrvstveno izkaznico, številka 819672. 5184 Horvat Jožef, Smarca 64, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico. 5206 Jakič Ana, Male Lašče ' 6, zdravstveno izkaznico, št. 667983. 5193 Jarc Srečko, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 13b, zdravstveno izkaznico. 5138 Karačica Tafil, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 5166 Komac Silvestra, Čezsoča 31, prepustnico VS, št. 7844. 4868 Kostič Kosta, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5167 Krlin Andrej, Ljubljana, Glavarjeva 48, zdravstveno, KTTaznico. 5139 Krošelj Elizabeta, Kunšperk 24, p. Bistrica ob Sotli, preklic delovne knjižice številka 2765/61, objavljen v št. 25/69 Uradnem listu SRS z dne 31. VII. 1969, ker se je našla. 5209 Kržin Boris, Ljubljana, Ižanska 42, zdravstveno izkaznico, 5168 Kržišnik Ivan. Idršek 4, Idrija, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 071152. 5152 Kunc Zutka, Ljubljana, Tomšičeva 4, zdravstveno izkaznico. 5169 Kunovar Franc, Ljubljana, Tesov-nikova 29, zdravstveno izkaznico. 5170 Lalić Dor<5e, Ljubljana, Ptujska 23, zdravstveno izkaznico, ■ številka 456978. 5171 Mikelj Milan, Bohinjska Bela 20. p. Bled, zdravstveno izkaznico na ime Mikelj Marija. 5210 Milovanovič Nikola, Čitluk, Partizanska 37, zdravstveno izkaznico. 5211 Mišja Anton, Nožice 55, p. Radomlje, zdravstveno izkaznico. 5212 Molnar Josip, Dolnji Postakovec, p. Prelog, zdravstveno izkaznico, številka 406675/11. 5213 Nigovič Marijan, Ljubljana, Bavd-kova 1. zdravstveno izkaznico. 5140 Nikolič Borivoje, Zgornji Kašelj 40, zdravstveno izkaznico, številka G-549610. 5141 Novak Tatjana, Salka vas 43, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 480047/11. 5220 Orel Emil ,Raša 3, Štanjel, prepustnico, št. 16495. 5153 Ostrožnik Rajko, Kisovec 85, Zagorje ob Savi, spričevalo 1. letnika kovinarske stroke Strokovno izobraževalnega centra Zagorje. 5154 V posebni knjižici bo izšel nov Zakon o splošnem ljudskem odporu ki je objavljen v tej številki uradnega lista. — V prihodnji številki Uradnega lista SRS pa bo objavljen PRAVILNIK O ENOTNI METODOLOGIJI ZA IZRAČUN REVALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA Sprejemamo naročila! CZ Uradni list SRS "Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379 Vil Palfi Terezija, Ljubljana, Zelena jama 2, zdravstveno izkaznico, številka 411281. 5172 Paškulin Marjutka, Ljubljana, Opekarska 5a, zdravstveno izkaznico, št, 292936. 5191 Petkovič Miodrag, Polje 188, zdravstveno izkaznico. 5142 Petrišič Anton, Ljubljana, Ambrožev trg 3, zdravstveno izkaznico. 5173 Petrovič Mihajlo, Ljubljana, Pod-vozna pot 9, zdravstveno izkaznico. 5214 Podboršek Alojz, Mengeš, Cankarjeva 12, zdravstveno izkaznico, štev. 211163. 5143 Poljšak Milena, Ljubljana, Dražgoška 10, zdravstveno izkaznico. 5215 Pongrac Anica, Murska Sobota. Stara ulica 22, zdravstveno izkaznico, št. 516348 na ime Pongrac Branko. 5155 Popovič Stjepan, Krško, Kolodvorska 7, zdravstveno izkaznico. 5216 Povše Pavle, Ljubljana Celovška 181, zdravstveno izkaznico. 5174 Pregelj Ksenija, Ljubljana, Tugo-merjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 550318. 5217 Rejc Marija, Lesce, Planinska 5, zdravstveno izkaznico, številka 528920. 5157 Rob Ivan, Šempeter pri Novi Gorici, Cesta prekomorskih brigad 58. prepustnico VS. 4876 Senica Andrej, Beltinci, Krožna 24, zdravstveno izkaznico, številka .303481. 5158 Simončič Vida, Medvode 126, zdravstveno izkaznico, številka 50537. 5187 Skubic Branka, Blatna Brezovica 44, zdravstveno izkaznico, številka 383635. 5175 Stupar Savo, Slovenija ceste, Kal-danija, p. Buje, zdravstveno izkaznico, št. 378931. 5188 Subotič Vojin, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico, štev. 672. 5176 Sukič Jožef, Križevci v Prekmurju 144, zdravstveno izkaznico, številka 590221. 515B Svetlič Artur, Ljubljana, Zagrebška 1, zdravstveno izkaznico, številka 208523. 5196 Šarkezi Janez, Cernelavci 69, p. M. Sobota, zdravstveno izkaznico, številka 76458. 5007 Škerget Elizabeta, Središče 84, zdravstveno izkaznico, številka 010669. 5189 Šutar Jožica, Polje 2, spričevalo o končani osemletki. 5177 Tomažič Martin, Vel. Brebrovnik 68, zdravstveno izkaznico, številka 236969. 5190 Tonica Nežika, Lesce, Planinska 7, zdravstveno izkaznico, številka 352360. 5160 Trebeč Janko, Zavrhek 2, delovno knjižico. 5144 Uršej Marija, Mislinja 145, delovno knjižico. 4969 Voća Bečir, Madžera BB, zdravstveno izkaznico, 5145 Volf Štefan, Zgornja Loka 14, p. Blagovica, zdravstveno izkaznico, št. 384176. 5146 Zajc Nada, Pšata 7, zdravstveno izkaznico. 5178 Zomer, Mitja, Ljubljana. Majde Vrhovnikove 18, zdravstveno izkaznico. 5197 Žavb i Ivan, Smlednik 68, p. Smlednik, zdravstveno izkaznico na ime Žavbi Marko. 5218 Žmavc Viktorija, Ljubljana, Krimska 4, zdravstveno izkaznico, številka 635. 5219 Izšla je knjižica: SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Knjižica vsebuje zadevni zakon, oba družbena dogovora z izjavo podpisnikov, navodilo o registru samoupravnih sporazumov in o postopku za njihov vpis v reglstei* seznam komisij za izdelavo osnutkov samoupravnih sporazumov, obširno obrazložitev Rada Mikliča In metodologijo za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov z zakonom v smislu prvega dela splošnega družbenega dogovora. Cena 10 din. Na razpolago imamo tudi tri obrazce. Izšel je SPLOŠNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV (zveznih In republiških) za 1969—1970 Cena 54 din. Na zalogi je tudi register za 1945 do .1968 Cena 55 din. CZ URADNI LIST SRS LJUBLJANA Izdaja »Uradni Ust SRS» Direktor in odgovorni urednik: Jote Juraö — Tiska tiskarna »Toneta TomSiea« v Ljubljani