N Liubiiani OBRTNIŠKI GLASNIK GLASILO ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE OPRTI ZBORNICE ZA TOI V LJUBLJANI LETO VI. LJUBLIANA, AVGUST-SEPTEMBER 1939 ŠTEV. 5-6 VSEBINA: Razstava slovenske obrti v Ljubljani. — 10letnica Zavoda za pospeševanje obrti .... 66 Saša Šantel: O obrtništvu v likovni umetnosti 66 R. Dostal: Stare obrtne zadruge ali cehi ... 71 A. D.: Ko je delo končano......................77 Midofer Alojzij — umrl.........................80 Želje hrvatskih zadrugarjev ob sporazumu . . 81 Spominski Zbornik Slovenije....................83 Strokovni časopisi.............................85 Strokovni tečaji...............................86 Razno..........................................88 Izhaja mesečno. — Naročnina znaša letno 25 din, posamezna številka stane 5 din. — Izdaja Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovarja Ogrin Ivan v Ljubljani). — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. — Za uredništvo odgovarja Hočevar Ix>jze v Ljubljani. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani (Maks Blejec). Razstava, slovenske obrti v Ljubljani — 10 letnica Zavoda za pospeševanje obrti Zavod za pospeševanje obrti je nameraval za svojo desetletnico prirediti v času od 7. do 16. oktobra t. I. Razstavo slovenske obrti v Ljubljani. Zaradi napetih mednarodnih razmer jo je moral preložiti na primernejši čas. O Razstavi sami in o položaju slovenskega obrtništva je govoril v radiu 4. oktobra 1.1. predsednik Zavoda PO g. 1. Ogrin. Predavanje bomo priobčili v prihodnji številki, ki jo bomo posvetili izključno 10letnici obstoja Zavoda PO, njegovi ustanovitvi, njegovemu razvoju in delovanju. Saša Šantel : O obrtništvu v likovni umetnosti Neštetokrat čitam v umetnostnih ocenah ali čajem med razgovorom z likovnimi umetniki nekako zaničljivo zveneče opazke o rokodelskem, ali obrtniškem značaju te ali one umetnine. Ne mislim tu na, »umetnine«, ki ne zaslužijo tega imena, ker jih je ustvaril človek, ki sicer pozna način tehnične izdelave umotvora, ki mu pa, manjka umetniška podlaga, temveč na one umetnine, katerih zasnovatelj brezdvomno dobro riše in stoika, a polaga tudi veliko pažnjo na »obrtniško stran izdelave. Pake opazke izvirajo iz one miselnosti, ki vidi genialnost v zapostavljanju vsega, kar diši po vestnosti, natančnosti, preračunljivosti in poudarjanju tehnične plati. Po naziranju te miselnosti se more ustvarjate!j umetnine artistično uveljaviti samo ,s takozvanim »duhovnim« izrazoslovjem in se kvaliteta njegovega dela zman jša, če se s čisto umetniško zasnovanim delom druži tudi v tehničnem pogledu premišljena izvedba. Od tod izvira, brezdvoinno proieži.ranje onih del moderne umetnosti, ki imajo več ali umuj videz neizvršene skice. iNe tajim, da se umetniški talent lahko pokaže že v prvih potezah, ki jih je »vrgel« slikar na papir ali platno. Ideja, teima umotvora se lahko oči tuje že v nekaj potezah, tudi če gre za kompozicijo velikega formata. In tudi ko umetnik začne s .sliko, ki jo dela izključno po naravi, je mnogokrat slikarjeva spretnost uloviti glavne obrise ali najznačilnejši barvni učinek objekta. Izkušnja pa uči. da jih je mnogo z naravnim talentom obdarjenih, ki znajo sliko prav genialno začeli, ki jim pa manjka sposobnost, da začeto delo izvedejo do povol jnega zaključka. la sposobnost, ki sicer temelji tudi na prirojeni nadarjenost i. je venelai- predvsem posledica temeljitega študija in izkustva. Če manjka samo ena izmed teli 'treh komponent — talent, šola. izkustvo — je brezdvomno nemogoče, da bi nastala ne-oporečn a u me t n i n a. Vse, kar je v zvezi s tehnično dognano umetnino, ima z obrtno oz. rokodelsko stranjo svoje posebne odnosa j e. Likovna umetnost uporablja namreč potrebščine, katerih poznavanje sloni na čisto obrtniški podlagi. V tem se bistveno razlikuje od literature in muzike. Od literata in skladatelja zahtevamo, da nam ustvarita vsebinsko in formalno popolno umetnino, ne v p rasa,mo pa, ali sta pisala svoje rokopise z dobrim črnilom in na neoporečnem papirju. To. kar dobe čitatelji oz. izvajalci v roke, ko navadno prepisi ali odtiski, a rokopisi zanimajo občinstvo le v izjemnih primerih. Drugo je pri likovnem umotvoru. Tu vidi gledalec do zadnje pičice originalno ročno delo umetnika. Res je. da se z njimi lahko posredno seznanja s pomočjo fotografskih in knjigotiskar-skili reprodukcij, toda to na stvari nič ne menja;, kajti tudi reprodukcije morejo biti dovršene le takrat, ko je original brezhibno izveden. Jasno je torej, da mora likovni umetnik poznati do zadnje pičice svoje potrebščine in da mora vedeti, kako se z njimi ravna. Če n. pr. sliko naslika tako, da nastanejo na njej že po prvem mesecu razpoke, je to napaka, ki je nastala bržkone iz razloga, ker slikar ni vedel, da ne sme slikati na podlago, ki ni bila še dovolj suha. ali pa ni poznal svojstev cinkove in svinčene (kremške) bele. Morda tudi ni poznal svojstev razredčil. V isto vrsto napak moramo šteti počrneli j e, luščenje in delno motnost razmeroma še mladih slik. Enako lahko štejemo v vrsto tehničnih ali obrtniških napak izločenje desk in lepenk, na katerih je bila slika izvršena. Posebno vidne in škodljive so take napake pri restavratorskem delu. Tu lahko povzroči umetnik, ki ni obenem dober obrtnik, t. j., ki ne obvlada tehnike restavriranja! v vseh podrobnostih, neizmerno škodo, čeprav je morda po nadarjenosti in slikarski sposobnosti prvovrsten mojster. Kočljivo bi bilo kot primere naštevati slučaje bodisi restavriranih slik, ki niso v naših javnih zbirkah, ali pa fresk, ki jih gledamo dan na dan na poslopjih v naših mestih. To pa tudi ni potrebno, kajti restavratorske napake vidi tudi laik in ima pravico o njih trditi, da popravljalec ni dodobra poznal obrtniške strani1 svojega dela. I udi umetnik-kipar mora biti dober obrtnik. Če na primer vidimo, da je pozlačeni bronasti kip. ki stoji na prostem, že v razmeroma kratkem času poln temnih peg, smemo sklepati, da je zlatil s peno mesto v ogn ju. Obrtniku je znano, da jr zlaten je s peno uporabno le za suhe in pokrile prostore, zakaj umetnik tega ne ve? V naših cerkvah lahko opazujemo, da se polikromi-rani in pozlačeni leseni kipi že v kratkem času luščijo in da so leseni kipi. čeprav so bili še nedavno izvršeni, polni grdili razpok. Če vidimo istočasno kiparske umetnine, ki so že stare več sto let. a ne kažejo takih napak, bomo 'iz tega lahko sklepali, da 60 bili stari umetniki boljši obrtniki kakor današnji. Podoben primer je tudi lesen kip, ki je sestavljen (zlepljen), a: je izpostavljen vremenskim neprilikam. Menda ve vsak obrtnik, da bo klej v vlažnem vremenu popustil in da tako delo ne more biti trajno. Iz teli primerov lahko izvajamo zaključek, da morata bili čisto umetniška in obrtniška stran likovne umetnine med seboj v ozki zvezi in da je potrebno poglobili se pri presojanju njene dognanosti na obojestranski študij. To je med drugim vzrok, da ni lahko pisati ocen o delili likovne umetnosti; moje mnenje je, da za tako opravilo nikakor ne zadostuje zgolj teoretično znanstvena podlaga. Dober presojevalec — če ni vzrastel iz ambijenta umetnostne delavnice — more biti pač le oni. ki opazuje do podrobnosti umetnikovo delo v ateljeju. Ker so taki ocenjevalci pri nas izjeme, med tem ko je večina njih izšla iz literature ali umetnostne zgodovine, je razumljivo, da se je udomačilo v javnosti, ki črpa svoje znanje iz časopisnih člankov, mnenje, da je likovna umetnost nekako nasprotje obrti iu da je treba pri njenem ocenjevanju gledati zgolj na njeno »duhovno« plat. Mislim, da ne bi bilo težko ovreči tako naziranjo. Zelo težko je postaviti mejo med obrtjo in umetnostjo. O tem bom pisal spodaj še v drugem smislu. Tu naj omenim, da so včasih umetniki večinoma izšli iz obrti, medtem ko danes prihajajo večinoma iz umetniške šole mladi ljudje zgolj is teoretično in znanstveno predizobrazbe. V dobi, ko še ni bilo umetnostnih akademij, so se začeli pečati z umetnostjo navadno mladeniči, ki jih je kak mojster najel za svoje pomočnike. Pomagali so mu spočetka pri vseh pripravah in so se pri tem polagoma vživeli v umetnikovo delo. Če so bili za to sposobni, jih je mojster začel uporabljati tudi pri izvrševanju risbe in pri nalaganju barv. Iz takega dclav-ni.škega okoliša so izšli novi umetniki, ki jim je bila obrtniška stran umetniškega dela že docela znana, ko so šele začeli kopirati ali po svoje izdelovati podobe ali kipe. Prve umetnostne šole, ki so nastale v čaisu renesance v Italiji od Squarciona, Lionarda da Vinci ja do Carraccija sc verjetno niso mnogo razlikovale od ateljerskega pomočniškega dela pri raznih drugih umetnikih, čeprav je posebno Lionardo polagal pri. pouku veliko važnost na umetnostne znanosti, predvsem na pouk perspektive in anatomije. V poznejših akademijah je bilo pač odvisno od učiteljeve osebe, koliko so se učenci naučili obrtnega dela pri svoji umetnosti. Zdi se pa, da umetnostne šole naše dobe ne polagajo na to stran pouka dovolj pažnje, če smemo tako sklepati iz del njihovih absolventov. Gotovo pa moramo paziti pri takem gledanju na umetniško delo. da ne zapademo v nasprotni ekstrem. Pri gotovih umetni kili vidimo namreč, da zanemarjajo ob prcimtenzivnem študiran ju tehniških ali obrtniških posebnosti svoj pravi umetniški poklic. Kakor povsod, je pač tudi tu potrebna prava mera. 2. Kadar govorimo o obrtni strani umetniškega dela, ne mislimo vedno na čisto tehnično stran izdelave umotvorov. Z očitkom obrtniškega pojmovanja označuje kritika tudi dela likovnih umetnikov, ki v svojih delih zasledujejo dekorativno smer. Kako je prav za prav z dekorativno likovno umetnostjo? Ali je to sploh polnovredna umetnost? Ali jo smemo smatrati za čistokrvno sestro slikarske oziroma kiparske umetnosti, ali pa sploh ne zasluži častnega naziva umetnosti? Da razbistrim malo pojem dekorativne umetnosti, moram seči nekoliko globlje. Omejili se hočem tu samo na barvno umetnost, čeprav bi lahko podobne trditve kakor o njej izrekel tudi o črno-beli umetnosti in o plastiki. Barvna umetnost v najširšem pomenu besede je vsaka umetnost. ki dosega učinke s pomočjo barv, prenesenih na ploskovno podlago. Glavni panogi barvne umetnosti sta ornamentika in slikarstvo. Čista ornamentika ali barvna umetnost v ožjem smislu — tudi barvna muzika — je abstraktna umetnost, ki učinkuje z za oko prijetnimi ploskovnimi razmerji in harmonično sestavljenimi barvami. Nasprotje temu je slikarska umetnost, ki 'po svojem bistvu ne more biti abstraktna, ker prikazuje bodisi resnični ali izmišljeni prizor iz narave. Kakor nikjer v božjem stvarstvu in v človeškem snovanju, nuli v teh dveh panogah barvne umetnosti ni ostro začrtane meje, pač pa poznamo v obeh prehodne pojave. Tako se ornamentika poslužuje lahko n a ravnili oblik ter izgublja s lem značaj čiste barvne umetnosti in se tako približuje slikarstvu. Z druge strani lahko slikar vpleta v svoje umotvore ornamentalno občutene dele (Sandro Bot j celi i. G. Klimi) ali pa se bliža ornamentiki z uporabo stilizacije svojih oblik. Kot primer naj navedem dela I' rana Sliplovška. ki je pravkar razstavil svojo 'kolekcijo v Jakopičevem paviljonu. V sredini med čisto barvno umetnostjo in čistim slikarstvom (tudii Jakopiča, ne izvzamem iz te kategorije, čeprav se pri pisanju o njem često uporablja izraz bairvne umetnosti) stoji tako imenovano dekorativno slikarstvo, ki učinkuje /. oblikami iz narave, podanimi s pomočjo oblikovanega, linearnega in barvnega poenostavljenja ter z uporabo one preciznosti v izvedbi, ki je lastna ornamentalnim umetninam. Vsaka imenovanih panog barvne umetnosti je lahko umetnina. če je izšla iz rok polnokrvnega umetnika. hnako pa stoji, da se v vsaki teh umetnosti skušajo uve- ljavit.i tuidi ljudje, ki ,so bodisi man j nadarjeni ali jim primanjkuje umetniške izobrazbe. Vendar je pa mogoče, da se enostavnih ornamentalnih nalog loti s pridom tudi začetnik, medtem ko je v pravem slikarstvu manj 'verjetno, da bi dosegel uspehe človek, ki ni prehodil dolge poti do umetniške usposobljenosti. Kljub teinu pa ne morem trditi, da bi bil to dokaz manjvrednosti čiste barvne umetnosti ali ornamentike v idealnem pomenu te besede. Naj navedem v tem oziru primer med čisto ornamentiko z glasbeno umetnostjo, ki sta si (alko izvzamemo temeljno razliko: barva — ton, oko — uho) po načinu postanka in razvoja močno podobni. V glasbi (reproduktivni seveda) lahko doseže že začetnik, tudi otrok, neke vrste umetniški učinek, če poda enostavno kompozicijo brez napake. Tako lahko začetnik naslika tudi enostaven ornament v gotovih okolnostih brezhibno ter se njegov izdelek ne bo razlikoval od enakega izdelka verzi ra nega umetni ka-or n a men tika. Koliko bolj se bo približal brezhibni izdelavi ornamentov šele obrtnik, od katerega ne zahtevamo, da nam ustvarja ornamentalne umetnine, da zgolj reproducira. V veščini točnega podajanja se lahko povzpne celo nad ustvarjajočega umetnika. In sedaj pridem do jedra: Ornamentalna in dekorativna dela izvršena od umetnostnega obrtnika sicer niso ustvarjajoče, temveč po veliki večini reproduktivno delo. Obrtnik si lahko v svoj-stvu reproduktivnega umetnika pridobi najvišjo stopnjo. Tako smo vajeni v večini dekorativnih del gledati delo obrtnikov, ne ustvarjajočih umetnikov. Iz tega sledi, da se umetnik, ki uporablja metode dekorativnega slikarstva, približuje dedu obrtnika. Ali je s tem zmanjšana vrednost njegovega dela, je seveda drugo vprašanje. Gre tu le za gotove zunanjosti, ki ni kakor ni' morejo zmanjšati pomembnosti ustvarjajočega dela. /ato očitek obrtništva pri dekorativnih delili umetnikov ni' more držati. 3. Naj končno še omenim opazovanje iz vsakdanjega praktičnega življenja umetnikov. Poznam umetnike dobrega slovesa, o katerih bi se upal trditi, da ne delajo samo iz notranje potrebe in. zgolj z namenom, da bi se umetniško izživljali, ampak delajo — in kdo bi jim to pri današnjih socialnih razmerah zameril'' — predvsem zaradi zaslužka. Ponavljajo -se v svojih delih in pridobili so si rutino, ki jih usposablja izdelovati slike čim hitreje. Ne morem se otresli občutka, da zasluži ta način umetnikovega udejstvovanja še najbolj očitek, tla je obrtniški. Kvarna posledica takega načina dela je. da izgubljajo slike zaradi svoje prevelike medsebojne podobnosti ono zanimivost, ki izviira iz pristne, neizčrpane umetnikove intuicije. Le v takem primeru se mi zdi upravičen očitek rokodelskega in obrtniškega značaja umetnin. R. Dostal: Stare obrtne zadruge ali cehi (Nadaljevali je.) Bistvo zadrug ali cehov Kaj je bila stara obrtna zadruga? Skoraj to, kar je dandanes, namreč zveza vseli obrtnikov ene in iste obrti, zveza mojstrov in njihovih vdov. če so vodile po smrti svojih mož še nadalje njihovo obrt. V lej zvezi so bili tudi pomočniki in vajenci. Ljubljana je bila središče obrtnih zadrug. Navadni obrtniki: čevljarji, krojači, tkalci itd. so imeli v vsakem mestu svojo posebno zadrugo; ostali pa. kakor padarji in ranocelniki, ki so se prištevali do leta 1780. obrtnikom, so imeli svoje lastne zadruge le v večjih mestih, n. pr. v Ljubljani, Gradcu itd. Zadruge so imele svoje lastno premično in nepremično premoženje: gozdove, zemljišča, hiše, mline itcl. Vsaka zadruga je imela svoj'zadružni dom ali vsaj zadružni lokal, kjer je bila shranjena zadružna skrinja (Zunftlade). To je bilo njihovo svetišče. V tej trdni, po navadi močno okovani skrinji, je zadruga shranjevala originale obrtnikom podeljenih pravic, svoboščin ali privilegijev, poleg tega pa tudi vsa učna pisma. Kajti vajenec, ki se je bil izučil svoje obrti in postal pomočnik, ni dobil spričevala. ali učnega pisma sam v roko, temveč le prepis z zadružnim pečatom. Z njim je šel na potovanje v tujino, original pa so hranili v zadružni skrinji. Ge je dobil pomočnik v kakem kraju delo, je moral oddati ta prepis v ondotno skrinjo, kjer so mu ga hranili toliko časa, dokler ni odšel spet za delom naprej. V splošnem je imelo vsako mesto in celo vsak trg svoje zadruge za svoje obrtnike. Za osnovanje lastne zadruge so zadostovali trije do štirje obrtniki, če jih je bilo manj. so bili vpisani v zadrugo sosednjega večjega mesta ali sosednje dežele. Obrtne zadruge so imele tudi vsaka svoja zadružna pravila, takoimenovane zadružne artikule, katere so sprva potrjevale nižje gosposke, pozneje pa si je pridržala to pravico cesarska oblast na Dunaju. Potrditev zadružnih pravil je veljala zadrugo ogromno denarja. Tako n. pr. je morala plačati za tako potrditev rokavičarska zadruga v Ljubljani v dobi, cesarice Mairije herezije velikansko vsoto 100 goldinarjev, v današnji veljavi več deset tisoč dinarjev. Vsaka, zadruga si je izbrala svojega svetnika patrona ter je pod njegovim varstvom izvrševala svoja dela. Tako n. pr. so imeli padarji in ranocelniki sv. Kozino in Damijana, žebljarji in kovači sv. Eligija, mesarji sv. Lenarta itd. Na praznik zadružnega patrona so morali vsi zadružni člani praznovati njegov spomin s slovesno sv.'mašo. Najbolj mogočno pa so se pokazali obrtniki na praznik . je zakonski sin in da prebiva najmanj eno leto v kraju. Izkazali se je moral, da je določeno 'dobo potoval v tujini in delal lam v svoji obrti; zahtevala se je doba od treh do šestili let. Zadruga je .strogo pazila na to, da; je pomočnik, ki jo hotel poslali mojster, delal pri »poštenih mojstrih«. Pošten mojster so jo imenoval tisti, ki jo bil član zadruge. Povsod so so pečali z obrtjo tudi talki, ki niso .bili zadružniki, bodisi, da jih zadruga ni hotela sprejeti, 'bodisi, da sami niso hoteli pristopili ali pa so bili izključeni. Take so imenovali »nepoštene mojstre«, »šušinarje« ali »mojstre-skaze« (fmšarjo, Iretarjo itd.). Pomočnik je moral, proden jo bil sprejet, plačati tudi takoimenovano »mojstrsko južino«. ki je bila navadno silno draga in v poedinih primerih različna. Tak kandidat za mojstra jo moral tudi izdelati »mojstrsko delo« (Meisterstiiok) in s tein dokazati svojo sposobnost. Taka dela so bila silno nepraktična'in nezmi«elna ter so jih pozneje opustili. V zadružnem domu. je bilo tudi prenočišče »jeperge« (11er-berge), kjer so se oglašali potujoči pomočniki in čakali dela. Če je prišel obrtni pomočnik v mesto, ui smol iti v gostilno, temveč naravnost v zadružni dom; istotako tudi. kadar je pomočnik izstopil iz službe svojega mojstra. Vsak zadružni član. ki se je v gostilni pretepal ali igral za. denar, je moral plačali zadrugi denarno kazen. Ravnotako je bil izključen iz zadruge vsak. kdor ni plačal v gostilni loga. kar je bil povžil. Zadruga jo predvsem nadzorovala mojstre, kako so izvrševali svojo obrt. Tako n. pr.: ali je izdeloval usnjar vse tisto vrste usnja, katere jo moral izdelovati; ali je tkal tkalec sukno iz predpisane volne, na določen način predene in barvane, tako dolge in široke koso. kakor mu je bilo ukazano itd. Huda kazen je zadela tistega mojstra, ki je izdeloval slabo blago tor tako pripravil domačo oibrt v slab glas ali je na kak drug način oškodoval svojo tovariše v zadrugi. Število mojstrov je bilo natanko določeno, n. pr. koliko čevljarjev, krojačev, krznarjev itd. je smelo biti v tem in onem mosiu ali trgu. Novega mojstra je sprejela zadruga šele tedaj, kadar je kdo od mojstrov umrl. opustil svojo obrt, se izselil ali pa zgubil svojo zadružno in obrtno pravico. Mojster je moral imeti pomočnike in vajence v svoji hiši tor jim dajati stanovanje in hrano: bili so torej člani njihove družine. Nadzorovati je moral tudi n jihovo življenje in vodenje zunaj doma ter njihovo izpolnjevanje verskih dolžnosti. Skupaj z njimi se je udeleževal vseli cerkvenih opravil in slovesnosti, pri katerih so se zbirali vsi zadružniki, vsaka, zadruga s svojo zastavo in z gorečimi svečami. Kjer je vladal v družini in zadrugi strog rod in blagodejni vpliv dobrega hišnega očeta in mojstra, tam je rastlo tudi gmotno blagostanje. Mestna gosposka, mestni sodnik ali župan, je nadzorovala mojstre in zadruge, njihov obrtni red. pazila na pošteno mero in težo. določala ceno izdelkom ter skrbela za to, da niso zadruge preveč izrabljale svojih obrtnih pravic v škodo kupcev in od- jemalcev. Peki. mliomrji in pivovarnarji so smeli imeti le po dvanajst p ca« i če v. Mesarji so morali prodajati meso samo po določenih cenah. Mestno sodišče pa je dobivalo od njih denarno pristojbino in jezike od zaklane živine. Peki so morali speči toliko kruha, kolikor ga je mesto potrebovalo. Mestni sodnik je sam hodil nadzirat, če so imeli peki potrebno zalogo moke. če so pekli dovolj veliko in težki' hlebe in prodajali kruh po zakonito določeni ceni. Premajhne in prelahke hlebe so pekom odvzemali in jih darovali revežem. Tudi mlinarji niso smeli jemali preobilne merice. Obrtni pomočniki in vajenci. Itrdi pomočniki in vajenci so bili deloma, člani zadruge, če so delali pri »poštenem« mojstru. Mojstri, ki niso bili člani zadrugo. so težko dobili pomočnika, zaman so mu ponujali celo višjo plačo, kakor so jo dajali ostali zadružniki. Vsak pomočnik se je dobro premislil, preden je stopil v delo pri takem mojstru, zakaj ta čas je bil zanj izgubljen, kadar je namreč odšel od takega mojstra, mu ta ni mogel potrdili v »popotno knjižico« (VVanderbuoh). da je delal pri njem. Njegov podpis je bil brez veljave: veljavno je bilo le potrdilo zadruge z zadružnim pečatom. l ak pomočnik se torej ni mogel poprej vrniti s potovanja, dokler ni zamujene dobe nadomestil pri kakem mojstru zadružniku. Zraven tega se ga je še prijelo ime »nepoštenjak . l o ime se ga je držalo in ni smel zahajati med pomočnike ter se udeleževati njihovih shodov, dokler se ni odkupil s pijačo. Zanimivo je, kako je iskal delo pomočnik, ki je prišel v mesto. Najprej se je moral zglasiti pri zadružnem očetu, ki je takoj poslal po naj mlajšega mojstra. Ta je moral vodit i (n jega pomočnika okrog vseh mojstrov in iskati zanj dela. in sicer najprej k najstarejšemu, če ga ta ni, mogel vzeti, pa k tistemu, ki je bil že najdalj brez pomočnika in je že poprej povpraševal po njem. Če ga tudi ta ni vzel. sta šla še k drugim mojstrom, in sicer po njihovi starosti. Vdove so zavzemate isto mesto kakor njihovi, pokojni možje. Potem šele. ko stat bila obletela vse mojstre. je dobil najmlajši pravico do pomočnika. Pomočnika, ki se ni popolnoma izučil, je smel sicer vsak mojster vzeti v tlelo, toda ne nad l-t dni. Naloga najmlajšega mojstra gotovo ni bila prijetna, zato so izbrale nekatere zadruge namesto njega starega pomočnika, ki je prevzel to sitno nalogo, če pa so bili vsi mojstri preskrbljeni s pomočniki, so morali dajali tujemu pomočniku vsi po vrsti nekoliko dni stanovanje in hrano, nato pa je. moral oditi naprej na potovanje. Še leta 1791., *lko so začele oblasti nekoliko bol j svobodno misliti o zadrugah, je mogel pomočnik .spremeniti mojstra, če je bil pri njem najmanj 14 dni. le tedaj, če je to dovolila zadruga. Vendair tudi v takem primeru ni mogel vstopiti pri mojstru, ki je imel že tri pomočnike, četudi so hodili pomočniki najrajši k takim mojstrom, ki so imeli |>o več pomočnikov. Proti takim zahtevam so si' mojstri zelo upirali, češ da ne bi imel en mojster vseli pomočnikov, ostali pa nobenega. Nekoliko prostosti so imeli mojstri le v takih primerih, če ni prišel skozi mesto že dal j časa noben pomočnik: tedaj je smel mojster pisati v m je mesto ponj. toda pismo je morala podpisati zadruga. Tuji pomočnik je smel odpovedati delo pri mojstru brez kakih pogojev in vzrokov, preden so minili trije meseci. Če pai je delal že več kakor četrt leta in hotel potem službo spremeniti ulii pa oditi iz mesta, je moral poprej preskrbeti naslednika. Če so mu dokazali, da je odšel le zato. da bi spravil mojstrai v zadrego prav ta čas. ko je imel največ dela in naročil, je bil kaznovan z odtegnitvi jo zaslužka dveh tednov. Poleg tega gai noben mojster ni smel več v.zeti v delo. Čez deveto uro zvečer ni smel izostajati noben pomočnik. Če je prišel po tej uri domov in trkal na hišna vrata, mn mojster ni bil dolžan odpreti. Pomočniki so se pač žnrili. da so bili o pravem času doma. zakaj v prejšnjih stoletjih gostilne niso bile odprte tako pozno kakor dandanes. Sicer pa so mojstri neradi videli, če so pomočniki zahajali v gostilne. Zadružna pravila so priporočala, da naj pomočniki o prostem času ne popivajo in igrajo. Mojstrom je bilo prepovedano, pomočnikom znižati ali povišati zaslužek. Strogo kaznivo je bilo. pomočnika ogovarjali ali vabiti k sebi v delo s tem. da bi pustil službo pri svojem mojstru. Za to je bila določena globa dveh funtov voska1. Shajališča pomočnikov so bile tako imenovane »rokodelske ostaje«, ki so bile v zadružnih domovih. Semkaj so prihajali tuji pomočniki. Tukaj so tudi prenočevali in dobivali Imuno, če niso bili pri mojstrih njihove obrti. Ob nedeljah so imeli tukaj tudi svoje sestanke, katere pa je moral nadzorovati najmanj en mojster. Na takih nedeljskih shodili so tudi obravnavali prepire med pomočniki, če je kdo koga med tednom žalil. Isitotako tudi prepirov mojstrov med seboj ni poravnavalo sodišče, temveč obrtna zadruga sama. Starai doba, je še gledata »potujoče pomočnike ali vandrovce« (\Yandergesellen). Z njimi je izginilo z naših cest mnogo romantike. kamor koli je potujoči pomočnik prišel, povsod je naletel na prijatelje, s katerimi so ga vezala, stara sv eta prav i la. Gorje tistemu, kdor bi jih prekršil! Na potovanju je moral paziti, kaj govori. Zabavljali je bilo strogo prepovedano. Če je kdo slabo govoril o zadrugi, pri kateri je kdaj delal, so se morale celo oblasti zavzeti zanjo in kaznovati pomočnika z. ječo ali s težkim delom. Obrtne zadruge so bile med seboj v tesni zvezi; kazni ni ušel nihče, kdor ni imel čiste vesti. V teku stoletij si' je ugnezdilo v navade pomočnikov toliko razvad, da je vlada leta 1781. ukazala, naj se odpravijo. Prepovedala je shajališča in zbirališča v tolpe ter zagrozila z ječo. Prenehali je moralo vsako dopisovanje med poedinimi obrtmi. pomočniki in mojstri. Bila je navada, (la. so dajali mojstri darila učencem, ki so končali učno dobo in postali pomočniki. V začetku so mojstri prirejali obede, toda pozneje so zahtevati ti novi pomočniki velika: darila in obsojali mojstre v visoke kazili, če niso 'hoteli tega storiti. Darilo se je določalo, po »poštenosti« obrti. Pomočniki so se tako razvadili, da so morale oblasti leta' 1781. določili, din nimajo pravice terjati več neg’o 4 do 5 grošev. Za novopečenega pomočnika so bile tudi razne smešne in neprimerne nagrade, dai so ga na primer skoblali, drsali, krščevali itd. Tudi jo moral pridigati, oblekli so ga v kajko smešno in neobičajno oblačilo, vodili ga in pošiljali po ulicah ter počenjali z njim še razine druge neumnosti. Če sta se srečala dva pomočnika ter je ta ali oni napačno pozdravil, se je moral vrniti, pogosto zelo daleč, in nato znova pozdraviti. Ob ponedeljkih pomočniki skoraj večinoma niso delali, nosili so meče ter snovali popolnoma redne sodbe mojstrov. Ta navada ponedeljskega praznovanja (»Blaiimontag«) je ostala prav do naijnovejšega časa. Pomočniki so morali priseči, da ne bodo [zidali nobene skrivnosti svoje obrti. To je bilo pozneje prepovedano. Tudii razlika med zakonskimi in nezakonskimi, je prenehala. Nekatere obrti so veljale kot »nepoštene«, zlasti konjederska in padarska obrt. Kot. nepošten je veljal tudi tisti, kdor je pil s konjedercem, četudi ga ni poznal. Za nepoštenega so imeli tudi onega, ki se je dotaknil mrhovine, ubil psa. šel za pogrebom konjederca:, njegove žene ali otrok. Če je hotel spat poistati »pošten«, se je moral odkupiti. Kot nepoštene so imeli vse tiste padarje, ki so zdravili one. katerim je tortura (mučenje) poškodovala njihove ude. »Nepošten« je bil tudi. pomočnik, ki je rešil samomorilca s tem. da mu je prerezal vrv. na kateri je visel, mu pomaigal iz vodo itd. »Nepošteni« so bili isitrojarji, ki m strojili pasje aili mačje kože. Pomočnik, ki je delal pri takem mojistru, je težko dobil drugod delo. Nekatere zadruge so vzbujalo pri pomočnikih posebno spoštovanje. druge pa so bile na tako slabem glasu, da se ni hotel, pa tildi ni smel vanje vpisati noben »pošten« pomočnik. V teku let so postali pomočniki tako predrzni, da so zahtevali od1 mojstrov. pa celo od oblasti, naj jim \|>iše v njihovo pomočniško knjižico posebne pripise, tako na primer, da so vodili njihove starše, gredoč k poroki \ slovesnem sprevodu do cerkve itd. Imeli so redna sodišča in sodili svoje tovariše pomočnike in mojstre. Pred zaroto pomočnikov ni bil varen noben mojster: klicali so predse mojstre in jim določali razne pogoje. Ponekod ni smel delati noben pomočnik pri mojstrih, ki so dajali snažiti nože in vilice, ne s kamnom, temveč s »škajo« (I lammerschlag). Marsikatera zadruga ni hotela sprejeti pomočnika, čigar oče je zakrivil kak zločin. Mojstra, ki je imel zločin na vesti, so morali nemudoma popustiti vsi pomočniki, četudi «e je pozneje izkazalo, da je nedolžen. Upori pomočnikov so bili včasih tolikšni. da jim niti oblasti niso bile kos. Od pomočnikov preidimo k obrtnim vajencem. Pri nekaterih oibrtih, na primer pri. kovačih, so morali starši dokazati, da je njihov »in zakonski. ;Padarji so zahtevali od vajenca, da je znal brati in pisati in tla je vsaj nekoliko študiral, če so to dopuščale razmere. Šele od leta 1770. naprej so se morali padairji in ranocelniki šolati in niso smeli sami pripravljati zdravil;, če je bila v tistem kraju lekarna1. Do leta 1348. se vajenci niso smeli učiti obrti, kakršnih koli bi sami hoteli. Nekateri obrtni mojstri niso jemali v pouk sinov sodnih sluig, biričev, godcev, poljskih, gozdnih in nočnih čuvajev, grobokopov, čolnarjev, beračev itd. Šele vladni ukaz iz leta I54S. je to postopanje prepovedal, vendar pa so sinove konjedercev odklanjali še nadalje. Komaj kon jederski otroci tretjega kolena so se mogli prijaviti za vsako obrt, vendar tudi ti samo takrat, če so se njihovi očetje preživljali najmianj i() let s kakim »poštenim« rokodelstvom, za kar pa konjeder-stvo niso smatrali. Mojstri niso smeli sprejemati toliko učencev, kolikor bi hoteli: število vajencev je bilo omejeno. Padarski in lončarski mojstri, so smeli imeti le po enega vajenca, največ iše po enega za poskusu jo, a tudi tega je smel vzeti le tedaj, če bi se imel prvi kmalu izučiti. Pri sprejemu in izstopu konec tretjega leta je moral vajenec vsakokrat plačati po 5 goldinarjev v zadružno skrinjo. Vsak vajenec je moral imeti enega ali dva poroka kot jamstvo, da bo določeni čas ostal pri enem in istem mojstru. Če je vajenec od mojstra pobegnil, so .marali poroki plačati n. pr. pri barvarski zadrugi 12 tolarjev globe: eno tretjino je dobila zadružna skrinja, dve tretjini pa žv.pan. Le pri padarjih in ranocelnikih so smeli vajenci, ki so pobegnili' od mojstra zaradi slabega ravnanja, iti h kakemu drugemu mojstru. Če pa so pobegnili samovoljno iz hudobije, so morali d osi užiti ves čas, ki so ga bili zamudili, preden so postali pomočniki. V tem primeru je moral plačati novi pomočnik južino. ki je veljala pri 'tej obrti več, pri oni manj, barvarji so na primer določili, da naj velja lak obed 4 do 5 goldinarjev. (Dalje prihodnjič.) A. D., Ljubljana: Ko je delo končano (Večerni pomenek pri mizarskem mojstru. — Pogovor nadaljuje članek: Strojni obrat« v julijski številki.) »Zakaj ste danes tako zamišljeni, mojster? Tako je pozdravila trojica mlajših mizarskih mojstrov starejšega stanovskega I ovairiša. »Ali ste že čitali?« od govori -'vprašani tovariš in ponudi prišlecem izvod »Obrtniškega^ glasnika . »Vidite, tale članek je povod moje zamišljenosti; spomnil me je davno pretekle dobe in s tem tudi mnogih sprememb, ki so nastalo v zadnjih petdesetih letih v naši stroki. I)a. takrat so cenili obliko in slog: le poglejte renc-sa nco. barok, rokoko ali kateri koli slog prejšnje dobe. povsod vidite bogato razčlenjenost in lepo harmonijo oblik. Vse to je bilo v pretežni večini popolnoma: ročno delo. na roko žagano, skobljano in profilirano, poleg tega je bilo'dosti dela za rezbarja in strugarja ... In sedaj ? /n vsako delo. najsibo v stavbni ali pohištveni stroki, ne glede na, to. ali je to delo konstruktivnega ali dovrševafnega značaja, imamo že stroje. Ne pretiravam, če rečem, da današnja mladina ne ve dobro, kaj je ročno delo. Kaj bi govoril! Nova doba' ima nove zahteve: starina se mora umaknili mladini in sodobnosti. In zagledal se je v daljavo, kakor da hoče prodreti z očrni v davno preteklo dobo. . . Da', slišali smo. da je izšel v .Obrtniškem glasniku' članek o strojih in ravno to nas je napotilo k vam. da nam kol starejši in izkušen mož razložite to in 0110; obenem želimo. da, nam poveste iz svoje prakse, kakšne izpremembe so nastale po uvedbi st rojev? Ker je za danes delo že končano, bom skušal po možnosti ugoditi vaši prošnji. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker se bojim. da bi sc- dolgočasili. Kakor vsaka novost, tako je imel tudi strojni obrat v mizarstv u svoje priv ržence in nasprotnike. Knim ni bil po godu. ker so videli v njem oči vidno konkurenco in usmerjevalca delovnega postopka, drugim tudi ni bilo popolnoma ustreženo, ker so dosti več pričakovali oziroma zahtevali. Dejstvo pa je. da je uvedba strojnega obrata povečala produktivno možnost, izdatno olajšala ročno delo in skrajšala delovni čas. Nadalje je bil podan temelj gotovim panogam za izdelavo raznih okraskov na izdelkih. V velikih tovarnah je bila uvedena delitev dela: 10 in še več pomočnikov dela sedaj en in isti izdelek. Vsak ima že- vnaprej določeno tlelo: delo je končano, ko zadnji člen te verige izvrši odkazano mu nalogo. Koristi strojnega. obrata so budile stremljenje po ureditvi samostojnih strojnih obratov pri mojstrih in enako tudi pri pomočnikih željo po zaposlitvi v takih obratih. Kakor sami vidite, je stroj postal in ostani e tudi. nadalje- zaželeni cilj vsakega malega obrtnika. Nekaterim podjetnikom je bil strojni obrat v korist, drugim v pogubo. Tako so sc- menjavale in se še men ja jo dobre in slabe posledice- strojnega obrata po prilikah, kakor gai pač uporabljamo. Poleg drugih več ali manj pomembnih sprememb se je izkazalo. da je uvedba strojev ustvarila do tedaj še nepoznan razred — obrtne invalide. Odrezani ali zmečkani prsti, pohabljene roke in druge poškodbe so zgovoren dokaz, da strojno delo terja tudi krvni davek — zdrave ude. ker pa je produktivna zmožnost pohabljencev znatno manjša, posvečajo v novejšem času največjo pozornost varnosti v obratu. Nevarnosti strojnega obrata ne smemo nikdar podcenjevati: zalo se moramo vedno ravnati po predpisih nadzorovalne oblasti,. Štev. 5.-6. OI5KTN l.šk I C LASNI K Strun "9. ki iinii nalogo. da ščiti tako delodajalca kakor delojemalca pred slabimi posledicami strojnega obrata.< »Na kaj se nanašajo ti splošni predpisi? vprašajo vsi h.krali. »V prvi vrsti na pravilno ureditev vsega obrata, na brezhibno montažo vseli posameznih delov transmisije in strojev ter na prav ilno uporabo vseli pripomočkov. Tako n. pr. morajo biti glave zagozd in vi jakov, s katerimi so pritrjene jermenice. sklopke'. torni in vodilni obroči na gredi transmisije ali predležja. popolnoma kriti, laka naprej stoječa glava lalrko zagrabi slučajno dol padli jermen, gai navija okoli vrteče se gredi in ga potegne' do stropa, če ni stroj dovolj močno pritrjen; pri tem se jermen odtrga, stroj trešči na tla; največkrat st; razbije in lahko govorimo o sreči, če koga ne zmečka. I a ko nezgodo pomnim: zgodila se je na Dunaju in le hladnokrvnosti pri stroju zaposlenega delavca je pripisati, da ni bilo žrtve. Nadalje je važno, da so jermeni, vrvi in pasovi, ki prenašajo večjo silo. tako kriti, da mimoidoči ne more priti z njimi v stik. A ko tak jermen pade' med pogonom raz jermenice). so mora v tem oddelku obrat ustaviti in šele potem si' sme jermen zopet naložiti. Za nalaganje lažjih jermenov med obratom se moramo posluževali posebnih vilic. Transmisijo moramo tudi čistiti in pušč praznili jermenie mazali. To delo moramo izvršiti vedno izven obrata. Ako je motor za pogon strojev v drugih prostorih izven delavnica', se mora pričetek in prekinitev obrata naznaniti s posebnim in razločnim signalom. Po danem znamen ju se mora brezpogojno opustiti vsako opravilo pri transmisiji. Pri današnjih modernih strojih je v lem oziru dosti bolje. Motor je mrva d 110 na osi stroja; s tem odpade transmisija, jermen in s tem tudi marsikatera nezgoda. Drugi predpisi se nanašajo na zaposleno osebje. Strojni delavec mora imeti tesno prilegajočo se obleko. Jopič mora bili zapet v hlače, rokavi morajo tesno oprijemali zapestje. Predpasnik sploh ne sme v strojno delavnico! Za gotove obrate je tudi predpisana posebna vrsta blaga za obleko, ( e zagrabi stroj tako blago, se mora z naglim sunkom roke takoj odtrgati, končno je zelo važno, da je pri stroju zaposleni sam svoj! Nedopustno ji' vsako klicanje ali ogovarjanje. S tem se oddvoji njegova pozornost od dela in to postane lahko usodno. če že hočem govoriti z delavcem pri stroju, se postavim v primerno razdaljo tako. da me vidi in počakam, da dovrši začeto delo; šele nato ga smem ogovorili. Prav tako vlažno je. kako se zadrži mojster ali pomočnik, kadar zapazi, da vajenec dela na stroju kar na svojo roko brez izrecnega dovoljenja. V lem primeru pogosto mojster ali pomočnik nad vajencem zavpije: le-ta se prestraši in dostikrat tudi ponesreči. Pravilno je. da se mojster ali pomočnik počasnih korakov in od sprednje strani približa k stroju, obstane na tri korake pred njim in z nasmeškom na licu motri delo vajenca, la primerna, razdalja in nasmejani obraz pouči vajenca, da se mu ni treba trenutno bati .plačila' in ta zavest podvoji njegovo sigurnost pri delu. Šele ko odloži vajenec začeti kos. pristopi in mu razloži s primernim poukom o nevarnosti pri stroju in njegovo pravilno uporabo.« »Iz vsega tega, 'kar ste nam do sedaj povedali, sklepamo, da je odgovornost lastnika strojnega obrata velika. Rad 'bi vedri, kdo me pouči oziroma opozori na morebitne ned os talke pri montaži. ker lahko kaj prezremo ali pozabimo?« vpraša zaskrbljeno eden izmed poslušalcev. »P redno se novo opremi jenu 'Strojna delavnica izroči svojemu namenu, mora dobiti odobren j e od' nadzorovalne oblasti ali kot pravimo od komisije. Ta komisija pregleda vso napravo; če kaj manjka, nasvetuje izboljšanje, če pa najele vse v redu. podeli obratovalno dovoljenje. Glavni namen tega ogleda je. da se doseže čim večja sigurnost v obratu. Zato se pri takem ogledu posveča posebna pozornost varnostnim napravam pri strojili. O teli pa prihodnjič.« Midoter Alojzij — umrl 22. septembra t. I. je umrl v Novem mostu svetnik Zbornice za TO! Alojzij Midofer. V življenju je marsikaj poskusil in pretrpel. Kot mlad krojaški pomočnik je odšel po svetu, da se izpopolni v svoji stroki. Takoj po izbruhu svetovne vojne je odšel na fronto: že meseca decembra I()14 je bil v Galiciji ujet. Ujetniška leta je preživel v Turkestanu (v Sikohelevu in Ta-škentu), kjer je postni zaradi strokovne sposobnosti kmalu vodja večje krojaške delavnice, ki jo je vodil z velikim uspehom. Po vojni se je vrnil leta 19201 kot poročen mož. Leta 1922. je ©tvoriI v Novem mestu lastno 'krojaško delavnico. Začetek je bil težak, toda z žilavo vztrajnostjo je premagal vse težave. S prihranki si je kupil hišo in povečal svoje podjetje v' eno naj večjih na Dolenjskem. Kot zaveden obrtnik je postal član Obrtnega društva v Novem mestu; zaradi njegove delavnosti in preudarnosti pa so ga kmalu izvolili za blagajnika. Bil je tudi več let odbornik in od leta 1932. do 1936. tudi predsednik Združenja krojačev in krojačic. Pri zadnjih volit vali leta 1936. je bil izvoljen kot zastopnik volilnega, okrožja Novo mesto-Črnomel j v Zbornico TOL kjer je v obrtnem odseku marljivo sodeloval; posebno kot predsednik podružnice Zavodu PO v Novem mestu je mnogo koristil svojim stanovskim tovarišem. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika zastopnik Zbornice TOl. predsednik obrtnega odseka, g. I. Ogrin s sledečim nagovorom: »Dragi Alojzij Midofer! Zbrali smo se Tvoji tovariši, da se poslovimo od Tebe, ki odhajaš za vedno od nas. Zapuščaš nas in to v naj lepši moški dobi. Mnogo si storil za napredek naše obrti: bil si na čelu obrtništvu v dolenjski prestolnici, v Novem mestu. Na vseh poljih obrtništva si se udejstvoval. V svetovni vojni si se moral odzvati ter si odšel na bojne poljane, kjer si postal ujetnik na Ruskem, odkoder si pripeljal svojo zvesto tovarišico, ženo Anastazijo. Kot najboljšega med najboljšimi so Te obrtniki novomeškega in či nomeljskega okraja po»la.li v zastopstvo Zbornice, kjer «i z vso vnemo deloval. Ni bilo seje. da ne bi prišel z mnogimi predlogi in intervencijami. Pa ne samo v sejah, 'tudi izven nji h si vedno dopisoval in se zavzemal za potrebe tudi posameznih obrtnikov. Posebno pri srcu. so ti bili revni in obubožani obrtniki in obrtnice, za katere si se zavzemal pri Zbornici im pri Zavodu za pospeševanje obrii. Zelo »si se trudil, da naj se osnuje podružnica Zavoda za pospeševanje obrti v Novem mestu, kar ti je med mnogimi drugimi uspehi tudi uspelo. Kot človek si bil usmiljenega srca; zato Ti bo milostna sodba. Tvoja obitelj žaluje za Teboj. Saj odhajaš kot najboljši družinski oče, ki si vneto skrbel za svojo družino. Tudi mi žalujemo, predragi tovariš, ker nas za vedno zapuščaš. T voj e ime. Tvoje delo, Tvoj duh pa bo ostal vedno z nami. Naj Ti bo lahka zemlja, Tvoji duši pa pokoj pri Bogu!« Želje hrvatskih obrtniških zadrugarjev ob sporazumu ^Obrtniški vjestnik jo objavil dne 23. septembra 1939 (XXXI, 56) v uvodniku »Obrtničko zadrugarstvo u Banovini Hrvatskoj« žeblje in zahteve zadrugarjev ob sporazumu. Ker veljajo glavne misli tega uvodnika tudi za ■slovensko obrtno zadružništvo, ga prinašamo v daljšem izvlečku. Od celokupnega obrtništva tvorijo 80% mali obrtniki, ki se čutijo v svoji Itorbi za vsakdanji kruh zapostavljeni, kev se jim v današnjem gospodarskem redu onemogoča delo in zaslužek. Zaradi teh razmer živi ogromno število hrvatskih obrtnikov v popolnem siromaštvu in bedi. Ker ima anali obrtnik voljo za delo in dobro razumeva svoje dolžnosti do svojega naroda in domovine, ni šel med proletarce in revolucionarje, da s silo ruši današnji nepravični gospodarski red, temveč se je poprijel ideje zadrugarstva, da si izvojuje svoje socialne pravice. Mali siromašni obrtnik je pripravljen glede na sedanje zmešnjave in strašno vojno, da da svoje življenje za obrambo svoje svobodne domovine, ali ta mali obrtnik zahteva i to, da uživa v svobodni domovini tudi svobodo dela in svojih pravic. Da more obrtnik uspešno delati in pridobivati, mu je potrebna neka obratna (poslovna) glavnica. Da si jo ustvari, je organiziral mali obrtnik ■svoje kreditne zadruge, v katerih nabira na zdravih temeljih samopomoči zadružne kapitale, ki mu v obliki ugodnega posojila nudijo potrebno poslovno glavnico. V svojem zadružnem delu je šel mali obrtnik še dalje; začel je organizirati tudi svoje nabavijalne. produktivne in prodajne zadruge. Danes je včlanjenih v »Zvezi obrtnih zadrug« 80 raznih obrtnih zadrug s ?.(K)3 člani. Poslovni deleži zadruga rje v znašajo 786.849 (lin, skupna rezerva 1,371.110 din. V teku kratkega časa, odkar obstoje 'te obrtne zadruge, so dobili mali obrtniki nad 125 milijonov dinarjev malih, kratkoročnih posojil. Skupni promet vseh blagajn obrtnih zadrug je znašal v- letu l<)58. 128,614.948 din. Popolnoma naravno je, da je to za potrebe obrtništva na področju ibanovine Hrvaške premalo; zato je neobhodno potrebno, da se sedaj v novi situaciji vsi vzajemno lotimo dela, da dvignemo obrtno zadrugarstvo. Čeprav se je to zadrugarsko gibanje prav za iprav šele pričelo, so rezultati dela pri vseh zadrugah taki, da mora biti jasno vsakemu zavednemu obrtniku, posebno pa obrtniku zadrugurju, da je tako delo za malega obrtnika najkoristnejše in da se more mali obrtnik samo v zadružnem delu dvigniti in rešiti propada. V svoji obrambni borbi proti velikemu kapitalu je hodil hrvaški obrtnik |X) tej 'pozitivni poti in zahteva v sedanjem usodnem času od banske oblasti ne samo zaščite, temveč tudi pravico in možnost, da se svobodno razvija in svobodno gradi zgradbo obrtnega zadrugarstva, ki je edini možni izhod iz brezupnega položaja, v katerega so ga privedle sedanje neurejene gospodarske razmere. Zadrugarstvo je najbolj zdrav gospodarski red, ki vodi v blagostanje vse poštene, marljive in delovne ljudi vseli stanov. Zadrugarstvo je najbol jša pot, ki bo peljala naž svet h konstruktivnemu delu za blagostanje naše zemlje. Zaradi tega opozarjajo obrtniki bansko oblast na to začeto veliko in plemenito delo inajnih pridobitnikov vseh stanov na Hrvaškem in v prvi vrsti majhnih pridobitnikov obrtniškega stanu. Z ozirom na svoj napredek in obstanek prosijo svojega bana da nudi ob vsaki priliki vsemu hrvuškemu zadružništvu največjo pomoč in svobodo pri delu in razvoju, v prvi vrsti pa hrvaškemu obrtniškemu zadružništvu. Zato prosijo: 1. da uvede v vse šole zadružništvo kot poseben predmet, da se mladina že v ljudskih šolah seznani z zadrugarstvom in sc začne vzgajati v zadružnem delu; 2. da se nudi obrtniškemu naraščaju kakor tudi 'mladini ostalih stanov vzgoja v duhu zadrugarstva; 3. da se pri banski oblasti v Zagrebu osnuje poleg drugih oddelkov tudi oddelek za zadrugarstvo; 4. da se stremi za tem, da se vse hrvaško zadrugarstvo koncentrira v eni Glavni revizijski zvezi hrvaških gospodarskih zadrug; 5. da se da pobuda za osnovan je Hrvaške zadružne propagandne zveze, ki bo vodila zadružno propagando in bo dvignila pri hrvaškem narodu zadrugarstvo do višine, kakršno so dosegli drugi napredni narodi; 6. da se osnuje Hrvaška zadružna banka, ki bo mogla v zadostni meri kreditirati hrvaške zadružne zveze in zadruge. Vsi obrtniki in njihove stanovske organizacije v 'banovini Hrvaški so dolžne vztrajati na navedenih principih in s svojo slogo, načrtnim delom in neutrudnim prizadevanjem bodo pomagali sumi sebi. Pri vsuki novi situaciji se (pojavijo prizadevanja, ki niso v skladu z idealnim podpiranjem malih pridobitnikov, katerih je v obrtniških vrstah nad 80 odstotkov; .pa prav v tem je glavnu težnja naših ciljev, ki mora priti do izraza v polnem obsegu. Nihče ne more podcenjevati dosedanjega dela za pospeševanje obrtniškega zadrugarstva na področju Zveze hrvaških obrtnikov, ker je to delo pokazalo vidne uspehe. Ti bi bili pa lahko daleč večji, če bi se zadrugarstvo moglo tako razvijati, kakor je obrtni stan zahteval in želel. Vsi obrtniki v banovini Hrvaški so trdno prepričani, da bo njihovo zadružništvo sedaj mnogo hitreje uspevalo: pripravljeni so lojalno in iskreno storiti vse, kar je za to potrebno.« Marsikaj od teh zahtev hrvaških obrtnikov bi bilo primerno tudi za slovenske obrtnike, vendar pa so pri nas v Sloveniji razmere precej drugačne; nekatere želje so že popolnoma ali suj delno izpolnjene. Naše zadružništvo je bolj razvito; kot kreditne zadruge pridejo pri nas v prvi vrsti v poštev naše rajfajznovke; te dobro delujejo in nudijo kredite podeželskim obrtnikom, ki so pomešani med kmečkim prebivalstvom. Bratom Hrvatom pa želimo obilo uspeha! Spominski Zbornik Slovenije Kna izmed najodličnejših knjig, kar jih je v zadnjem času pri nas izšlo, je »Spominski Zbornik Slovenije«. Njegova vsebina je izbrana in mnogovrstna; zaradi pomanjkanja prostora je v našem listu ne moremo obravnavati. Pač pa se bomo bežno dotaknili samo par stvari, ki se tičejo našega obrtništva. V sestavu »Dvajset let razvoja našega obrtništva« je Janko Traven ugotovil žalostno dejstvo, (la kažejo nekatere stroke v zadnjih letih znaten mpadek. Glede števila članstvu in pripadnikov Združenja čevljarjev v Ljubljani od leta 1922. do 1957. navaja po podatkih Združenja sledeče številke: Leto Mojstri Pomočniki Vajenci 1922 271 252 251 1929 292 175 117 1951 519 189 60 1937 278 160 60 V Sloveniji pa je bilo zaposlenih leta 1930. 15-17 čevljarskih pomočnikov in 1005 vajencev; leta 1934. pa je bilo zaposlenih 463 čevljarskih .pomočnikov in 416 vajencev. 'Le številke potrjujejo v spolnii meri izvajanje našega članka v julijski številki »Čevljarstvo pred leti in danes«. Vendar pa pisec dostavlja, da »bo domači rokodelec mogel še vedno najti kupca in ga navezati nase, a,ko se bo poleg prvovrstne kakovosti svojega izdelka znal posluževati tudi metode individualne reklame. Da je pri tem odločilne važnosti tudi smotrna organizacija in združitev producentov na zadružni podlagi, dokazuje večje število čevljarskih produktivnih zadrug, ki, so se znale uveljaviti in so si našle odjemalcev tudi izven Slovenije, pri čemer so spretno znale izkoristiti potrebo specialnih čevljarskih izdelkov.« Na sličen način obravnava pisec prav na kratko še druge stroke (n. pr. krojaško) in govori o predlogih in .sredstvih, da se odpravijo ali vsaj zboljšajo te nevzdržne razmere. Ogromno škodo povzročajo legalnim obrtnikom šušmarji (letno okroglo 40 milijonov dinarjev); novi obrtni zakon iz leta 1932. ne vsebuje zadostnih ukrepov, da bi preprečil nezakonito obratovanje, upamo pa, da bo novelizacija obrtnega zakona, ki se pripravlja, onemogočila ali vsaj zajezila nelojalno konkurenco. Tudi zapora za izdajo pooblastil in dovolil, kakor tudi za otvoritve novih pomožnih lokalov in podružnic bi ne prinesla rešitve, kor bi izločeni obrtniki dejansko nelegalno obratovali in s tem pomnoževali vrste šušmarjev. O |»(‘.nasičenosti s številom obrtništva v razmerju s številom prebivalstva prav za prav ne moremo govoriti, .ker ,ne odločuje samo število kupcev, temveč tudi njihova plačilna zmožnost. Ob večji plačilni zmožnosti našega prebivalstva bi bila nedvomno dana možnost za nadaljnji razvoj našega obrtništva. Obrtništvo mora iskati pomoči pri državi in \ lastni moči. Država naj ga zaščiti kakor kmete in mu olajša davčna bremena; omogoči naj mu cenejši kredit v dovolj ni meri, prepreči naj šušmarstvo in izvede starostno zavarovanje obrtnikov (z znosnimi prispevki). Obrtništvo ,pa mora biti tudi samo dovolj trdno in močno ter strokovno podkovano; strumno mora organizirati pospeševanje obrta, izpopolniti mora strokovne in gospodarske organizacije ter urediti medsebojne odnose v posameznih rokodelskih strokah. Domače obrti so se ohranile zaradi prizadevanj in podpor oblustva kljub modernemu razvoju. Cipkarstvo je doseglo največ uspehov; naše čipke so bile od leta 1625. do 1958. osemnajstkrat odlikovane in so zlasti v Parizu in Berlinu ponovno prejele največja odlikovanja. Glede na sedanje gospodarske razmere pa postaja prodaja čipk na zunanjem trgu čim dalje težja; ceno kvarijo povrh še cenene, toda zelo slabe čipke iz prekomorskih dežel. Domače lesne obrti (obodi, rešeta, žlice, zobotrebci, kuhinjsko orodje, lesene igrače, obroči itd.) ne kažejo posebnega napredka, le izdelovanje igrač v Dobrepolju si počasi osvaja domači jugoslovanski trg. Lončarstvo, ki mu izpodkopava llu železna tovarniška posoda, modernizira svoje naprave in je začelo izdelovati umetne keramične predmete. Domačo ročno tkalsko obrt podpirajo zlasti z vpeljavo tehničnih metod izdelovanju. Ker se kmetje zaradi velike gospodarske stiske vračajo v naturalno gospodarstvo in sejejo več lanu in konoplje, je domače tkalstvo nekoliko oživelo. V Statističnem dodatku/ je na .strani 550 predoči.l Drago Potočnik grafično gibanje obrti v letih 1922 do 1958. na straneh 552 in 555 pa gibanje v glavnih obrtnih panogah (čevljarji, kolarji, kovači, krojači, krojučice, šivilje, mesarji, mizarji, mlini, peki, žage) v letih 1925 do 1958 |k> podatkih Zbornice za TOI. Mrtve številke kažejo živo življenje in trnjevo pot, ki jo je prehodil slovenski obrtnik v novi državi. Število obrtništva je narastlo od 17.12? v letu 1922. na 25.774 v letu 1951. (najvišje število); v letih krize je padlo (v letu 1956. na 21.500); sedaj pa zopet polagoma narašča (konec leta 1958. na 22.188). Posebno zanimiv se nam zdi »Oris nekaterih važnejših kulturnih in gospodarskih ustanov in podjetij« na .straneh 561—695. Tam namreč pogrešamo odličnih stavbarskih podjetij, dasi sta velemojster arh. J. Plečnik in prof. Iv. Vurnik zasnovala vrsto nujilepših zgradb v Ljubljani (n. pr. Vzajemno zavarovalnico, Zadružno banko, Vseučiliško knjižnico itd.). Pogrešamo tudi več drugih obrtniških |M>d jeti j, katerih prvovrstne izdelke opazujemo že več let na ljubljanskem velesejmu in drugod. Ali jim je morda Zbornik, ki predstavlja Slovenijo v današnjem stanju in njen dvajsetletni razvoj v svobodni državi, premalo važen mejnik našega vsestranskega razvoja in napredka? Ali se jim ne zdi vredno, da .se pokažejo in afirmirajo v zboru neslovenskih pod jetnikov, ki nikakor niso bili moralno obvezani podpreti edicijo, ki naj reprezentira naše dvajsetletno delo na vseli (poljih našega izživljanju? Pogrešamo podjetja, ki jim je prav naš splošni kulturni in gospodarski razvoj nudil .možnost bogatega delovanja in napredka. Skoraj se na.ni zdi nemogoče, da bi taka podjetja prezrla pomembnost .našega Zbornika, v katerem IkhIo dolga leta črpali znanstveniki, kulturni in gospodarski delavci iMMlatke in pouk. To so samo nekatere misli: prepričani smo, da se je to zgodilo le pomotoma. Splošno pa mislimo, naj Zbornik prebira vsak. kdor le more. Zbornik bo obogatil in razširil njegovo obzorje ter utrdil njegovo samozavest, da bo laže kljuboval vsem težkočam in nadlogam, ki nas tarejo današnje dni. Strokovni časopisi Uspešno gospodarsko delovanje je nemogoče brez strokovnega znanja. Predpogoj strokovnega znanja je pa v naši kulturni dobi dobro razvit strokovni tisk. Ta se pa javlja v dveh oblikah, v strokovni knjigi in v strokovnem časopisu. Danes nameravamo govoriti le v strokovnem časopis 11. Že davno so spoznali in povedali obrtniki, ki so hoteli napredovati in .svoj obrat izpopolnjevati, da je strokovni časopis njihov najboljši svetovalec, prijatelj in pomočnik; ne mogli bi ga pogrešati in brez njega shajati. Časopis spada kot duhovno orodje brezpogojno k poklicu, ker ne potrebuje pomočnika samo roka, ampak tudi glava, da ji olajša delo. Strokovni časopis nudi stvarno različne koristi, ki jih posamezno ne moremo navesti in oceniti, ker gre za duhovne viplive, ki so zelo različni in mnogovrstni. Vsaka številka strokovnega časopisa prinaša misli, opozorila m praktične nasvete, na katere obrtnik pri branju miti ne pazi, dasi močno vplivajo na njegovo mišljenje in delovanje. Strokovno časopisje-poroča v prvi vrsti o strokovnih in stanovskih stvareh; na ta način poučuje bralce o tekočih zadevah in pridobitvah, da morejo svoje strokovno in poklicno znanje z vsako številko spopolnjevati im svoje izdelke zboljševati; nudi jim pojasnila na področju surovin, bi »poznanstva, tehnologije itd.; svoje naročnike poučuje tudi o gospodarskih dogodkih in jim tako daje priliko, da se udeležujejo skupnega obrtniškega prizadevanja. Strokovni list poroča dalje v vsaki številki o novih uredbah, kar je prav v sedanjih časih važno, ker se predpisi večkrat menjajo. Nihče pa so ne more izgovarjati, da novih 'pridobitev in predpisov na strokovnem področju ne pozna. Strokovni časopis poroča tudi o vseh tehničnih novostih, ki se porajajo na delovnem področju samostojnega obrtnika. Posebno v današnjem težkem času mora obrtnik kar najbolj gospodarsko delati; posluževati se mora vseh strojev im naprav, ki mu jih nudi moderna tehnika. K temu ga sili že dejstvo, da mora ostati konkurenčen nasproti svojim poklicnim tovarišem. Iz vseh teh vzrokov je potrebno, da vsak obrtnik naroča in prebira strokovno časopisje. Seveda slovensko obrtniško strokovno časopisje še ne more izpolnjevati v vsakem oziru vseh navedenih nalog. Manjka mu sodelavcev in denarja. Obrtnik sicer res nima časa, da bi prebiral časopise in pisal razprave. Toda za izobraževanje mora iskati m najti čas, če noče nazadovati in propadati. Na strokovnih tečajih, na razstavah in poučnih potovanjih se obrtnik gotovo laže im bolje seznani z najnovejšimi tehničimi pridobitvami; ali tečaj traja samo kratek čas, razstava le nekaj dni in poučno potovanje zavisi od mnogih okoliščin in je omejeno na popolnoma določene kraje. V vsakem času in v vsakem kraju pa izobražuje obrtnika z bogatim uspehom strokovni časopis. Ta prinaša članke in novice, ki zanimajo vsakega; vsak bralec najde v listu, kar more s pridom uporabiti. Strokovnemu listu morajo muditi potrebno gradivo deloma obrtniki sami. Sami mu morajo povedati svoje potrebe in želje. Uredništvo bo take dopise in članke z veseljem priobčevalo; če bo treba, jih bo prej oblikovno popravilo ali pa preskrbelo, da bodo strokovnjaki napisali članke, kakršni lx>do ustrezali željam dopisnikov. To pot nismo govorili o obrtniških strokovnih knjigah; te so obrtniku prav tako potrebne, samo škoda, da jih imamo premalo v slovenskem jeziku. O teh bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk. P r i p o 111 b a. Zavod PO je vedno mislil na obrtniški strokovni tisk in ga podpiral. Zasledoval je njegov razvoj in naročal strokovne knjige in časopise (srbohrvaški, nemški in francoski so navedeni v letošnji aprilski številki našega lista). Vse te strokovne knjige in časopise dobe obrtniki (pa tudi drugi interesenti) v knjižnici in čitalnici Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI vsak delavnik dopoldne, po dogovoru pa tudi v večernih urah ter ob nedeljah in praznikih dopoldne. Strokovni tečaji Zimski strokovni tečaji Zavoda za pospeševanje obrta. Zavod za pospeševanji; obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava tudi v letošnjem iletu preko jeseni, zime in spomladi prirediti strokovne itečajc za izpopolnitev mojstrov kakor tudi pomočnikov v različnih rokodelskih strokah. Ti tečaji bodo važni tudi za pripravo pomočnikov na mojstrski izpit. V teh tečajih se bode poučevalo strokovno risanje, obrtno knjigovodstvo in trgovsko poslovanje v obrtu, obrtna kalkulacija, računanje, korespondenca, slogo/.nanstvo, tehnologija, gradivoznanstvo iu blagoznanstvo. Prireditev poedinili tečajev bo odvisna od tega, če si' javi zadostno število kandidatov■-interesentov. Tečaji se bodo vršili v prostorih Tehniške srednje šole in to po večini v popoldanskem in v večernem času med tednom, pa tudi ob nedeljah dopoldne. Vabimo obrtnike kakor tudi pomočnike, da si' čimprej prijavijo s posebnim dopisom, v katerem naj navedejo točno svoj naslov, obenem pa tudi označijo, za katere teh tečajev se zanimajo in ali žele posečati pouk v .popoldanskem času ali zvečer, odnosno ob nedeljah in praznikih. Vse -prija vi jence se bo pravočasno obvestilo o programa tečaja in drugih podrobnostih. Strokovni tečaji Zavoda PO Zbornice TOI v Celju, Mariboru iu Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava prirediti v teku jeseni, zime in pomladi več strokovnih tečajev za mojstre .in pomočnike pri svojih .poslovalnicah v Celju, Mariboru i>n Novem -mestu. V poštev bodo prišli tečaji za obrtno knjigovodstvo in kalkulacijo, za strokovno risanje, blagoznanstvo, tehnologijo in slogoznanstvo ter splošni tečaji za pripravo na mojstrski izpit. Ker bo prireditev tečajev odvisna od tega, koliko bo ipri javljencev in za katere vrste tečajev se bodo zanimali, vabimo, da se oni obrtniki in pomočniki, ki bi želeli obiskovati katerega navedenih tečajev, prijavijo s |K)sebni.m dopisom ter navedbo točnega naslova kakor tudi označbo, kateri tečaj bi hoteli obiskovati, najkasneje do 50. oktobra t. I. Prijavo naj pošljejo interesenti novomeškega okoliša .poslovalnici Zavoda PO Zbornice za TOI v Novem mestu, interesenti celjskega okoliša poslovalnici Zavoda PO Zbornice za r()l v Celju, interesenti mariborskega okoliša pa 'poslovalnici Zavoda PO Zbornice TOI v Mariboru. Prijav Ijenci bodo prejeli podrobnejša pojasnila pismeno. Splošni tečaj za pripravo na mojstrski izpit. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani namerava prirediti za pomočnike in pomočnice, ki nameravajo polagati mojstrski izpit, splošen tečaj, v katerem se bo predavalo o obrtnih predpisih, socialni zakonodaji, davkih ter glavnih pojimih o knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaj se bo vršil v Ljubljani ob popoldanskih urah, (la bo mogoč poset tudi interesentom iz bližnjega okoliša Ljubljane. Prijave je treba [poslati najkasneje do 30. oktobra 1.1. s točno navedbo naslova ter označbo »Splošni tečaj za pripravo na mojstrski izpit« na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani. Tečaj za notranjo arhitekturo v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani priredi za mizarske mojstre in pomočnike, ki že obvladajo strokovno risanje, poseben tečaj za notranjo arhitekturo. Ta tečaj se bo vršil od novembra 19'5<) do maja 1940 ob nedeljah dopoldne v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Udeleženci tečaja bodo imeli priliko obiskovati tudi posebne tečaje za obrtno knjigovodstvo in kalkulacijo, blagoznanstvo, gradivoznanstvo in tehnologijo, ki se bodo vršili v 'popoldanskih ali večernih urah med tednom. Vabimo, da se interesenti čimprej prijavijo pismeno z navedbo točnega naslova ter označbo »Tečaj za notranjo arhitekturo« na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila dobe pri-javljenci pismeno. Strokovni tečaji za električno varjenje. Za vod za pospeševan j e obrta Zbornice za IOI v Ljubljani bo v novembru začel s prirejanjem tečajev za električno varjenje, ki se bodo vršili v ■posebej opremljeni delavnici in prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Pouk in praktične vežbe se bodo vršile tako v rednih dnevnih tečajih, ki bodo trajali povprečno po 10 do 12 dni, po 8 ur dnevno, ali pa v popoldanskih ali večernih urah za one, ki so zadržani, da bi posečali celodnevni pouk. Vabimo mojstre in pomočnike kovinarskih strok, da se prijavijo v tečaj pismeno s točno navedbo svojega naslova in označbo »Tečaj za električno varjenje«; pri čemer naj omenijo, ali bi želeli obiskovati redni tečaj, ali popoldanski ali večerni. Prijave je poslati čimprej na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila dobe pnjavljcnci pisni e no. Tečaj zn mizarsko risanje za začetnike v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani priredi za mizarske mojstre in pomočnike, ki še ne obvladajo zadostno strokovnega risanja, poseben tečaj za strokovno risanje, ki se bo vršil ob nedeljah dopoldne od novembra 1939 do maja 1940 v prostorih Tehniške srednje šole. Poleg strokovnega risanja bodo udeleženci tega tečaja mogli posečati it udi iposebne tečaje o obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji, slogoznanstvu in tehnologiji, ki se bodo vršili v popoldanskih ali večernih urah med tednom ■istotako v prostorih Tehniške srednje šole. Vabimo interesente, da se čimprej prijavijo pismeno s točno navedbo naslova ter označbo »Mizarski risarski tečaj« na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani. Razno Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov ZTOI. Zbornica /a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1939. za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 30, 100 in 200 dinarjev. Prosilci naj vložijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1939 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, (hi je prosilec svoječasno izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja ne more več izvrševati, odnosno da je prosilka onemogla ali obubožana vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vložiti vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar miso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine. Zbornica ne more upoštevati. Vezane in panel plošče furnir ,SLAVONIJA* Weiner i Weiss, Ljubljana Gosposvetska c. 13 Telefon štev. 27-56 * Kupim Bleiweisove ..Novice" (1.1843,1644, 1849, 1856, 1857, 1862), Kunčev ..Obrtnik1* (1.1883-1884,1888-1889). Jugoslovanski Obrtnik (1,1919-1929), Slovenski Obrtnik (1.1906) in druge starejše obrtniške časopise in knjige. Ponudbe upravi. ZanatsUa banka Ičcatfemiz ]uyastaviie a. d. Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 / Telefon it. 20-30 Centrala Beograd / Gl. podr. Zagreb / Podružnica Sarajevo Delniška glavnica din 75,000.000. Udeležba države din 30,000.000. Rezervni fond nad din 5,000.000 PODELJUJE obrtnikom In obrtnim pod|et|em menična In hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune In posolila na zastavo državnih vrednostnih papirjev — SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice In tekoče račune po najugodne|Sem obrestovanju — UPRAVLJA Imovlno in fonde obrtniških ustanov in organizacij — IZVRŠUJE najkulantnejše vse ostale bančne posle Obrtniki I V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda m iiimzE -iubfjani