ŠTEVILKA
LETO XI V, 5. APRfL 2013 CENA 1.58 EUR
naroČila kurilnega olja
tel. 03 891 56 11
Ljubitelji smučanja po starem iz vse Slovenije so se že sedmič zapovrstjo zbrali na Goltch
STRAN 18
V Mozirju pripravili prireditev za starše pod naslovom Mati bodi luč
STRAN 10
BENCINSKI SERVIS
jWm LETUŠ
DAN STARŠEV
"mati iwjfvujc'j
Oglasi
Tudi vaše počitniško vozilo potrebuje servis,
mar ne?
Čeprav jih ni malo, ki prisegajo na kampiranje s počitniško prikolico in avtodomom v vseh letnih časih, pa večina vendarle to počne v toplejših mesecih. In ker je od zadnjih minilo že kar nekaj časa, novi pa so pred vrati, je zdaj skrajni čas, da počitniškemu vozilu privoščite reden letni servis. Slednji je najboljši način, da vam pokvarjen hladilnik, zamakanje vode v notranjost, težave s podpornimi nogami ali celo z vlečno kljuko ne pokvarijo počitniških dni.
Menjava stranice na počitniški prikolici
Test vodotesnosti (vlažnost sten) počitniških vozil
Da se boste lažje odločili, kakšen servis potrebuje vaša prikolica ali avtodom, ne glede na to, katere znamke je in koliko je stara, so v Freedom centru Celje za vas pripravili tri različne pakete rednega servisa:
- Letni pregled 1 vključuje: pregled plinske in vodne instalacije ter pregled vzdrževalnega sistema podpornih nog.
-	Letni pregled 2 vključuje: pregled plinske in vodne instalacije, pregled vzdrževalnega sistema podpornih nog, delovanja ogrevanja in hladilnika.
-	Letni pregled 3 vključuje: pregled plinske in vodne instalacije, pregled vzdrževalnega sistema podpornih nog, delovanja ogrevanja in hladilnika ter test vodote-snosti.
Servis lahko izkoristite tudi za montažo morebitne dodatne opreme: nosilci za kolesa, klimatske naprave, tende, TV sprejemniki, sončni kolektorji ... ali za večja popravila, kot so: menjava streh po poškodbah od toče, popravilo poškodovane karoserije, menjava oken, menjava in popravilo delov poškodovanih zaradi vlage .
BREZ SERVISA NI GARANCIJE
Reden servis je pogoj za veljavno tovarniško garancijo, poleg tega pa vam nudimo še dodatno garancijo za pri nas za opravljena dela.
Preprečite slabo voljo na počitnicah - pripeljite počitniško vozilo na reden letni servis.
PR
Do nedelje, 7. aprila 2013, vabljeni tudi na dneve odprtih vrat!
®fHEEDOM I Camping & Caravaning Center I saW ïervce / iticp / rent
BREZPLAČEN NAJEM LUKSUZNE POČITNIŠKE PRIKOLICE HOBBY V PRVI VRSTI NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KAM PA ADRIA ANKARAN JE LAHKO VAŠ!
O [fgovorile na 3asla*ljenp vprašanj i n sodeluj te v fpamladansKi nagradni ign Freedcm tentia Celje. Z malo srede bo Vaš h'Eiplai?n vikend najem lusfcumt potniške prikolice Hobiv". ki na Vas iečaka vprv- vrs;i kamps Adru Ankaran največjega fcanpa pri na t. Ta se oonešs s itiriir1 ftcid umi. 430 irm kamp purceLimi, Ijvlno ufaio, hj.utnom, vd mirni in senčnimi potmi 1er Jîri 1. nfrrrtkinni igrali, hodnim a nimad jîiim programom za OHO** In otiratle. Wl- Ff pcveiav(t. • Majem velja a A mehe: 1 udrasln * 7. Dt ryk,i
N Al". R AOfcCl VPftM AN J f iT. i
Kol i ko railičnlh paketu v rednih jerviw?v lavsetipe
pač itiùï* i h volil panti|a je v f rendom rentru Celje?
Odgovor: _
in pfiimek:_
Nailtjv
Telefax_
, „	Potfpls;_
E-mali :_
iJtDtsviir iT il» dsjur iiH jo . U|l, Ji'o pulti, 1J. ipr-1 JO] J, m «daw ia.-vM* m, (i.
m(Mi i HI NJÎIÎ|1-
iubiiiiii bjvundfniiiftiiiinilrftnsm* mit (3, mijj^jrj. bnt ni(ii|.r:>, . &ÎHM t bi JfJli * Jnibj SHi^ikt rjjvi» n [H:<k, rvui j ;513
SpctjpbAHti dimiljLv« o. di trnki Ccbc In S™ -\iihe nqti» «ikh jUmij »iliitoti ihrfiifn .lUU ¿j tumor t	............ nttimifaifrra Me :
fr 1 f REEDOM Cam ping & Ca ra vani ng
iE/center »le/senriM/Shnp/nent
Dnevi odprtih vrat i?/®^1
I Hobby I KNAUS I Cnmpltt | COSiSgHl | Lwh. |
Za vas pripravljamo:
□ AKCIJSKE CENE počitniških vozil na ¿a logi in kam p opreme v Lrfcovini,
3 KREDIT do 10 let! -novo v Sloveniji lekskluzivno pri nas!} 3 Leasing cto 7 let 3 Menjava STARO ia NOVO
3 UGODNO - BREZOBRESTNO FINANCIRANJE KAMP OPREME do 12 mesecev v vrednosti nad 1.000€ ibaldahini, kam p pohištvo, stoli, mize, posod 3... | 3 Test AL-KO moverjev - daljinsko upravljanje prikolic 3 Raistava BALDAHINOV ISABELLA 3 SVETOVANJE o nakupu ter montaži dodatne opreme 3 NAROČILA NA SERVIS počitniških vozil {vseblagovne znamke)
Podaljšujemo še do 7. aprila t Obiščite nas med 9.00 in 19.00 uro.
Več na www.freedom-center.si
FREEDOM Center CEUE, Mariborska 200Ar 3000 CEUE. t: 041 739 688
I
2 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Tretja stran
Ml*	•	v ••
Ali o varni vožnji res vemo vse za
vselej?
Iz vsebine:
SPV:
Država krči sredslva za
preventivo v prometu............................................5
Občinski svet Luče:
Sprejeli lokalni energetski koncept...................5
Občinski svet Solčava:
Letošnji proračun
težek skoraj milijon in pol....................................5
Porečje Savinje:
V teku dela za
zagotovitev poplavne varnosti...........................6
JZ TKŠM Mozirje:
Podaljšali delovanje
zavoda še za eno leto..........................................6
Občinski svet Gornji Grad:
Bočani dosegli visoko
znižanje komunalnega prispevka...................7
Glasbena šola Nazarje:
Tudi na državnem
tekmovanju poželi sadove dela...................... 11
Ljubno ob Savinji:
Dr. Karel Gržan predstavil svojo knjigo........ 11
(ŠS)
Prireditev Vrtca Mozirje:
Otroški od srca k srcu........................................17
V davni preteklosti je veljalo, da je uspešen moški tisti, ki je dober lovec. Kasneje je moral biti dober vojak ali vojskovodja, nato dober gospodar, nato dober podjetnik, v sodobnem času pa v podobo uspešnega moškega vsekakor sodi tudi učinkovito upravljanje s prevoznimi sredstvi. Z emancipacijo se je tej podobi ob bok postavila tudi uspešna ženska.
Vožnja vozil v cestnem prometu je danes nekaj povsem običajnega, kljub temu pa je še vedno, o tem nesporno govori statistika, relativno nevarna. V lanskem letu je, kot piše v tokratni temi tedna Tatiana Golob, slovenska policija obravnavala 21.743 prometnih nesreč, torej v povprečju 60 na dan. Seveda je bilo prometnih nesreč še več, le da tiste z manjšo materialno škodo, kjer so se udeleženci sporazumeli sami, v tej evidenci niso zajete.
Zakaj se kljub številnim predpisom, prometnim znakom, cestni signalizaciji in domnevni previdnosti udeležencev v prometu še vedno zgodi toliko nesreč? Zakaj na cestah še vedno umirajo ljudje, še posebej mladi? Enoznačnega odgovora na ta vprašanja ni, saj so razlogi za prometne nesreče različni, statistika pa je tudi tukaj direktna: največ nesreč se zgodi zaradi neprilagojeni hitrosti, pri nesrečah s težjimi posledicami pa je zelo pogosto kot sovzrok pri povzročiteljih navzoč alkohol.
Strokovnjaki opozarjajo, da je še vedno veliko »lukenj« v programih usposabljanj za pridobitev vozniških dovoljenj, saj se kandidati usposobijo za upravljanje vozila v pretežno optimalnih razmerah za vožnjo, niso pa pripravljeni na ustrezne reakcije v kritičnih situacijah, kot so poledica, nepričakovane ovire na cestišču, zdrs vozila in podobno. Prav tako zaradi lažnega občutka varnosti v sodobnih vozilih nimajo realne predstave, kakšne so dejanske posledice trka pri določeni hitrosti, kakor tudi ne, kako hitro se zaradi vpliva alkohola poslabšajo vozniške sposobnosti.
Zelo problematični in nevarni so lahko tudi starejši vozniki, ki jim psihofizične sposobnosti pešajo, a niso dovolj samokritični, da bi prenehali z vožnjo motornih vozil. Zaradi tega bi bilo smiselno uvesti periodično obnavljanje znanja o vožnji in prometnih predpisih, na primer na vsakih deset let, kot nekakšno evalvacijo vozniškega dovoljenja. V tovarnah, denimo, je redno preverjanje poznavanja varstva pri delu zakonsko obvezno, zakaj ni tudi za udeležence v cestnem prometu, če pa se ljudje na cestah vsakodnevno poškodujejo, nekateri tam celo končajo svoja življenja ali pa postanejo invalidi?
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 14, 5. april 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
3
Tema tedna, Aktualno
PROMETNA (NE)VARNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Alkoholiziranost voznikov največja nevarnost na cesti
Slovenska policija je v lanskem letu obravnavala 21.743 prometnih nesreč, kar je manj kot v letu 2011, ko je obravnavala 23.101 nesrečo. Tudi življenj so slovenske ceste v letu 2012 zahtevale manj. Stanje v Zgornji Savinjski dolini za lansko leto pa je žal drugačno. Na območju Policijske postaje (PP) Mozirje je bilo v letu 2012 obravnavanih skoraj 30 odstotkov nesreč več kot leto poprej, a k sreči z lažjimi posledicami. Precej črnoglede pa so napovedi Javne agencije RS za varnost cestnega prometa. Slovenija namreč že leto dni deluje brez dolgoročnega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki na področju varnosti usmerja sleherno državo članico EU.
LANI PORAST PROMETNIH NESREČ
V	lanskem letu je bilo na območju Policijske postaje Mozirje obravnavanih 66 prometnih nesreč, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v letu poprej. Večina se jih je končala le z materialno škodo, 25 s telesnimi poškodbami, ena nesreča pa žal s smrtnim izidom.
Po ugotovitvah PP Mozirje je krivdo za dobro tretjino nesreč mogoče pripisati neprilagojeni hitrosti, pri tem je bil alkohol kot sovzrok pri povzročiteljih navzoč v slabih 17 odstotkih. Povprečna stopnja alko-holiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je v lanskem letu znašala 1,59 g/kg alkohola v krvi.
V	prometnih nesrečah je bilo udeleženih 85 voznikov osebnih avtomobilov, 13 voznikov tovornih vozil, šest potnikov, štirje voz-
let so bili udeleženi v desetih prometnih nesrečah, osem so jih povzročili. Od teh sta bila dva povzročitelja prometnih nesreč z vozniškim staležem do dveh let pod vplivom alkohola, in sicer oba s koncentracijo alkohola več kot 1,1 g/kg v krvi.
V SEDMIH LETIH 15 SMRTNIH ŽRTEV
Najbolj tragično je, kadar prometna nesreča zahteva smrtne žrtve. Takšnih nesreč se je v Zgornji Sa-
Po ugotovitvah Policijske postaje Mozirje je krivdo za dobro tretjino nesreč mogoče pripisati neprilagojeni hitrosti. (Foto: Jože Miklavc)
vinjski dolini v obdobju zadnjih sedem let pripetilo petnajst, enako število udeležencev v cestnem prometu je v njih umrlo. Poleg števila smrtnih žrtev je zaskrbljujoč tudi podatek, da je bilo kar 13 od 15 povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri njih je znašala 1,64 g/kg alkohola v krvi.
V prometnih nesrečah je umrlo pet sopotnikov, od tega trije v osebnem avtomobilu, eden na kolesu z motorjem in eden na štirikolesniku, trije vozniki osebnih avtomobilov, dva voznika motornih koles, dva traktorista, en voznik kolesa s pomožnim motorjem, en kolesar in ena peška.
Podatki za Slovenijo kažejo, da na cestah umirajo predvsem mladi. Tudi v naši dolini žal ni drugače. Povprečna starost umrlih udeležencev prometnih nesreč v obdobju zadnjih sedmih let znaša 26,7 leta. Trije udeleženci so bili celo mladoletni, najmlajši je štel komaj štiri leta. Slaba polovica omenjenih prometnih nesreč se je zgodila med vikendom in v večernih oziroma nočnih urah.
Tatiana Golob
niki motornih koles, štirje kolesarji, dva pešca, dva voznika avtobusa, en voznik mopeda in devet ostalih udeležencev. Manj izkušeni vozniki z vozniškim stažem do dveh
DRŽAVNI ZBOR
Presečnik bo vodil odbor za kmetijstvo in okolje
Jakob Presečnik, poslanec Slovenske ljudske stranke, je v torek, 2. aprila, podal izjavo o odstopu z mesta podpredsednika državnega zbora. Presečnik je odstopil v skladu z 20. členom Poslovnika DZ RS, in sicer zaradi nastopa nove vladne koalicije.
Poslanec Presečnik nam je ob tem povedal: »Delovanje na funkciji podpredsednika parlamenta je bila zame pozitivna iz-
kušnja. Je pa bila pa tudi precej zahtevna, posebej v času, ko je po odstopu dotedanjega predsednika državnega zbora Gregorja Viranta predsedovanje pripadlo meni kot najstarejšemu podpredsedniku.«
Presečnik je še dodal, da ga čaka nov izziv. Vodil bo namreč odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.
Marija Lebar
Matjaž Sem,
pomočnik komandirja PP Mozirje:
»Prometna varnost v preteklem letu se je v primerjavi z letom 2011 z vidika posledic nekoliko izboljšala, saj beležimo padec števila umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb pri prometnih nesrečah. Po drugi strani pa je zabeležen porast števila prometnih nesreč z materialno škodo in lahko telesno poškodovanih oseb.
Kot že nekaj preteklih let je še vedno na našem območju problem delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, ki je v primerjavi z drugimi območji v PU Celje najvišji. V letošnjem letu, do 28. marca, se je prometna varnost na našem območju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta občutno poslabšala. V navedenem obdobju smo obravnavali 16 prometnih nesreč, lani 14, prav tako pa so tudi posledice občutno slabše, saj je že bila obravnavana prometna nesreča s smrtnim izidom traktorista in prometna nesreča z dvema hudo telesno poškodovanima osebama, česar pa v lanskem letu v tem obdobju še ni bilo. Prav tako se je letos povečal delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, saj so bili letos pod vplivom alkohola že štirje povzročitelji, v istem časovnem obdobju lanskega leta pa eden.«
4 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Aktualno, Iz občin
SVETI ZA PREVENTIVO V CESTNEM PROMETU
Država krči sredstva za preventivo v prometu
Skupno delovanje SPV-jev je zgleden primer, sta ugotovila ljubenski župan Franjo Naraločnik (levo) in gost Bojan Oblak, desno Primož Vodušek iz SPV Ljubno. (Foto: Stanko Flere)
O problematiki prometne varnosti v Zgornji Savinjski dolini je tekla beseda na srečanju predstavnikov občinskih svetov za preventivo v cestnem prometu (SPV), ki je potekalo na Ljubnem ob Savinji v sredo, 20. marca. Na sestanek so povabili Bojana Oblaka iz Javne agencije RS za varnost prometa, Franca Tkavca iz ZŠAM Zgornje Savinjske doline in Damjana Novaka, ambasadorja varne vožnje Goodyear. Dogovorili so se, da si bodo še naprej prizadevali za ureditev in večjo varnost prometa na našem območju.
Primož Vodušek iz SPV občine Ljubno je na kratko povzel odlično skupno delovanje zgornjesavinj-skih SPV-jev. Tokratno srečanje je bilo že sedmo v tem mandatu. Pohvalil je pripravljenost in dobro sodelovanje tudi s tukajšnjimi županjo in župani. Predstavil je dosežke, ki jim jih je uspelo s skupnim in koordiniranim delom uresničiti, med drugim posodobitve določenih omejitev hitrosti in namesti-
tve še druge prometne signalizacije, kar se je zgodilo po lanskem obisku predstavnikov družbe za avtoceste na tukajšnjem območju.
Kljub temu so bili prisotni mnenja, da je na zgornjesavinjskih cestah preveč prometnih znakov, ki ljudi zmedejo, namesto da bi jih usmerjali. Predlagali so, da bi se dovoljena hitrost na odsekih izven strnjenih naselij malo povečala.
Vsak od petih prisotnih predstavnikov je predočil delovanje v svoji občini. Med drugim so govorili o varnosti prevoza otrok v šolo, o prometni signalizaciji in o problematiki cestne infrastrukture, ki znatno vpliva na varnost v prometu.
Bojan Oblak je bil nad tolikšno dejavnostjo prijetno presenečen. Izrazil je zadovoljstvo glede organizacije skupnih srečanj, saj je
za to obliko medobčinskega sodelovanja slišal prvič. Spregovoril je o težavnem finančnem stanju agencije, ki ji država že več let krči sredstva. Proračunsko postavko namenjeno preventivi in vzgoji v cestnem prometu je v dveh letih oklestila iz milijona in pol na 60.000 evrov. Posledica je pomanjkanje denarja za ves preventivni material, ki je bil doslej namenjen osveščanju udeležencev v prometu. Skupaj z drastičnim zmanjševanjem sredstev želi država ukiniti SPV-je, hkrati pa doseči povečano prometno varnost in zmanjšanje števila prometnih nesreč ter posledično žrtev.
Na srečanju je bilo prebrano tudi policijsko poročilo o varnosti v cestnem prometu v letu 2012 na zgornjesavinjskih cestah. V Mozirju so beležili eno smrtno žrtev. A bati se je, so dodali na sestanku, da jih bo v prihodnje več, če se bo na področju preventive tako stiskalo s sredstvi.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LUCE
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Sprejeli Lokalni energetski koncept
Lučki svetniki so na seji 20. marca sprejeli predlagani Lokalni energetski koncept (LEK), ki so ga obravnavali že na prejšnji seji. Razpravljali so še o predlogu pravilnika za sofinanciranje malih čistilnih naprav v občini in ga prav tako sprejeli.
Lokalni energetski koncept je pomemben dokument, zato je svetnikom njegovo vsebino tokrat predstavil Andrej Gortnar, predstavnik podjetja Matrika ZVO d.o.o., ki je LEK pripravljalo. Izdelava LEK zajema celovito oceno možnosti in rešitev za načrtovanje občinske energetske strategije, z namenom prispevati k dvigu energetske in ekonomske učinkovitosti vseh subjektov v občini, kot tudi uvajanju novih energetskih rešitev. Svetniki so soglasno sprejeli sklep, da se dokument potrdi.
Eno izmed točk dnevnega reda
Letošnji proračun težek skoraj milijon in pol
so namenili obravnavi pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine. S pravilnikom je določeno, kdo in do kakšne višine je upravičen do sredstev. Med drugim pravilnik določa, da je mogoča subvencija v višini 60 odstotkov upravičenih stroškov do največ 300 evrov na populacijsko enoto. Sofinanciranje je možno za postavitev male čistilne naprave za en stanovanjski objekt, možno pa je zgraditi in sofinancirati tako napravo tudi za več stanovanjskih objektov. Sredstva se bodo namenila vsako leto iz proračuna, pri čemer so se svetniki zavzeli, da bi imele prednost rastlinske čistilne naprave. V tej točki so sprejeli dva sklepa. Najprej so sklenili, da bodo pravilnik sprejemali po skrajšanem postopku, v drugem sklepu pa so pravilnik še potrdili.
Marija Lebar
Na zadnji seji, 27. marca, so solčavski svetniki potrdili proračun za leto 2013, dotlej je imela občina sprejet sklep o začasnem financiranju. Proračun sta svetnikom predstavila župan Alojz Lipnik in računovodja Rudi Jezernik.
Župan je obrazložil splošno situacijo, ki na področju financ vlada v državi in znatno vpliva na delovanje občin. Tako se poleg zadolženosti, ki je posledica pospešenega investicijskega cikla iz preteklih let, v občini srečujejo tudi z zunanjimi težavami. Kljub temu uspevajo kredite odplačevati redno.
Jezernik je povedal, da je vrednost proračuna za to leto 1,400.000 evrov. Izpostavil je negativni trend prihodkov iz naslova dohodnin, ki že vse od leta 2010 padajo. Na prihodkovni strani so precejšnja postavka sredstva za sofinanciranje investicij v skladu z
določili 21. člena zakona o financiranju občin. Tega denarja je letos okoli 213.000 evrov. V letu 2013 v tem okviru predvidevajo sofinanciranje medobčinskega projekta izgradnje centra za ravnanje z odpadki v Podhomu. Čaka jih še zagon obratovanja lastnega ekološkega otoka, ki so ga v Solčavi zgradili lani.
V proračunu so predvideli tudi vire za pokrivanje lastnega deleža pri projektu Urejanje javne turistične infrastrukture ob solčavski panoramski cesti, za katerega se predvideva sofinanciranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tako na lanski kot na letošnji proračun imajo velik vpliv tudi zneski za plačilo stroškov intervencij ob poplavah in za izvajanje zimske službe, ki bodo ob tako sneženi zimi zelo visoki.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 5
Iz občin
POPLAVNA VARNOST V POREČJU SAVINJE
V teku dela za zagotovitev poplavne varnosti
Prejšnji teden so vsa gospodinjstva v občini Lu-če na svoje naslove prejela zgibanko, v kateri ministrstvo za kmetijstvo in okolje občane seznanja s potekom in vsebino projekta poplavne varnosti, ki ga izvajajo od začetka leta 2012. Enako zgibanko so prejeli tudi prebivalci občin Celje, Laško in Vojnik, te so prav tako udeležene v tem okviru, ki se sofinancira z evropskimi sredstvi. V Celju so v petek, 29. marca, na to temo pripravili javno predstavitev. Podobne predstavitve naj bi pripravljavci izvedli tudi v Lučah in Laškem.
Z začetkom pomladi se na območju Celja in Luč začenja glavnina gradbenih del za zagotovitev poplavne varnosti najbolj ogroženih urbanih območij ob Savinji in njenih pritokih. Dela bodo potekala vse do jeseni 2014. Gre za prvo fazo celovitega zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje. Projekt, za katerega so slovesno podpisali pogodbo lani v Celju, je vreden 45,5 milijona evrov. Evropska unija je zanj zagotovila 85 odstotkov sredstev iz kohezijske-ga sklada, 15 odstotkov bo prispevala država.
Cilj urejanja je zmanjšati poplavno nevarnost na najbolj ogroženih poseljenih območjih ob Savinji in njenih pritokih na območju Celja, Vojnika, Laškega in Luč. Prva dela so se začela spomladi 2012 in se do konca leta v Laškem skoraj v celoti končala, zdaj pa se začenja vi-
JZ TKŠM MOZIRJE
Podaljšali delovanje zavoda še za eno leto
Mozirski občinski svetniki so na zadnji seji še za eno leto podaljšali delovanje Javnega Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. Čeprav zavod deluje bolj formalno kot aktivno, je za občinsko upravo zelo pomemben, je predlog pojasnil župan Ivan Suhoveršnik. Preko zavoda ali skupaj z njim se namreč občina lahko prijavlja na različne razpise, zato se ga splača obdržati.
Stroškov z zavodom praktično ni, saj nima zaposlenih, vršilec dolžnosti direktorja pa to funkcijo opravlja brezplačno. V zadnjem letu ga je vodil Jakob Vačovnik. V zadnjih treh letih je bilo preko zavoda izvedeno nekaj prireditev, sodelovali so tudi na nekaterih razpisih, večina prijav ni bila uspešnih.
Svet zavoda je potrdil predlog občinske uprave, da se delovanje zavoda podaljša še za eno leto. S tem so se strinjali tudi svetniki, za v.d. direktorja so potrdili Janeza Janka iz občinske uprave.
Štefka Sem
šek gradbenih del v Celju in Lučah.
Na seji, ki je bila 28. marca, je rečiški občinski svet obravnaval in sprejel zaključni račun proračuna za lansko leto. Potrdili so manjše širitve stavbnih zemljišč. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so potrdili imenovanje začasnega delovnega telesa občinskega sveta za pripravo občinskega praznika.
Župan Vinko Jeraj je povedal, da bo občina tudi letos pripravila kar nekaj dogodkov v okviru praznovanj občinskega praznika. Odbor je pri tem v pomoč županu in občinski upravi. Ker je bilo dosedanje delovanje začasnega odbora dobro, je dejal Jeraj, predlaga, da članstvo ostane enako kot prejšnje leto. Svetniki so tako potrdili, da se imenuje odbor v sestavi Anton Strni-šnik, Franjo Pukart, Jože Skončnik in Siniša To-dorovic ter Polonca Kolenc Ozimic kot predsednica.
Realizacijo lanskega proračuna in ostale dokumente, ki sestavljajo zaključni račun, je sve-
Investicija zajema ureditev struge Savinje in Luč-
tnikom predstavila računovodkinja Irena Štor-gel. Nekoliko podrobneje je razčlenila zadolževanje občine in povedala, da je nastal presežek odhodkov nad prihodki, in sicer v znesku nekaj manj kot 286.000 evrov. Povečani odhodki so med drugim posledica intervencij v novembrskih poplavah, za katere sredstev od države še ni. Ker je občinski svet uresničevanje proračuna spremljal sproti in so zaključni račun obravnavali tudi pristojni odbori, svetniki niso imeli pripomb in so ga soglasno potrdili.
Občinski urbanist Peter Rušnik je predstavil pobudo investitorjev za širitev stavbnih zemljišč Kamnolom Poljane in Mizarstvo Potočnik. V tej točki je delo občinskega sveta spremljal tudi zainteresiran občan. Širitev omogočajo pogoji v 29. členu zakona o prostorskem načrtovanju, predlog pa je obravnaval tudi pristojni odbor. Na podlagi naštetega je omenjeno širitev občinski svet potrdil.
Marija Lebar
Dodajmo, da je med tem v Lučah prišlo do dogovora med investitorjem in nekaterimi občani. Na delu njihovih zemljišč oziroma vrtov bi po prvotnem načrtu potekali protipoplavni ukrepi. Zemlje niso bili pripravljeni prodati in so se pritožili, o čemer smo pred časom pisali v našem časopisu. Kot so predlagali omenjeni občani, bo na tem delu območja sedaj namesto nasipa kamnita zložba, postavljena ob strugi Savinje.
Z ukrepi se bo v občini Luče povečala poplavna varnost na približno 5 ha poseljenih površin.
nice, nadvišanje nekaterih poti, ureditev desne brežine Savinje, izgradnjo jezu in protipoplavne-ga nasipa.
Ker je investitor prepričan, da je seznanjenost javnosti s projektom zelo pomembna, in ker gre tudi za kohezijski projekt, so poleg informativne zloženke pripravili posebno spletno stran www. porecje-savinje.si, kjer je moč najti podrobnejše informacije o projektu ter spremljati potek aktivnosti, ki v njegovem okviru potekajo.
Marija Lebar
Dela na Savinji v Lučah (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Imenovali odbor za pripravo občinskega praznovanja
6 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Bočani dosegli visoko znižanje komunalnega
prispevka
Občinski svet občine Gornji Grad je na svoji zadnji seji sprejemal in sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Gornji Grad. Razlog sprejemanja novega odloka je bila pobuda in zahteve krajanov Bočne, da se komunalni prispevek za novozgrajeno kanalizacijsko omrežje v Bočni zniža do te mere, kot je bilo krajanom obljubljeno pred začetkom izvedbe projekta.
VISOKI ZNESKI POVZROČILI UPOR
Občinska uprava je v decembru preteklega leta krajanom poslala obvestilo, da jim bo v bližnji prihodnosti poslala odločbe o odmeri komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje, katerega izvajalci zaključujejo v zadnji fazi. Krajani Bočne so na podlagi teh obvestil in preko formule za izračun komunal-
nega prispevka ugotovili, da bodo zneski visoki, predvsem pa precej višji, kot jim je bilo obljubljeno. Na zboru krajanov, ki je sledil, so določili odbor civilne iniciative, ki mu je bil podeljen mandat za pogajanja z občinsko upravo. Zahtevali so, da se višina komunalnega prispevka obračuna pavšalno, in sicer 400 evrov po hišni številki.
Na več sestankih med odborom in občinsko upravo so prišli do dogovora, da občina krajanom preko komunalnega prispevka zaračuna le del dejanskih stroškov izgradnje kanalizacije. Po prvotnih namerah je občina namreč vzela za izračun dejanske stroške občine Gornji Grad v višini 429.331 evrov. Z zaračunavanjem dela stroškov krajanom v višini 40.000 evrov bodo zneski komunalnega prispevka 60 odstotkov manjši. Urbanistka Lucija Po-ličnik, zaposlena na gornjegrajski
LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Letos razpisa za sredstva Leader ne bo
Lokalna akcijska skupina (LAS) za našo dolino je vse od leta 2008 vsako leto v sodelovanju z upravljavcem Zavodom Savinja pripravila razpis za sredstva Leader programa. Letos razpisa ne bo, saj so bila razpoložljiva sredstva za sedanjo finančno perspektivo že razdeljena.
Še vedno potekajo nekateri dveletni in večletni projekti, pravi predsednica društva Mateja Brlec Su-hodolnik, a v LAS nikakor ne mirujejo. Aktivno se pripravljajo na finančno obdobje od 2014 do 2020. Tako so v začetku leta sodelovali na dvodnevnem seminarju slovenskih LAS v Posočju, nedavno pa je na ministrstvu za kmetijstvo in okolje potekal operativen sestanek, ki ga je pripravila mreža za razvoj podeželja.
»Nedvomno bodo sredstva za razvoj podeželja na voljo tudi v prihajajoči finančni perspektivi. LAS
občini, ki je nov odlok pripravila, je pojasnila, da zakon ne dopušča pavšalnega zaračunavanja po hišni številki, zato je tudi civilna iniciativa pristala v kompromis.
SVETNIKI NEZADOVOLJNI
Ob sprejemanju odloka je bilo med svetniki veliko negodovanja nad popuščanjem občine krajanom Bočne. Svetnik Tomaž Čre-tnik, ki je bil tudi sam član civilne iniciative, je pojasnil, da so ves čas izvedbe projekta krajani živeli v prepričanju, da bo komunalni prispevek takšen, kot jim je bil obljubljen. V tem prepričanju so tudi dovolili postavljanje glavne trase po za-
OBČINSKI SVET NAZARJE
sebnih zemljiščih, in to brez odškodnine.
V primeru, da odlok ne bi bil sprejet, so Bočani zagrozili, da se na kanalizacijski sistem ne bodo priključili, občina pa bi morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila na razpisu. Do leta 2015 mora namreč občina po projektu zagotoviti sto priključkov na omrežje.
Odlok je bil soglasno sprejet, Bo-čani pa bodo v naslednjih dneh prejeli odločbe o višini komunalnega prispevka. Po plačili le-tega se individualni priklopi lahko začnejo vzpostavljati.
Štefka Sem
Prispevek za komunalno ureditev plačljiv v enem letu
Mateja Brlec Suhodolnik: »Na novo finančno perspektivo se v LAS aktivno pripravljamo.«
naj bi dobile še možnosti izvajanja dodatnih programov. Več bo znanega v letošnjem letu. Pomembno je, da se tako mi kot tudi potencialni prijavitelji projektov na uspešno črpanje sredstev dobro pripravimo že zdaj,« je še povedala Brlec-Suhodolnikova.
Marija Lebar
Sredi marca so nazarski občinski svetniki na 21. redni seji obravnavali več točk dnevnega reda, ki so bile povezane s prostorskim urejanjem v občini. Obravnavali so tudi pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti in ga sprejeli.
V osnutku odloka o opremljanju stavbnih zemljišč za industrijsko obrtno cono na Prihovi so tudi podlage za odmero komunalnega prispevka. Kot je v obrazložitvi povedala Lucija Poličnik iz medobčinskega urada za okolje in prostor, je bil predhodni odlok s tega področja sprejet v aprilu 2011. Ker je občina po veljavnih predpisih dolžna za svoje nepremičnine pridobivati ažurirane cenitve, na kar jih je opozorilo tudi računsko sodišče, je tako cenitev za območje Priho-ve naročila letos januarja. Iz ceni-tvenega poročila je razvidno, da se je cena zemljišča z vključeno novo zgrajeno komunalno opremo spremenila.
Po predlogu novega odloka bodo kupci parcel ob nakupu zemljišča plačali le novo komunalno infrastrukturo. Ob pridobitvi gradbe-
nega dovoljena pa bo potrebno plačati še nadomestilo za obstoječo oziroma »staro« komunalno opremo. Prispevek za novozgrajeno infrastrukturo bodo občini morali v enem letu plačati tudi dosedanji lastniki zemljišč. K tej točki je občinski svet sprejel dva sklepa, in sicer, da se predlog odloka sprejema po skrajšanjem postopku in da se odlok o komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč za Industrijsko obrtno cono Prihova potrdi.
Do sedaj veljavni pravilnik o sofinanciranju kulture je še iz leta 2005. Županja je marca 2012 imenovala komisijo za kulturo, in ta je posredovala pobudo za spremembo pravilnika. V predlog novega pravilnika je bila dodana alineja, ki omogoča sofinanciranje društev s sedežem zunaj občine Nazarje za projekte, ki se deloma odvijajo tudi v nazarski občini in se z njimi bistveno bogati tukajšnja kulturna dejavnost. Tudi ta pravilnik so svetniki sprejeli. Veljati bo pričel po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, predvidoma v aprilu.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 7
Organizacije, Oglasi
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE
Dobro sodelujejo s sorodnimi organizacijami
Člani mozirskega odbora policijskih veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo so se 15. marca zbrali na redni letni konferenci. Predsednik odbora Slavko Šmigoc je prisotne seznanil z delovanjem odbora v preteklem letu in predstavil načrte za letošnje.
Mozirski veterani so s praporom in udeležbo svojih članov sodelovali na različnih prireditvah, ki so jih organizirali sami ali podobna društva širom države, seveda tudi v domačem okolišu. Tu so se večkrat pridružili veteranom voj-
V preteklem letu je vodstvo reči-ških borcev prevzela Anka Sivec, ki je ob pomoči članov odbora uspela realizirati naloge po zastavljenem letnem načrtu. Med pomembnejše sodi določitev praporščaka in nakup uniforme zanj, najzahtevnejša pa je bila obnova spomenika padlim na Medvedjaku, ki so jo uspeli realizirati s pomočjo dona-torjev in domače občine.
Ob dnevu upora proti okupatorju in dnevu spomina na mrtve so pripravili slovesnost, v kateri so sodelovali rečiški osnovnošolci, harmonikarji in Suška banda. Udeležili so se spominskih slovesnosti na Menini in Čreti, obiskali pa so tudi prireditve izven naše doline. Njihova naloga stalnica je skrb za spomenike, grobe in grobišča.
»Združenju borcev za vrednote NOB Mozirje smo predlagali, da članstvo razmisli o spremembi imena združenja, saj je v naših organizacijah vse manj borcev in vse več tistih, ki so se rodili med drugo svetovno vojno ali po njej. Skupno pa nam je spoštovanje in ohranjanje vrednot NOB, spoštovanje žrtev boja za obstoj naroda in jezika. Člani smo zato, da teh vrednot ne bi pozabili ali jih celo uničili,« je bila kritična predsednica in poudarila, da se njihovo članstvo vsako leto pomlajuje z novimi člani, ne pozabljajo pa niti
ne za Slovenijo in članom borčevske organizacije. Z obojimi zgledno sodelujejo in podpirajo njihovo delo. Sredi lanskega marca so v mozirski knjižnici v sodelovanju s tamkajšnjimi zaposlenimi pripravili predstavitev zbornika z naslovom Da ne pozabimo.
Aktivni so bili tudi na športnem področju. Udeležili so se različnih tekmovanj, predvsem smučarskih. S člani žalskega odbora so v ribniku Preserje namočili trnke. S svojo prisotnostjo so obogatili spominske slovesnosti ob dnevu spomi-
Anka Sivec: »Združenju borcev za vrednote NOB Mozirje smo predlagali, da članstvo razmisli o spremembi imena združenja ...«
(Foto: MŠ)
bolnih in onemoglih, ki jih obiščejo ob koncu leta. Pohodništvo postaja ena od oblik njihovega druženja.
Tudi v letošnjem letu jih čaka obnova nekaterih spominskih obeležij. Obnoviti morajo spominsko ploščo na Zgornjem Pobrežju in spomenik v Dol-Suhi. Njihova prioriteta pa bo še vedno pridobivanje novih članov in pomladitev članstva.
Marija Šukalo
Slavko Šmigoc je predstavil načrte za letošnje leto. (Foto: BK)
na na mrtve. Pred novim letom so obiskali zgornjesavinjske županjo in župane. Obiskali in obdarili so tudi dvanajst članov, ki so v prete-
klem letu obhajali okrogle življenjske obletnice. Ob novembrskih poplavah so na pomoč priskočili članom odbora, ki so bili prizadeti ob tej naravni nesreči.
Na zboru je podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Darko Repenšek na kratko orisal lansko delovanje društva, ki poleg mozirskega pod svojim okriljem združuje še osem odborov. Po mesecih je predstavil različne aktivnosti, ki so jih izvajali z namenom, da svoje delo in interese predstavijo širši javnosti, predvsem pa na ta način pripomorejo k boljšemu statusu članov. Dotaknil se je tudi Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je v veliki meri zmanjšal sredstva za redno delovanje društva in zmanjšal pravice članom, ki so jih pridobili v preteklosti, z upanjem, da bo politika zmanjšala nastale krivice in članom vrnila težko pridobljene pravice.
Benjamin Kanjir
KOVINOPLASTIKA
MSENDA
Lesarska 10, 3331 Nazarje
Vabi v svoje vrste novega sodelavca na prosto delovno mesto:
Upravljalec CNC stroja s statusom invalida (m/ž)
(III. kategorija invalidnosti)
•	Opis delovnega mesta:
-	odvzem plastičnih izdelkov iz orodij, transportnih trakov,
-	obrezovanje oziroma odstranjevanje ostankov,
-	vizualni pregled,
-	embaliranje izdelkov v embalirne enote,
-	triizmensko delo / stoječe delo,
•	Pričakujemo:
-	zanesljivost, natančnost, vestnost,
-	sposobnost doseganja norme.
•	Nudimo:
-	zaposlitev za določen čas; možnost podaljšanja v nedoločen čas,
-	urejeno delovno okolje,
-	stimulativno plačilo.
•	Delo ni primerno za osebe, katere:
-	Imajo težave s hrbtenico,
-	lahko opravljajo delo le iz menjaje stoječe In sedeče.
Pogoj za zaposlitev je status invalida.
Svoje prijave pošljite na naslov: kovinoplastika benda d.o.o. Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov zaposl itevp kovi n o pla stl ka - ben da, si.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE, KO REČICA OB SAVINJI
Obnovili spomenik na Medvedjaku
8	Savinjske novice št. 15, 12. april 2013	I
Organizacije, Oglasi
PREDAVANJE PRIDELAJMO ZELENJAVO ZA VEČJO SAMOOSKRBO
Z načrtovanjem in preudarnim sajenjem do boljših
rezultatov
Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z mozir-sko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravilo predavanje Pridelajmo zelenjavo za večjo samooskrbo. Na njem je Igor Šker-bot, specialist za zelenjadarstvo na omenjenem zavodu, spregovoril, kako lahko popestrimo in povečamo samooskrbo z zelenjavo. Slušatelji so se seznanili tudi z novostmi pridelave različnih zelenjadaric.
»Zelenjava ima v naši prehrani velik pomen, vsebuje veliko vode, predstavlja ustrezen vir prehran-skih vlaknin ter vitaminov in mineralov, zato je dobro, da jo pridelamo čim več tako zase kot tudi mogoče za prodajo. Najprej naredimo načrt vrta in zasaditev v njem, nato pregledamo zbirko semen od lani in pravočasno načrtujemo morebitne nove nakupe manjkajočih semen ter kasneje nakup tudi izvedemo. Naš vrt naj bo razdeljen
Igor Skerbot je poudaril, da se zelenjava lahko sadi povsod, ne glede na to, ali je to hribovski ali ravninski predel.
(Foto: Marija Šukalo)
na štiri dele - poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili številne ze-lenjadnice,« je med drugim povedal Škerbot ter poudaril, da se ze-
.......Ml S*8
■uimiMH'l'i «■■«■■■■■■
OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno za solsko leto 2013/2014
Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji, do 30. aprila 2013.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Ljubno ob Savinji -www.osljubno.si.
Prednostno bomo upoštevali vlose, ki bodo prispele v času razpisa. Prispele vloge po razpisu bomo upoštevali le, če bodo to dovoljevale prostorske zmogljivosti vrtca.
lenjava lahko sadi povsod, ne glede na to, ali je to hribovski ali ravninski predel.
Namen predavanja je po besedah mentorice društva Bernarde Brezovnik izobraževanje članic društva in njihovih družinskih članov, s katerim vsako zimo pripomorejo k boljšemu delu na kmetijah. Med taka predavanja po njenem mnenju sodi tudi nedavno predavanje Sodobni trendi v pripravi mesa. Z njim je specialistka
za predelavo mesa Irena Kos predstavila, kako pomembno je zorenje mesa tako pri pripravi v kulinariki kakor tudi v predelavi v različne izdelke. In medtem ko je slednje bilo namenjeno predvsem lastnikom s kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom in izdelovalcem domačega želodca, pa so predavanju o vzgoji zelenjave prisluhnile članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline in njihovi družinski člani.
Marija Šukalo
TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Želijo si redno delovanje TIC-a
Drugo soboto v marcu so se na občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Gornji Grad. Predsednik Iztok Kolenc je po prvem letu vodenja društva z zadovoljstvom omenil, da so izpolnili vse, kar so si zadali in še več. Letošnji program dela so prilagodili novemu načinu financiranja s strani občine. Zaslužnima članoma, nekdanjima predsedniku Kristjanu Kramerju in tajnici Ivani Drev, so za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu podelili priznanje.
Tudi letos bodo v sodelovanju s Čebelarsko družino in PGD Gornji Grad poskrbeli za izvedbo Čebelarskega praznika, organizirali bodo ekskurzijo v pobrateno občino v Italijo, s TD Trzin in drugimi turističnimi društvi v Sloveniji bodo sodelovali na Florjano-vem sejmu v maju, pripravili bodo božično-novoletni koncert s prazničnim bazarjem. V letošnjem letu računajo na nemotenega delovanja TIC-a in večje povezovanje s turističnimi ponudniki v občini in izven, oblikovanje skupnih turističnih paketov, izdelati nameravajo vstopnice za ogled muzejskih zbirk, razne spominke, razglednice in zgibanke ter izboljšati ponudbo domačih izdelkov, kot so med, medeni izdelki, suho pecivo, domači likerji in žgane pijače.
Poleg načrtovanih aktivnosti so
Iztok Kolenc je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom v preteklem
letu. (Foto: ŠS) člani turističnega društva v lanskem letu uspeli urediti in predati namenu info točko v centru kraja, organizirali dva božična koncerta z bazarjem in pomagali pri pripravi sprejema srebrnega parao-limpijca Frančka Gorazda Tirška. Paradna prireditev v Gornjem Gradu ostaja Čebelarski praznik, ki je lani praznoval 25 let, organizirajo pa ga skupaj s čebelarji. Aktivno so sodelovali še pri projektih označevalnih tabel kulturne dediščine, obrazi dediščine, Ljubno v Ljubljani, pri urejanju tematskih poti v občini, posodobili so prostore v brunarici in skrbeli za Muzejske zbirke Gornji Grad.
Štefka Sem
9 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
Za vse matere in očete ter njihove življenjske zgodbe
Na materinski dan, 25. marca, so v gornje-grajskem centru starejših gostovale članice Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki za Zgornjo Savinjsko dolino. Vsako leto na ta praznik za stanovalce in zaposlene pripravijo prijetno praznovanje, letošnje je bilo šesto. S seboj so v goste pripeljale poslanca Jakoba Pre-sečnika, ki je zbrane tudi nagovoril, in Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti.
Domača pesem je tista, ki vedno seže do srca, še posebej zavzeto pa jo zapojejo šmar-ške pevke ob harmonikarski spremljavi mlade glasbenice Tee Štrukelj, kar so potrdili gledalci z aplavzi. Gostje so s seboj poleg dobre volje prinesli še darilca. Pomladansko cvetje, ki so ga poklanjali prejšnja leta, je bilo letos še pod snežno odejo, zato ga je bilo le za vzorec. »Vsako leto smo vas obiskali spomladi, letos pa pozimi, čeprav je datum vedno isti,« je, misleč na vreme, dejala predsednica zveze Mateja Brlec Suhodolnik.
Zbranim je prebrala zgodbo življenja starejše žene in nato podčrtala, da ni toliko pomembno, kako nas v fizičnem smislu pestijo starostne težave, naše bogastvo je v naših življenjskih zgodbah, ne glede na to, ali so bili dogodki slabi ali
dobri. Prvi človeka učijo in utrjujejo, drugi so mu v veselje in iz spomina nanje črpa dobro voljo za nov vsakdan.
Poleg voščil za materinski dan so voščili tudi možem, saj je nekaj dni prej praznoval sv. Jožef,
ki je simbol očetov in družinskih mož. Na koncu so se še zavrteli v veselih ritmih, pozabili niso niti na tiste, ki so ostali v svojih sobah. Obiskali so jih in jih obdarili.
Marija Lebar
Članice Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki za Zgornjo Savinjsko dolino so s seboj v center starejših pripeljale tudi Ljudske pevke Lipa, ki so s petjem popestrile materinski dan.
(Fotodokumentacija centra)
PRIREDITEV ZA STARSE V MOZIRJU
Za poklic starševstva ni nobene izobraževalne
institucije
Kulturno prosvetno društvo Jurij iz Mozirja je, kot že vrsto let do sedaj, ob materinskem dnevu pripravilo prireditev za starše pod naslovom Mati bodi luč. V mozirskem kulturnem domu so predzadnjo soboto v marcu z zanimivimi recitacijam, pesmicami in skeči nastopili otroci iz mo-zirskega vrtca, družina Slapnik, kvartet Koledni-ki in Savinjski trobilni kvartet. Program je bil po-
svečen tako materam kot očetom.
V uvodu je spregovoril predsednik društva organizatorja Jure Repenšek in poudaril, da za poklic, kot je starševstvo, ne obstajajo nobene izobraževalne institucije. Kako biti oče ali mati, se lahko naučiš le v svoji družini ob izkušnjah svojih domačih, ki jih potem prenašaš naprej.
Misli o starševstvu je materinskemu dnevu ob
V uvodu so s pesmico o mamici razveselili najmlajši. (Foto: Marija Sukalo)
rob predstavila Jelka Repenšek. Ob tem je dejala, da je sluh matere tako pretanjen, da slišimo vsak gib, ko je otrok še dojenček, postane »kosmat« z njegovo samostojnostjo in preide v »okvaro«, ko kot najstnik izraža svoje zahteve. Mati po mnenju Jelke Repenšek namreč v vsakem obdobju otrokovega življenja sliši točno to, kar mora slišati. »Ko govoriš svojim otrokom, ti ne prisluhnejo. Toda kasneje bo tvoj glas odmeval skozi potomce - zanamce,« je med drugim izpostavila Repenškova, prepričana, da je vsak dan darilo, ki nam je dano, da ga v popolnosti užijemo.
Marija Šukalo
Akcija Medee turizem, Savinjskih novic in okrepčevalnice Ribič Mozirje
Kot zadnji dve, ki bosta prejeli brezplačni vstopnici za koncert Jana Plestnjaka, ki bo jutri, 6. aprila, ob 20. uri v mozirski športni dvorani, smo izžrebali Majdo Jarnovič, (Radmirje 36) in Vido Jovičič (Kokarje 47). Izžrebanki dvigneta vstopnici v turistični agenciji Medea turizem v Mozirju.
10 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Šolstvo, Ljudje in dogodki, Čestitke
GLASBENA SOLA NAZARJE
Tudi na državnem tekmovanju poželi sadove dela
Sredi marca je v Brežicah in v Krškem potekalo 42. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG, ki se ga udeležujejo najboljši mladi glasbeniki iz vse države. Glasbeno šolo Nazarje je zastopalo pet učenk. Vse so prejemnice zlatega priznanja regijskega tekmovanja mladih glasbenikov, ki je v februarju potekalo v Velenju in Celju.
Prvi tekmovalni dan za GŠ Nazarje je bil petek, 15. marca, ko sta v Brežicah nastopili flavtistki Manja Pančur in Nika Zgojznik. Manja je za odličen nastop osvojila 96,80 točke in s tem zlato priznanje ter 3. nagrado. Nika je zbrala 92,40 točke in tako prejela srebrno priznanje.
Naslednji dan je svoje znanje in trud na ocenjevanje postavila flavtistka Manja Vačovnik, ki je v svoji kategoriji dosegla 4. mesto, za 96,20 točke pa prejela zlato priznanje. Tudi nedelja je
Flavtistka Manja Vačovnik si je z odličnim nastopom prislužila zlato priznanje. Na fotografiji sta poleg nje njena mentorica Špela Koren in korepetitor Toni Acman.
bila za GŠ Nazarje uspešna, saj je mlada klari-netistka Tina Germelj zbrala 88,25 točke in prejela bronasto priznanje. Zadnja izmed nazarskih učenk je nastopila pevka Urška Bider, ki si je v sredo, 20. marca, pripela 88,60 točke in bronasto priznanje.
Vse tekmovalke je kot korepetitor spremljal Toni Acman, ki je svoji šoli prinesel še dodatno odlikovanje. Acman je namreč na državnem tekmovanju prejel posebno nagrado za zgledno sodelovanje in umetniško podporo, ki jo tekmovalna žirija podeljuje najbolj zaslužnim korepe-titorjem. Pričujoči rezultati pa so že sami po sebi priznanje tudi vsem mentorjem: Jerneju Ma-rinšku, Špeli Koren, Bojanu Zemetu in Kristini Šu-ster, ki skozi vse leto s prizadevnostjo pripravljajo svoje učence.
Tatiana Golob
PREDSTAVITEV KNJIGE ČAS PREKRATKIH HLAČ
Gržan o svoji mladostni nagajivosti in šolskih
težavah
Dr. Karel Gržan iz Konjskega Vrha je marca v prijetnem zavetju Fašunove hiše na Ljubnem ob Savinji predstavil svojo najnovejšo knjigo Čas prekratkih hlač. Število njegovih knjig se bliža številki 30, piše pa tako za odrasle kot za mladino in otroke. Tokrat je zapisal zgodbo svojega otroštva v okolju pod Raduho.
Kot otrok je bil Gržan navihan, užival je, ko je nagajal svoji sestri ali ob živce spravljal mamo, saj so njegovo družino sosedi opazili le, kadar je pred mamino kuhalnico bežal okrog hiše in kričal na vse grlo. Seveda je mama hitro obupala nad zasluženim kaznovanjem, saj se ni spodobilo, da bi kričal okrog hiše.
Najpomembnejša stvar v otroštvu mu je bila, da je oče imel rad mamo, ta pa se je ob očetu počutila varna in ljubljena. Kakšnih lepih spominov na osnovno šolo nima, bila je eno samo trpljenje. Zaradi disleksije je imel velike težave pri branju in pisanju, nasploh je imel veliko težav pri pouku materinega jezika. Da šolski sistem ni naklonjen otrokom, še posebej takšnim z različnimi težavami, je dokazal kasneje, ko je postal doktor znanosti s področja literarnih ved. »Posebni otroci so genialni,« je dejal Gržan in dodal, da ga moti izraz posebna šola, kajti vsaka
šola bi morala biti posebna, v njej pa vsi otroci posebni.
Uvodne besede dobrodošlice je spregovorila Mateja Brlec Suhodolnik, zahvalne direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič. Obiskovalci so
zadovoljstvo po prijetnem druženju s priljubljenim Gržanom dokazali z močnim aplavzom in željo, da bi se večeri z njim odvijali še bolj pogosto.
Štefka Sem
Karel Gržan je dejal, da ga moti izraz posebna šola, kajti vsaka šola bi morala biti posebna, v njej pa vsi otroci posebni. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 11
Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke
RAZSTAVA MATJAŽA ČATRA V MUZEJU VRBOVEC
Zgodba slovenske zemlje iz ptičje perspektive
Sredi marca je galerija Muzeja Vrbovec gostila otvoritev fotografske razstave Med svetovi avtorja Matjaža Čatra, ki bo na ogled do 13. aprila. Razstava v Nazarjah je bila ideja in pobuda vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Marijana Denše iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in je plod sodelovanja
več organizacij.
Dvorano muzeja so napolnili ljubitelji fotografije, avtorjevi najbližji in prijatelji. Z uvodno video-predstavitvijo fotografij so se potopili v svet fotografa, gozdarja in letalca Matjaža Čatra, katerega dela je direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar predstavila kot v fotografije ujeto resničnost,
nato pa opisala začetke njegovega letalstva z jadralnimi in motornimi letali, ko je svoje prve zračne posnetke napravil s preprostim analognim fotoaparatom, darilom svojega očeta. Danes je član celjskega Društva fotografov Svit, s svojimi v objektiv ujetimi čudežnimi trenutki pa žanje uspehe tudi na tujih internetnih fotografskih straneh. Teme, ki so mu ljube, kar lahko vidimo tudi na razstavljenih fotografijah, so gozdovi, gore, narava, pravljične podobe gradov in ostali neponovljivi motivi, ki se odkrijejo le za trenutek ali dva in v tem kratkem času dopustijo, da se jih dotakneš.
Čater, ki sicer živi in dela v Ljubljani in Celju, je povedal, da je prvi polet z jadralnim letalom naredil nad mozirskimi planinami. Prvič se je v vlogi fotografa iz zraka znašel na prošnjo stanovskega kolega, ki je potreboval fotografijo iz zraka. Ta je nastala nad Celjskim gradom, danes pa so njegove krajinske fotografije postale prepoznavne in po mnenju njegove žene Marte zanimive prav zaradi večini neznanega zornega kota, ki je ulovljiv le iz zraka.
Otvoritev razstave, ki bo v aprilu na ogled še v galeriji gradu Podsreda, je popestril glasbeni vložek učenke Glasbene šole Nazarje Tine Ger-melj in Tonija Acmana.
Mateja Goltnik
Matjaž Čater pravi, da se lepote letenja in sveta od zgoraj težko opiše z besedami.
(Foto: Mateja Goltnik)
CENTER RINKA SOLČAVA
Spodbujanje domače kulinarike - tokratna tema sladice
Sredi marca so v Centru Rinka pripravili tematsko srečanje in delavnico z naslovom Sladkosti Solčavskega. O peki sladic so govorili na popoldanski delavnici, ko so prisotni sladice lahko tudi poskusili. Strokovna komisija je razglasila pet najboljših, katerim so podelili praktične nagrade.
Vse se je začelo že dopoldne, ko so gospodinje prinašale svoje izdelke. Kar 14 se jih je odločilo so-
delovati, na ocenjevanje so prinesle 26 različnih izdelkov. Ti so morali biti narejeni po določenih kriterijih, in sicer da je sladica narejena večinoma iz naravnih sestavin iz bližnjega okolja, da jo je po imenu ali po sestavinah mogoče povezati s Solčavskim, da ima sezonske značilnosti in da je povezana s tradicijo Solčavskega.
Prinešene dobrote so razdelili v
Sladice so gospodinje na ocenjevanje prinesle že dopoldne.
(Foto: Marija Lebar)
dve kategoriji, in sicer v dnevne sladice z rokom trajanja do tri dni in v predpakirane sladice z rokom trajanja do dveh mesecev. Komisijo so sestavljali znani kulinarični strokovnjaki Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek iz Sore pri Medvodah, Martina Breznik iz Hiše Radu-ha iz Luč in Primož Plesnik, izkušen kuhar domačin, ki pozna tradi-
cijo solčavske kulinarike.
Praktične nagrade so osvojile Helena Krivec za sladico Štirje letni časi, Marjana Vršnik za sladico Pita Milka, Bojana Slapnik za sladico Visokogorska rezina, Betka Slapnik za sladico Potratna majerca in Mateja Brlec Suhodolnik za sladico Krepčilna rezina Solčavka.
Marija Lebar
I
12
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Zgodovina in narodopisje
Kocbekove storije (3)

Piše: Aleksander Videčnik
JEZERO V OLŠEVI
V Olševi je jezero in v tem jezeru je lintver, ki bo prekljuval steno Olševe. Jezero se bo izlilo ali proti Solčavi ali proti Železni Kapli. Zato berejo večkrat mašo v Železni Kapli, da se ne bi jezero zlilo na koroško stran, ravno tako v Nazarjah, da se ne bi zlilo v Savinjsko dolino.
ZIDANJE CERKVE V SOLČAVI
Štiftarjev hlapec je z volmi oral na Vidmu (cerkveno zemljišče za šolo). Nekaj časa sta vola popolnoma mirno vlekla plug. Naenkrat sta vola obstala in začela kopati z nogami. Hlapec ju je priganjal in tepel, toda vola se nista ganila in sta kopala naprej. Ko sta nehala kopati, sta pokleknila. In hlapec je videl, da sta klečala pred Marijinim kipom. Tekel je ljudem povedati, kaj se je zgodilo.
Na tistem mestu so začeli graditi cerkev. Toda ves zid, kar so ga sezidali v enem dnevu, je bil na čudežen način drugo jutro na griču, kjer stoji še danes cerkev. Baje zato, ker je Marija vedela, kakšna povodenj bo nastala, ko bo lintver preluknjal skalo, tako bi seveda bila cerkev porušena. Ko so sezidali cerkev, so postavili Marijin kip, ki sta ga našla vola, v veliki oltar. Kip je bil, čeprav majhen, zelo težek, da ga en mož ni mogel ne-sti in so ga zato peljali na vozu. Večkrat so hoteli ta kip preobleči v lepšo obleko, pa so ga vedno naslednje jutro našli v stari obleki. Na onem mestu, kjer so kip našli, so pozneje postavili kapelo.
Obstaja pa še ena verzija dogajanja. Ko so opoldne pri kmetu Štifterju zapregli vola, sta zbe-zljala na Videm in tam kopala z rogovi. Vse ostalo je tako, kot je navedeno v sestavku.
ROJENICE
Ko se je Judež Iškarijot rodil, so prerokovale rojenice, da bo on svojega očeta ubil, mater za ženo vzel in Odrešenika prodal. Ko mati to zasliši, ga vrže v vodo. Voda ga prinese na grablje pri nekem mlinu. Mlinarju se je deček smilil, zato ga je iz vode potegnil in pri sebi obdržal.
Judež je bil zelo hudoben deček. Mlinarjevega sina je hudo črtil in se vedno tepel z njim. Nekoč pa ga je na paši ubil. Zbežal je in se tam daleč pri nekem gospodarju zaposlil. Gospodar je bil pa njegov oče. Tu pa Judežu ni ugajalo. Ker se z gospodarjem nista mogla pogoditi, ga Judež ubije. Gre naprej s trebuhom za kruhom in se ustavi pri neki vdovi. Vdova pravi: »Mož mi je pred več leti odšel in ker ga ni nazaj, vzemi me ti za ženo.« Judež se kar hitro odloči in vzame vdovo za ženo -
ta žena pa je bila njegova mati. Ko sta skupaj živela, je videla žena na Judeževem telesu neko znamenje in je spoznala v njem svojega sina. Začneta se o tem pogovarjati. Naposled razodene mati svojemu sinu prerokovanje rojenic. Judež se prestraši ter ves potrt odide od svoje matere, rekoč: »Zdaj pa pojdem iskat tistega, ki grehe odpušča in ne odneham, dokler ga ne najdem.« Res je šel Judež iskati Kristusa. Ko ga je našel, je hodil za njim, nazadnje pa ga je izdal sovražnikom. Tako se je prerokovanje rojenic uresničilo.
ŽALŽENE V CIRKUNCI
Te so prebivale nekdaj v Cirkunci (Cerkveni-ca, zijalka na Raduhi). Tja se pride z Javorske-ga stana. V bližini omenjene zijalke so Radoške njive, kamor so hodile žalžene žet, med tem ko so žanjice južinale. Požele so mnogo več kakor vse žanjice skupaj. Zato so jim pa morali prinesti štruklje na njivo. Žele so le s takimi srpi, katerih žanjica si ni pljuvala na dlan.
Žalžene so tudi rade lovile pastirje, te so zaprle v zijalko Cirkunco, da so se lahko pri njih grele. Nekoč so ujele neke kozarja. Spustile so ga le toliko, da je opravil svoja opravila. Nekoč se je napravil ko-zar spečega in je začel hrčati. Žalžene so se med tem pogovarjale, kako bi jim pastir lahko ušel. Ena žalžena pa ni bila tako premetena kot druge, zato je vprašala, kako bi jim ušel, ko ga vendar čuvajo. Druga ji odgovori: »Ko bi si pastir poiskal ostrogo (grm Rubus caesius), ki na dveh koncih iz zemlje raste, se splazil skozi, bi ne imele nobene moči več nad njim.« Pastir je vse dobro slišal. Ko so ga pustile po njegovih opravkih, je šel iskat tako ostrogo. Zares jo je našel, splazil se skozi njo in ušel.
ŽALŽENE PRI GOLIČNIKU
Pri Goličniku nad Rečico je podzemska jama, ki ji pravijo Kuhinja. V njej so imel žalžene uje-
tega fanta. Ta je moral vsako jutro pojesti žlico soli. To je bilo zanj najhuje, drugače pa se mu je dobro godilo. Ko so šle druge žalžene jagode nabirat, mu je ena uši ubijala. Fant se je napravil, da spi, ko so prišle žalžene nazaj. Pogovarjale so se, kako bi fant lahko ušel. Če bi ušel skozi ostrogo, bi mu nič ne mogle. Fant je prav to storil in zbežal. Žalžena, ki ni imela več moči nad njim, mu je rekla: »Ne boš me več videl, pa tudi žegna ne bo pri vaši hiši.«
ŽALŽENE V PODKRAJNIKOVI ZIJALKI
Podkrajnikova zijalka se nahaja v Štangrobu, v strmi steni Menine. V njej so bivale žalžene. Nekoč pozimi so klicale Podkrajniku: »Sej bob, sej bob!« Ta je res posejal bob, ki se je kotalil po zmr-zlem snegu navzdol. Spomladi pa je bila izredna količina dobrega boba.
ŽALŽENA PRI KORTNERJU
Žalžena je hodila h kmetu Kortnerju ponoči ležat. Nekoč je prišla žena in je videla, da leži poleg njenega moža krasna ženska, njene kite las so segale do tal. Žena ji popravi kite, žalžena pa kmalu vstane in reče pred odhodom Kortnerju: »Ne pridem več k tebi, ker me tvoja žena ne mara.« In ni je bilo več.
Opomba pisca
Nekatere sestavke o žalženah smo že objavili in jih sedaj ponavljamo. Ob tem naj omenimo, da piše Kocbek dosledno besedi žal žene skupaj, zato jih tako tudi prepisujemo. Želimo namreč ohraniti bralcem vse storije, ki jih je Fran Kocbek napisal. Verjetno se bodo tako ohranile vsaj za tiste bralce, ki jih to zanima. Vsekakor je to dragocena Kocbekova zapuščina.
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Bočni leta 1936. Fotografijo hrani Marija Kolenc iz Spodnje Rečice. Naj še posebej opozorimo na visoko oblačilno kulturo tečajnic.
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 13
Nasveti, Organizacije
Psihiater, psiholog ali psihoterapevt... Kdo nam lahko pomaga?
FRANC ŠTORGEL,
specializant sistemske družinske psihoterapije
Vsakdo izmed nas se lahko v svojem življenju znajde v duševni stiski, lahko celo psihično zboli. Kdo je primeren, da nam pomaga? Kdo nam lahko najbolj pomaga? Taka in podobna vprašanje se pojavijo v trenutku soočenja z določenimi psihičnimi problemi pacientu ali njegovim svojcem.
Psihiater je zdravnik specialist psihiatrije, ki se ukvarja z organskimi duševnimi motnjami, vedenjskimi sindromi (anoreksija, bulimija itd.), psihološkimi in vedenjskimi dejavniki, nevrotski-mi in stresnimi motnjami (fobije itd.), motnjami osebnosti, duševno manjrazvitostjo, čustvenimi motnjami. Bolezni navadno zdravijo z zdravili: antidepresivi, antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja, pomirjevali in/ali z individualno ali skupinsko psihoterapijo.
Za pridobitev naziva specialist psihiatrije je potrebna končana osemletna oziroma devet-
letna osnovna šola, opravljena matura, končana medicinska fakulteta - univerzitetni program, pol leta pripravništva in petletna specializacija iz psihiatrije.
Psiholog je strokovnjak ki se ukvarja s človekovim vedenjem, doživljanjem, osebnostjo, medsebojnimi odnosi in dejavniki, ki na njih vplivajo, ter tako prispeva h kakovosti življenja in razvoju posameznika ter blagostanju celotne družbe. Pri svojem delu uporablja znanstveno in strokovno utemeljene postopke, metode, tehnike, sredstva in pripomočke, usmerjene na posameznika, skupino ali okolje. Njegovo delo temelji na načelih psihološke etike.
Psihologovo delo vključuje:
-	psihološke preglede in psihološko ocenjevanje. Psiholog ugotavlja psihične in psihomotorične značilnosti in potenciale posameznika ter psihosocialne značilnosti skupin in organizacij. Ugotavlja vzroke neprilagojenega, neučinkovitega, nezdravega ali odklonskega vedenja, doživljanja ali delovanja.
-	psihološko obravnavo, psihološko svetovanje in/ali psihološko terapijo. Psiholog uporablja postopke, namenjene zaščiti, vzdrževanju in izboljšanju duševnega zdravja, počutja in vedenja posameznikov, njihovih medosebnih odno-
sov in delovanja skupin. Uporablja postopke, namenjene izboljšanju kakovosti življenja in dela, optimalnemu izkoriščanju osebnih potencialov in izboljšanju skupinske in organizacijske učinkovitosti.
-	dejavnosti izobraževanja in usposabljanja. Te vključujejo posredovanje splošnih in specifičnih psiholoških znanj in veščin posameznikom in skupinam.
-	klinični psihologi opravljajo specialistično dejavnost, ki se izvaja na področju zdravstva in zajema kliničnopsihološko ocenjevanje, klinič-nopsihološko terapijo, preventivo in rehabilitacijo, s ciljem krepitve duševnega zdravja.
Za pridobitev naziva psiholog mora posameznik zaključiti štiriletni univerzitetni študijski program psihologije, v katerega je bila zadnja generacija vpisana v študijskem letu 2008/09, in pridobiti strokovni naziv v skladu s tem programom (univerzitetni diplomirani psiholog). Z bo-lonjsko prenovo je za pridobitev naziva psiholog potreben zaključen akreditiran študijski program prve in druge stopnje psihologije (oziroma mora posameznik nabrati skupno 300 točk ECTS s področja psihologije in si pridobiti naziv magister(-ica) psihologije).
Nadaljevanje prihodnjič.
VELIKONOČNE DELAVNICE V NAZARJAH
Otroci se najbolj veselijo velikonočnega zajčka
Turistično društvo Nazarje že več kot deset let pripravlja velikonočne delavnice, na katerih otroci ustvarjajo voščilnice, barvajo jajčka in izdelujejo razne okraske, s katerimi razveselijo svoje starše. Zamisli za delavnice pripravijo člani društva pod okriljem predsednice Vanje Hofbauer, ki je tudi vodja delavnice. Tokratne so se odvile na veliki četrtek v kulturnem domu.
Odraslim velika noč pomeni največji in najstarejši krščanski praznik. Priprave se začnejo že teden prej na cvetno nedeljo, vrhunec pa predstavlja velikonočno tridnevje pred samim praznikom. Otroci ta čas dojemajo nekoliko drugače od svojih staršev. Med odgovori na vprašanje, česa se najbolj veselijo med prazniki, je največ točk zagotovo prejel velikonočni zajček. Odgovarjali pa so tudi takole: »Meni velikonočni prazniki predstavljajo srečo in veselje, ko lahko barvamo jajčka.« »Pirhi, mandarine, vse, kar bom nesel h žegnu.« »Všeč mi je, ko barvamo pisana jajčka, najboljša so roza in vijolična.« Zanimivo je, da se tudi velika noč ne more izogniti ameriškim običajem. Iskanje jajčk in ostalih daril, ki jih odrasli skrijejo v okolici hiše, je po pripovedovanju otrok, prisotno tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Velikonočnih delavnic se otroci veselijo, pripo-
veduje Vanja Hofbauer, zato so tudi vedno dobro obiskane. »Otrokom je všeč, da lahko vse, kar ustvarijo, nesejo domov in okrasijo svoje domove. Navdušeni so tudi nad materialom, saj prav zanje priskrbimo posebne barve in kvaliteten material, s katerim v šoli ne razpolagajo. Za denarna sred-
stva pa vsa leta poskrbi Občina Nazarje.« V uri in pol, kolikor trajajo delavnice, nastanejo zanimivi izdelki. Od pisanih jajčk do piščančkov v gnezdu. Ideje, pravi Hofbauerjeva, pridejo iz glave, saj daje prednost izvirnim okraskom.
Katja Remic Novak
V uri in pol so nastali zanimivi izdelki: voščilnice, pisana jajčka, piščančki v gnezdu in še kaj.
(Foto: Katja Remic Novak)
14 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Organizacije
ZB ZA VREDNOTE NOB, KO MOZIRJE
Številčno okrepili svoje vrste
Člani mozirskega krajevnega odbora borčevskega združenja so se sredi marca v večnamenskem prostoru OŠ Mozirje zbrali na letnem občnem zboru. Predsednica Stanislava Borovšak jih je seznani-
la z delovanjem društva, njihovim poslanstvom in dejstvom, da v njihove vrste vstopa vse več mladih.
Tako je organizacija koncem lanskega leta štela 156 članov, od tega se jim je lani pridružilo kar
Predsednica Stanislava Borovšak je člane organizacije seznanila z delovanjem društva, njihovim poslanstvom in dejstvom, da v njihove vrste vstopa vse več mladih. (Foto: Benjamin Kanjir)
TOPLICA - DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA LJUBNO
Preselile sedež organizacije
Topličankam je po besedah predsednice njihovega društva Margarete Atelšek uspelo izpolniti lani zastavljene naloge. Preselile so sedež organizacije in pričele z različnimi aktivnostmi v prostorih PGD Radmirje. Veliko truda so vložile v obeležitev desetletja svojega dela. Ob praznovanju so pripravile razstavo ročnih del, ki jo je posnela VTV televizija.
Na številnih delavnicah so izpopolnjevale svoje ročne spretnosti, znanje pa so si nabirale še na različnih strokovnih ekskurzijah. Tako so si v Ljubljani ogledale oddajo Kuhajmo z Damjanom in Na zdravje, na Idrijskem zgodovinske znamenitosti in razstavo klekljaric, v Mariboru pa so obiskale koncert. S sodelovanjem na različnih sejmih v dolini in širše so predstavljale društvo in svojo občino. Vključevale so se tudi v dobrodelne akcije. Po zatrjevanju predsednice so aktivnosti v društvu prilagajale interesu okolja ter željam in zmožnostim članic.
23 novih, predvsem mladih, ki želijo nadaljevati njihovo pot oziroma poslanstvo. Prioriteta jim je skrb za grobove in grobišča ter ohranjanje spomina na čas boja za vrednote, ki so ga bili tekom druge svetovne vojne. Prav tako skrb za člane, predvsem ostarele in bolne. Slednje poverjeniki na terenu skrbno obiskujejo, jih ob praznikih in drugih priložnostih skromno obdarijo, predvsem pa jim podarijo svoj čas za pogovor in dobre želje.
Kot je v svojem poročilu o delu organizacije v preteklem letu dejala Borovšakova, so načrtovane aktivnosti v večini izpolnili. Ob tem je izrekla zahvalo mozirski občini, ki jim je omogočila izvedbo večih projektov in poskrbela za obnovo enega izmed spomenikov. Udeleževali
so se prireditev, proslav širom Slovenije, organizirali osrednjo proslavo ob dnevu upora in žalno svečanost ob prvem novembru. Za starejše člane so organizirali tradicionalno druženje ob Mozirskem gaju, saj na daljše izlete ne morejo.
S podobnimi aktivnostmi bodo delovali tudi v tem letu. Na prvo mesto bodo zopet dali skrb za pridobivanje mladih članov, ki bodo s časom prevzeli njihove naloge in njihovo poslanstvo ohranjanja zgodovinske resnice o narodno osvobodilnem boju.
Konferenca je bila tudi volilna. Soglasno je na mestu predsednice ostala Borovšakova, prav tako bistvenih sprememb ni na ostalih mestih v odborih.
Benjamin Kanjir
DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI
Za delo da, za razvedrilo pa ni časa
Po besedah Margarete Atelšek so aktivnosti v društvu prilagajali
interesu okolja ter željam in zmožnostim članic. (Foto: MŠ) Z ustaljenim programom, ki ga brez gostoljubja radmirskih gasilcev ne bi mogle izvajati, bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu. Tako so sklenile na svojem letnem občnem zboru.
Marija Šukalo
Članice društva Komen so se sredi marca zbrale na občnem zboru, da so pregledale, kaj so dobrega naredile v preteklem in kaj jih čaka v tekočem letu. Društvo, katerega osnovna dejavnost je pospeševanje predelave in promocije izdelkov z ljubenskih kmetij, je prisotno na skoraj vsaki večji prireditvi na Ljubnem ob Savinji in si s tem gradi ter utrjuje svojo prepoznavnost.
Aktivnosti tekom leta začnejo z Jožefovim sejmom, nadaljujejo jih na cvetno nedeljo, največji zalogaj pa je vedno pogostitev ob vsakoletnem občinskem prazniku v okviru Flosarskega bala. Vendar za maloštevilne komnovke delo ni ovira, saj se, ko je to potrebno, krog dobrega ducata članic hitro razširi z njihovimi partnerji in drugimi družinskimi člani, ki so vedno pripravljeni pomagati. Predsednica in gonilna sila društva Alenka Korpnik je povedala, da predstavlja večji problem spraviti skupaj članice in njihove partnerje na kakšen izlet, ekskurzijo, skratka zabavo, kot pa k delu.
Ko na kakšni prireditvi na Ljubnem potrebujejo njihove dobrote v
Alenka Korpnik je predsednica in gonilna sila komnovk.
(Foto: Franjo Atelšek) obliki domačega kruha, suhome-snatih izdelkov, slastnega peciva, ajdneka, zdravilnih čajev in ostalih dobrot, je to brez problema realizirano. Marljive članice po številu manjšega, po rezultatih njihovega dela pa še kako prepoznavnega društva, pač ničesar ne prepuščajo naključju. Zavedajo se, da lahko le z dobrim delom ohranjajo dobro ime, ki so si ga prav z marljivostjo tudi ustvarile.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 15
ANKA RAKUN RAZSTAVLJA V MARIBORU
PODRUŽNIČNA ŠOLA LEPA NJIVA
Ko najdeš prijateljstvo, ga neguj kot dragulj
Slog likovnice je sinteza
občutka za barvne ploskve in dotika čopiča
Anka Rakun (levo) je na ogled postavila dela iz različnega ustvarjalnega obdobja. (Foto: Marija Šukalo)
V Mariboru se je s svojimi deli v galeriji RRRudolf predstavila likov-nica Anka Rakun z Rečice ob Savinji. Razstavo njenih likovnih del so 20. marca pripravili mariborske območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev ter Literarna hiša. Pod naslovom Oko odstira, čopič zastira je Rečičanka na ogled postavila dela iz različnega ustvarjalnega obdobja.
O razstavljavki, ki ima za sabo več skupinskih in samostojnih razstav v krajih po Sloveniji, je spregovoril Marjan Pungartnik, samostojni strokovni svetovalec za literaturo in tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije. »Likovnica sledi priroje-
nemu občutku za barvitost. Njena dela so plod znanj in izkušenj njej lastne definirane likovne govorice. Izpod njenega čopiča nastajajo tako portreti kot krajine, cvetje in tihožitja v različnih tehnikah. Slog likovne ustvarjalke iz Zgornje Savinjske doline je sinteza močno izraženega občutka za barvne ploskve ter nežnega dotika čopiča, seveda v kombinaciji z njenim prirojenim občutkom za estetiko,« je med drugim povedal Pungartnik in poudaril, da je Rakunova senzibilna ustvarjalka, ki k slikanju pristopa z veliko previdnostjo in dvomom, obenem pa poseduje nekakšno fa-vistično udarnost.
Marija Šukalo
Za vse žene in matere so na Lepi Njivi pripravili prijazno slovesnost ob njihovem praznovanju. Prireditev je potekala v avli tamkajšnje podružnične osnovne šole. Učencem so se pri izvedbi programa pridružili nekdanji učenci te šole, sedaj že mladinci. Dvorana je bila polna, vzdušje pa odlično.
Leponjivski učenci so kljub snegu že zakorakali v pomlad in času primerno se je mednje prikradla tudi ljubezen. Tista prva, nežna in sramežljiva. In kdo bi to bolje razumel od njihovih mam in ostalih žena na priredivi, ki so jim zaupali svoja spoznanja o tem čustvu. O tem, kaj pomenita besedi ljubezen in prijateljstvo, so se pogovarjali in pisali tudi v šoli, zato so zapisano predstavili še na prireditvi.
Kar nekaj globokoumnih misli je bilo med njimi: »Moj pravi prijatelj je tisti, ki ne izdaja najinih skrivnosti nikomur.« O ljubezni pa tole: »Ljubezen je najbrž nekaj zelo lepega, saj so vsi zaljubljeni nasmejani in srečni.« Tudi tale misel je bila vsem v dvorani všeč: »Kdor je zaljubljen, je rdeč v obraz.«
Pripravili so še prikupno igrico o tem, da je prijateljstvo možno tudi med ljudmi in živalmi, saj kuža najde najboljšega prijatelja prav v človeku. Prejšnja leta so ob podobnih nastopih za obiskovalke pripravili šopke, letos pa so cvetje izdelali pri pouku iz papirja in ga podarili svojim mamam. To jih bo še dolgo spominjalo na lepo preživet praznik.
Marija Lebar
Leponjivski učenci so na prireditvi predstavili, kaj pomenita besedi ljubezen in prijateljstvo. (Fotodokumentacija POŠ Lepa Njiva)
Letos se je zima rekordno zavlekla v pomlad. Snežne in deževne padavine se redno izmenjujejo in povzročajo težave predvsem tam, kjer si jih še poprej naredijo ljudje sami. Da je Nazarje s svojo (ne)urejenostjo centra in okolice čisti primer zgrešenega urbanega planiranja in (ne) speljanega odvodnjavanja, ve vsak, ki se zapelje ali sprehodi skozi kraj, saj lužam, ki se nimajo kam steči, ni videti kraja. Ena je na pričujoči sliki. Vrtčevski otroci so z vzgojiteljicami na cesti, ki jo uporabljajo zaradi večje varnosti na svojih sprehodih, obstali pred veliko mlako, eno od mnogih, ki že leta povzročajo preglavice vsem v kraju.
NN
(Foto: Marjan Potočnik)
16 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013
Ljudje in dogodki, Oglasi
PRIREDITEV VRTCA MOZIRJE
Otroški od srca k srcu
Letošnja tradicionalna prireditev mozirskega vrtca, ki je bila 22. marca v Športni dvorani Mozirje, je izzvenela v slovo dolgoletni ravnateljici Nuši Rebernik, ki z novim šolskim letom odhaja
v pokoj. Še pred tem pa so otroci iz vseh skupin vrtca pokazali veliko znanja in dobre volje, izražene v pesmih in plesih. Lisičke in miške, torej mali nadebudneži
iz starejših vrteških skupin, so malce porajali in oddeklamirali. Žabice so v goste povabile enooke in neustrašne gusarje, ki so jih nato pregnale bibe s pomočjo kuža in ob sodelovanju pevskega zborčka. Sovice so priredite medvedji piknik, polžki pa so se podali v poletni dan, poln sonca in z obvezno dežno ploho. Medvedki so zadeli v polno s plesom na skladbo ansambla Modrijani Ti, ti moja rožica. Ozračje, ki so ga s tem naelektrili, so malce umirili pevci, ki so zapeli uspavanko. Veverice so v goste povabile povodnega moža, zajčki pa so se nato podali v en dan. Lisičke so pokazale, da znajo biti mavrični otroci. Pot od zrna do pogače so s plesom pokazale, kdo drug kot miške. Ob koncu pa so muce zaplesale mavrični ribici, ki je obiskala morske ribe, pa meduze in zvezdice, ki so se svetile v živo rdeči barvi.
Pred koncem vesele in srčne prireditve, ki je potekala ob srečnih in ponosnih pogledih ter ploskanju staršev, starih staršev in drugih obiskovalcev, je zapel še priložnostni zbor vzgojno varstvenega osebja. S pesmijo so se na poseben način zahvalile dolgoletni ravnateljici Nuši Rebernik.
Benjamin Kanjir
Otroci iz vseh skupin vrtca so pokazali veliko znanja in dobre volje, izražene v pesmih in plesih.
(Foto: Benjamin Kanjir)
I
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 17
Šport, Ljudje in dogodki
VESELI SAVINJČANI GORNJESAVINJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA MOZIRJE
Starodobniki so se kopali v soncu
Na Golteh so se 23. marca že sedmič zapovrstjo zbrali ljubitelji smučanja po starem iz vse Slovenije. Pričakalo jih je toplo sončno vreme, ki je še dvignilo pregovorno dobro razpoloženje na smučanju in ob skupnem druženju.
kantov, torej robnikov.
Tokrat so se na srečanju zbrali člani klubov in sekcij iz Cerknega in Škofje Loke, pa Podmenin-ski gadje, Bovec Emavs, Taleseni iz Krope, člani Izvira iz Tržiča, Kamniške grče, Pastir, najštevilčnejši
Goltejevska velikanka je glede na uporabljeno smučarsko opremo delovala podobno srhljivo kot planiška.
Starodobniki, ki so jih povabili organizatorji Veseli Savinjčani v okviru Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, so se pomerili v kombinaciji Golte. Najprej so se po poligonu ob hotelu podali med lesenimi količki. Tistim, ki so si na noge nadeli smuči, sicer stare, a s kanti, je bilo lažje, saj so lažje vijugali med ovirami. Težje je bilo ostalim, ki so uporabljali smuči brez
Veseli Savinjčani imajo v svojih vrstah domala že vse svoje otroke.
je, glede na uporabljeno smučar- devet metrov, za boljši umetniški
sko opremo, delovala podobno srhljivo. Vseeno se je nekaj mladcev, med njimi tudi par deklet, podalo v smučino. Skoki so merili med tri in
pa so bili seveda domači Veseli Sa-vinjčani, ki jim je smučanje po starem tako zlezlo pod kožo, da imajo v svojih vrstah domala že vse svoje otroke. Najmlajša je bila tokrat še ne dve in pol leti stara Katarina Sle-menšek, ki jo je med količki usmerjal oče Jani.
Najpogumnejši so se podali še na skoke. Sicer ne na planiško, ampak goltejevsko velikanko, ki
Veselih Savinjčank je tudi v krilu precej v hlačah.
vtis so skakalci poskrbeli s pristanki v telemark ali na tazadnjo. Smeha je bilo dovolj za vse, poškodb pa za nikogar.
Ob seštevku rezultatov se je pokazalo, da je skupna ekipna zmaga tudi letos ostala v rokah domačinov, približali so se jim le člani ekip Bovec Emavs in Podme-ninski gadje. Tako želja, da bi jih kdo premagal na domačem terenu, ostaja neizpolnjena.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
PRIREDITEV ZA STARSE V POS NOVA ŠTIFTA
Jaz imam pa mamico, mamico ljubečo
Materinski dan je za otroke poseben praznik. Svojim mamicam in tudi očetom ter babicam pokažejo svojo naklonjenost, jih obdarijo, najpomembneje pa je, da jim pokažejo, kaj so se naučili samo zanje. Na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti je v petek, 22. marca, peščica učencev s pomočjo učiteljic Marije Pu-stoslemšek in Bojane Rihter pripravila prijeten program, ki so ga obogatili s pogostitvijo in z obdaritvijo vseh žensk na prireditvi. Šolarji so se pri darilih izkazali kot pravi umetniki pri izdelovanju nakita.
Učenci novoštiftne šole so imeli ob prazniku mamic priložnost pokazati svojo nadarjenost. Vsi
Učenci novoštiftne šole so imeli ob prazniku mamic priložnost pokazati svojo nadarjenost. (Foto: Štefka Sem)
so prepevali, deklamirali, nekateri igrali in plesali ter se ob tem zelo zabavali. Še bolj sijoče so bile oči njihovih mamic, ki so ob vsaki izgovorjeni besedi ali zapeti pesmi čutile ljubezen svojih otrok. Seveda je bila največkrat izgovorjena beseda mama, so se pa učenci izkazali tudi kot šaljivci, saj so odigrali in odpeli tudi kakšno bolj navihano točko, takšno kot se jim, razposajen-cem, prav prileže. Prijetno druženje staršev in učiteljic s šolarji po zaključenem programu pa je navada, katera na majhni šoli, kot je no-voštiftna, kaže neprecenljivo povezanost le-te s krajem.
Štefka Sem
I
18 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport
ŠOPEK ZA MAMICO V BOČNI
DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI
Mama je kot nasmeh, ki ti polepša dan
Nasmehe na usta staršev in ostalih obiskovalcev prireditve ob materinskem dnevu v Bočni so v nedeljo, 24. marca, najbolj izvabljali otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole v Bočni. Prijeten program so popestrili mladi glasbeniki ter pevci moškega in pevke ženskega pevskega zbora iz domačega kraja.
V otroških nastopih je bilo videti veliko ponosa. Pa kaj ga ne bi bilo, saj so se za svoje starše potrudili kar najbolj. Že najmlajši so navdušili s plesom ob pesmi Ti, ti rožica od Modrijanov in večji, kot so bili nastopajoči, bogatejši je bil njihov program. Šolarji
Hermanu Pokleki posebno priznanje
so pripravili kratko igro, prepevali in zaplesali, kot vedno so se izkazali posamezniki, ki so zaigrali na razna glasbila.
Prireditev so popestrili učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji z razredničarko in mentorico Zvon-ko Kladnik. Odigrali so igro Stari ima zmeraj prav. Igralci so nasmejali obiskovalce, hkrati so povedali marsikatero poučno misel, ki pride prav v vsakdanjem življenju. Prireditev je organiziralo domače kulturno društvo. Pozorni organizatorji so kot vsako leto vse obiskovalke obdarili z nageljčki in jim zaželeli prelep praznik.
Štefka Sem
Predsedniku rečiških upokojencev Hermanu Pokleki (desno) je bronasti znak celjske pokrajinske zveze društev upokojencev izročil predstavnik
zveze Stane Podsedenšek. (Foto: MŠ) Rečiški upokojenci pod vod- letih, martinovanju, tradicionalnem
Malčki so uživali v nastopu za mamice. (Foto: Štefka Sem)
stvom Hermana Pokleka so na svojem občnem zboru pregledali delo v preteklem letu in izrekli pohvale vsem prostovoljcem v projektu Starejši za starejše za kvalitetnejše bivanje doma, ki se v društvu uspešno izvaja že dlje časa. Za prizadevno delo v društvu si je bronasti znak celjske pokrajinske zveze društev upokojencev prislužil predsednik Pokleka.
V poročilu o delu, v katerem so izpostavili skrb za starejše, so zapisali, da so z županom Vinkom Je-rajem obiskali vse jubilante, ki so dopolnili več kot devet desetletij, ob zaključku leta pa obiskali vse bolne in onemogle.
Člani društva so se družili na iz-
pikniku v Varpoljah. Za rekreacijo so poskrbeli z nordijsko hojo in organizacijo kopalnih izletov v različne toplice po Sloveniji. Aktivne so vezilje, ki vsako leto ob občinskem prazniku pripravijo razstavo ročnih del. Lani so se predstavile tudi na mednarodnem festivalu vezenja v Velenju ter prejele priznanje za sodelovanje.
Tudi v letošnjem letu se njihov program ne bo bistveno razlikoval. Nadaljevali bodo s projektom Starejši za starejše, se rekreirali in družili na različnih izletih. Podali pa se bodo tudi na srečanje zgornjesa-vinjskih upokojencev v Solčavo, ki bo konec maja.
Marija Šukalo
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Strelska tekma s serijsko zračno puško
Strelsko društvo Gornji Grad je na zračnem strelišču v Bočni 23. marca organiziralo odprto strelsko tekmo s serijsko zračno puško za zgornjesavinjske strelce Match 60. Udeleženci tekme so streljali za oceno 60 diabol, po 5 diabol v dvanajst tarč in neomejeno število dia-bol v poizkusno tarčo. Čas nastopa je bil omejen na 60 minut.
Tekmovanja so se udeležili strel-
ci iz Strelskega društva Mozirje, Rečica ob Savinji in Gornji Grad. Med udeleženci so bile tudi tri tekmovalke, od katerih je Klara Praznik dosegla 499 krogov in 6. mesto. Najbolje so se odrezali: 1. Peter Brlo-žnik, SD Mozirje (516 krogov od 600 možnih), 2. Dušan Žehelj, SD Gornji Grad (513) in 3. Jure Žohar, SD Mozirje (504).
Jože Gomboc
Od leve: drugi Dušan Zehelj, prvi Peter Brložnik in tretji Jure Zohar
(Foto: Peter Bezovšek)
Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 19
Šport, Ljudje in dogodki

ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Občinsko tekmovanje v biljardu in badmintonu
SLALOM
Tina Robnik postala državna prvakinja
Ob zaključku smučarske sezone se je pretekli teden v Kranjski gori odvijalo 22. državno prvenstvo v slalomu. Naslov slalomske prvakinje je osvojila Lučanka Tina Robnik, na stopničkah sta ji delali družbo Ilka Štuhec in Ana Bucik. Rob-nikova, članica Smučarskega kluba Branik, se je v tej sezoni vrnila med najboljše smučarke po težki poškodbi, zato je večino sezone tekmovala na tekmah FIS in evropskega pokala.
Štefka Sem
Tina Robnik (v sredini) je prvič postala državna prvakinja v slalomu.
(Fotodokumentacija SZS)
V mesecu marcu so člani Športnega društva Gornji Grad organizirali dve občinski tekmovanji, in to v biljardu in badmintonu. Turnirja v biljardu se je udeležilo 14 tekmovalcev. Občinski prvak je postal Luka Majko, sledila sta mu Andrej Str-nad in Martin Kužnik.
Občinsko tekmovanje v badmintonu je potekalo tako v ženski kot moški konkurenci. Ženskega dela tekmovanja so se udeležile štiri tekmovalke. Zmagovalka je postala Sabina Fale, na drugem in tretjem mestu sta ji sledili Klara Po-iškruh in Anja Nadvešnik. V moškem delu tekmovanja je sodelovalo 16 tekmovalcev. Zmagovalec tekmovanja je postal Matjaž Kolar, drugo mesto je osvojil Andraž Drčar in tretje Jože Tevž.
Štefka Sem
Najboljša trojica tekmovalcev v badmintonu.
(Foto: David Purnat)
Stilski izziv
Pravilen odgovor na vprašanje v 12. številki Savinjskih novic v Stilskem izzivu: katera so dekleta, ki že dobro leto spreminjajo vašo zunanjost in stil, je frizerka Urška Zorin, vizažist-ka Natalija Plankl, Nina B. Felicijan iz trgovi-
ne BazarR in fotografinja Urška Hrastnik. Izžrebana je bila Tina Slapnik, Vologa 6, 3305 Vransko, ki jo bodo kot zadnjo uredili in predstavili v omenjeni rubriki, saj se le-ta do jeseni poslavlja.
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Pester program in dobro sodelovanje članov daje
odlične rezultate dela
Občnega zbora PD Nazarje se je marca udeležilo preko 130 njihovih članov, ki so prišli prisluhnit informacijam o delu svojega društva. S slišanim so bili zadovoljni, saj je njihovo vodstvo znova dokazalo, da deluje z mislijo na svoje člane, katerim nudi izlete v planine, zabavna in izobraževalna srečanja, s številnimi akcijami in gostoljubnostjo na društveni koči Farbanci na Čre-ti pa jih spodbuja h gibanju v naravi.
Predsednik društva Marjan Ostruh je v poročilu za lansko leto naštel vrsto dogodkov, ki jih društvo pripravlja za svoje člane in druge ljubitelje planin. Društvo mesečno organizira izlete v planine, poleg tega v poletnem času izvedejo daljši izlet v tujino. V letu 2012 so se podali v bolgarske gore, letos se odpravljajo v Romunijo. V času prvomajskih praznikov društvo pripravi kresovanje in hitrostni vzpon na Farbanco. Skozi vse leto poteka uspešna akcija Kolesar - po-hodnik, ki vsako leto beleži porast udeležencev.
Planinci dobro sodelujejo z ostalimi občinski-
M
Marjan Ostruh je naštel vrsto dogodkov, ki jih društvo pripravlja za ljubitelje planin.
(Foto: TG)
mi društvi in se skupaj z njimi udeležujejo delovnih akcij. S svojimi prireditvami se vedno priključijo občinskemu praznovanju. Zelo dejaven je bil
v lanskem letu tudi mladinski odsek Stonoga, ki je pripravil nekaj novih dejavnosti. Med njimi je bil poletni otroški planinski tabor, izlet v neznano in nočni pohod z baklami na Farbanco. Mladi planinci se redno udeležujejo planinskih orientacijskih tekmovanj. Zaradi odličnih rezultatov so se udeležili državnega tekmovanja, uspešni so bili tudi na tekmovanju Mladina in gore. Izobraževanje je temeljno za delovanja vsakega društva, zato planinci temu namenijo precej časa. V znanje veliko vlaga markacijski odsek, ki prizadevno ureja planinske poti, spodbudne načrte ima tudi novo ustanovljen odsek za varstvo gorske narave.
Veliko dejavnosti nazarskih planincev je koncentriranih na društveno kočo Farbanco. Redna dežurstva med vikendi in prazniki dajejo članom priložnost za obisk planine in druženje, društvo pa zato veliko vlaga v obnovo koče. V letošnjem letu jih čaka napeljava vodovoda v kočo in ureditev podstrešnih sob.
Tatiana Golob
20 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Šport
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA, DODATNE KVALIFIKACIJE - TRETJA TEKMA
»Graščake« pred izpadom reši le še zmaga
Obračun zgornjesavinjske in zasavske ekipe v dodatnih kvalifikacijah za obstanek oziroma uvrstitev v 1. slovensko futsal ligo se preveša v sklepni del. Po prepričljivi zmagi Nazarčanov na prvi tekmi in ob dveh njihovih porazih v nadaljevanju so svojim nasprotnikom na široko odprli vrata napredovanja. Še posebej, ker bodo slednji tudi naslednjo, odločilno tekmo odigrali na domačem parketu, pred domačimi gledalci.
Tako danes Pezičeve varovance
obdrži v igri za obstanek le zmaga, ki bi jim zagotovila še peto tekmo v Nazarjah. V primeru poraza se »graščaki« poslavljajo iz elitne druščine, selitev v drugo ligo pa lahko pomeni tudi konec nazarske nogometne pravljice.
Mitja Jontez, trener KMN Sevnica: »Čestitke mojim fantom za zga-rano zmago. Pozna se, da smo resnično prava klapa, ničesar ne prepustimo naključju. Naslednji teden želimo zmagati in se vrniti v 1. SFL, Sevnica si prvo ligo zasluži. Na tem
mestu pa čestitam tudi reprezentanci, ki se je uvrstila na evro. Pokazali so, da se v Sloveniji igra vrhunski futsal in da sodimo med šest najboljših ekip v Evropi.«
Ilija Pezič, trener KMN Nazarje Glin: »Sevnica je zasluženo zmagala, za nameček se nam je poškodoval še Draško Kugler.«
Franjo Pukart
KMN Sevnica : KMN Nazarje Glin 6:2 (2:0)
Strelci: 1:0 Nečemer (3), 2:0 Kranjčevič (11), 2:1 Goltnik (24), 3:1 Mar-tič (32), 4:1 Krnc (34), 5:1 Kranjčevič (35), 5:2 Alič (40), 6:2 Martič (40).
KMN Nazarje: Alic, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler, Tomažič, Goltnik, Brinjovc, Hren, Dešman.
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Poplava povzročila veliko škode v športnem parku
Za člani in simpatizerji varpolj-skega Športnega društva Gmajna je po mnenju predsednika Franja Pukarta bogata sezona športa, rekreacije, druženja in delovnih aktivnosti v domačem športnem parku. Poleg njihovega osrednjega dogodka, Colnarič-Žunterjevega me-moriala v malem nogometu, so lani pripravili nekaj odmevnih tekmovanj v odbojki na mivki, balinanju, se udeležili šaljivih iger na Rečici in sodelovali na tekaških prireditvah v različnih krajih po Sloveniji.
S številnimi prostovoljnimi urami so člani društva obogatili špor-
tni park z novimi klopmi, redno vzdrževali zelene površine in obnovili dotrajano leseno ograjo ter odpravljali posledice novembrske poplave. Ta jim je dodobra uničila igrišče za košarko, ki ga bodo poskušali obnoviti s pomočjo reči-ške občine.
Tudi letošnji plan dela je smelo zastavljen. Pukart je prepričan,
Franjo Pukart se je zahvalil vsem, ki so bili v pomoč pri organizaciji in izvedbi aktivnosti društva.
(Foto: MŠ)
da ga bodo s prizadevnim delom in zadostno količino finančni sredstev uspeli realizirati. Velik izziv bo vsekakor ureditev asfaltne površine, ki jo je uničila poplava. Še naprej pa si bodo prizadevali za odkup zemljišča od Agrarne skupnosti Spodnje Pobrežje in legalizacijo objektov v športnem parku, je bilo slišati na letnem občnem zboru društva, ki so ga pripravili tretjo soboto v marcu. Dogodek so izkoristili tudi za spremembo statuta društva, ki mora biti usklajen z zakonom o društvih.
Marija Šukalo
ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE
Bera uspehov več kot bogata
Na redni in hkrati izredni volilni občni zbor so se marca sešli člani Športnega društva Dreta Kokarje. Od več kot 180 članic in članov je bil odziv na tako pomemben zbor skromnejši od pričakovanja, zato pa dovolj konstruktiven in koristen.
Predsednica društva Antonija Reberšek je v zajetnem poročilu o aktivnostih naštela le najpomembnejše, a tudi probleme, ki so pestili društvo v minulih dveh letih. Izvolili so nove organe ter novega predsednika Filipa Blatnika. V poročilu za leto 2012 so bile naštete organizirane rekreacije v zimskem obdobju v nazarski športni dvorani, sodelovanje v vseslovenski čistilni akciji, od aprila dalje pa številne aktivno-
sti na športnem kompleksu Laze.
V sodelovanju KS Kokarje in PGD Gorica so organizirali obrezovanje smrek okrog nogometnega igrišča ter skozi vse poletje kosili in vzdrževali igrišča in parkirni prostor. Ob vzdrževalnih delih pa niso zapostavljali športnih aktivnosti: prvomajski pohod na Čreto, dvakrat uspešno organizacijo osem-urnega Savinjsko-zadrečkega košarkarskega maratona, pa nedeljsko košarkarsko in odbojkarsko ligo skozi vse poletje.
Izvedli so spominsko tekmovanje v velikem nogometu med mladimi in starimi. Športno so sodelovali na Lesarskem prazniku v Nazarjah, ob občinskem prazniku pa so izpeljali
Novi predsednik ŠD Dreta Kokarje
je Filip Blatnik. (Foto: JM) tradicionalne vaške igre na Lazah in teniški turnir na Venišah. Sodelovali so tudi na različnih prireditvah v kra-
jih Zadrečke doline.
Če dodamo še zgledno sožitje s PGD Gorica ob Dreti, s KS Kokarje, s taborniki Rod Sotočje Nazarje, z domačimi sponzorji, kot tudi z občino, je bila bera uspehov več kot bogata, je poročala predsednica Antonija Reberšek. Ob tem je obžalovanje županje Majde Podkrižnik in svetnika Sanka Flereta, da vodstvo predčasno izpusti vajeti, razumljivo. Z novim vodstvom pa bo vendarle nastala priložnost za vse tiste, ki se morda z dosedanjo vodstveno ekipo niso strinjali. Priložnosti bo na pretek. Saj so tako sklenili ob sprejetju programa aktivnosti za letošnje leto.
Jože Miklavc
21 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013	I
Šport, Oglasi
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
V Slovenskih Konjicah blizu ugodnega razpleta
Konjice : Nazarje 82:74 (20:14, 16:15, 25:20, 21:25)
20. krog: Janče Prit : Bistrica 85:100, Konjice : Nazarje 82:74, Komenda Hram Gorjan : Posavje Krško 61:85, Vrani Vransko : Tinex Medvode 89:69, Calcit Basketball : Luxuris Celje 61:85.
Lestvica po 20. krogu:
1. Krka mladi 37 (1), 2. Luxuris Celje 36, 3. Bistrica 35, 4. Posavje Krško 34, 5. Konjice 30, 6. Vrani Vransko 29, 7. Janče Prit 28, 8. Primafoto 27 (1), 9. Calcit Basketball 27, 10. Komenda Hram Gorjan 25, 11. Tinex Medvode 25, 12. Nazarje 24.
Nazarski košarkarji so se s popotnico zmage v 19. krogu SKL vzhod v domači dvorani proti tre-tjeuvrščeni ekipi prvenstva Posav-ju iz Krškega odpravili na gostovanje v Slovenske Konjice, četrti ekipi prvenstva. Iskali so prepotreb-no zmago za obstanek v ligi, vendar so zaradi nezbranosti v zadnji minuti tekme ostali praznih rok. Vse upe polagajo v zadnjo domačo tekmo proti Jančam.
Nazarčani so pogumno krenili v tekmo in celo vodili, a so v nadaljevanju Konjičanom dovolili, da
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Mozirske odbojkarice so na predvečer velike noči na domačem parketu odigrale tekmo predzadnjega kola 3. DOL lige - vzhod. Pomerile so se z vedno razpoloženimi Celjankami in jih po dobrih dveh urah ogorčenega boja tudi premagale.
Mozirjanke, kot je doslej to že običaj, so začele zelo dobro. V igro so vstopile brez rešpekta pred nasprotnicami, ki zasedajo na prvenstveni lestvici drugo mesto in so doslej v štiriindvajsetih kolih izgubile le trikrat. Dobro serviranje, sprejemi in igra na mreži so jim v prvem nizu prinesli rezultat 25:15. V drugem nizu se je položaj delno obrnil, saj so Celjanke pokazale svoj pravi obraz. Kljub temu jim večje prednosti ni uspelo priigrati, na koncu je bil rezultat 25:20 v njihov prid. V tretjem nizu so Mozirjanke zopet
Ta petek, 5. aprila, bo v organizaciji mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo srečanje folklornih skupin. Nastop bo v kulturnem domu v Gornjem Gradu ob 19. uri. Nastopile bodo otroške sku-
se rezultatsko odlepijo. Kljub temu jim ni zmanjkalo poguma, saj so zaostanek 15 točk do polčasa omilili na znosnih sedem točk razlike (36:29).
V nadaljevanju so Zgornjesavinj-čani zaigrali bolje in se rezultatsko povsem približali domačinom. Konjice so v zadnjih desetih minutah krenile z zalogo 12 točk, vendar jim to ni zagotavljalo mirne končnice. Prednost se je hitro stopila in sledilo je napeto srečanje skoraj povsem do konca. Minuto in dvajset sekund pred koncem srečanja, so se Nazar-
našle odgovor na igro nasprotnic in ga končale v svojo korist z rezultatom 25:19. V prid dejstvu, da je bila igra res izenačena, brez izrazitega favorita, govori četrti niz, ki so ga zopet dobile gostje, in to z rezultatom 25:18.
Sledil je še peti, odločilni skrajšani niz. Kljub številni podpori s tribun Celjankam ni uspelo vsiliti svoje igre, pred zaključkom pa je domačinkam uspelo priti do sedmih zaključnih žog. Uspelo jim je v tretje in s tem dobiti odločilno igro z rezultatom 15:10. S tem so vknjiži-le še enajsto prvenstveno zmago, ki jih pred zadnjim gostovanjem pri Turbini uvršča na deveto mesto na lestvici.
Preteklo soboto so Mozirjanke gostovale v Črni in izgubile z rezultatom 3:1 v nizih.
Benjamin Kanjir
pine iz Osnovne šole Gornji Grad in Kulturnega društva Ljubno ob Savinji ter odrasli plesalci Folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Pa-ki in Šaleškega folklornega društva Koleda iz Velenja.
ML
čani približali domačinom le na štiri točke (74:70). V želji po preobratu so potem naredili nekaj nepotreb-
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Prvenstvo v tretji državni odbojkarski ligi za ženske - vzhod se počasi zaključuje, zato so tekme za čim višjo končno uvrstitev na prvenstveni lestvici toliko bolj zanimive. Pravi derbi za visoka mesta se je odvijal na Ljubnem, kjer je tamkajšnja ligaška ekipa v predzadnjem krogu gostila ekipo Turbine iz Limbuša, ki je bila pred to tekmo s točko prednosti na tretjem mestu prvenstvene lestvice.
Že prvi set je ekipa Ljubnega začela odločno in si do prvega tehničnega odmora priigrala prednost štirih točk, ki se je samo še večala do vodstva s kar 21:12, na koncu pa so gostujoče igralke uspele znižati rezultat. Drugi set je bil bolj izenačen, nobena od ekip si ni ustvarila odločilne prednosti, gostje so v končnici seta popustile in set je za-
nih napak, ki so jih domačini z uspešnim izvajanjem prostih metov izkoristili in se zasluženo veselili zmage.
Za Nazarčane še obstaja upanje na obstanek v ligi. Nujno potrebujejo zmago v soboto proti Jančam, na drugi strani pa upajo na dva poraza Komende, zato bo v soboto nujna pomoč s tribun v nazarski športni dvorani.
Roman Mežnar
nesljivo pripadel domačim igralkam. Tretji set so odločneje začele igralke iz Limbuša, si ustvarile odločilno prednost 16:11, ki so jo uspele ohraniti do konca seta. Četrtega so zopet bolje začele gostje, vendar so jih igralke KLS-a ujele pri šesti točki, povedle in set zanesljivo dobile z rezultatom 25:16. Z zanesljivo zmago 3:1 (25:17; 25:19; 18:25; 25:16) so se igralke KLS Ljubno dostojno poslovile od zvestih domačih navijačev in se povzpele na tretje mesto prvenstvene lestvice.
V zadnjem krogu bodo članice gostovale pri ekipi Slovenj Gradec II, aktivne pa bodo tudi starejše deklice, ki bodo nastopile na turnirju na Ljubnem, kjer bodo sodelovale tudi ekipe Zreče, Prebold in Spodnja Savinjska.
Franjo Atelšek
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLICARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5
www.pogreb-morana.si
Iz dveh tekem polovični izkupiček
Srečanje folklornih skupin
Pomembna zmaga v boju za tretje mesto
Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 22
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• TATOVI BAKRA NA DELU
Podveža, Mozirje: 28. marca so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov z vikendov v Podveži. Neznani storilec je z dveh vikendov ukradel okoli 15 metrov odtočnih cevi.
Dva dni kasneje je bila podobna tatvina izvršena tudi v Mozirju. Neznani storilec je preko noči z zadnje strani mrliške vežice ob pokopališču ukradel okoli 40 metrov bakrenega strelovoda, 14 metrov bakrenega odkapnika in štiri metre bakrene strehe. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov.
Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada, a tja me več ne bo, ker vzela sem slovo.
V SPOMIN
28. marca je minilo dve leti, od kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
Antonija POZNIČ
iz Gornjega Grada 1.6.1936 - 28.3.2011
Hvala vsem, ki se jo spominjate in se ustavite ob njenem grobu.
Vsi nj'eni
Občina Mozirje na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Mozirje (Ur.l. RS št. 7/04 in 24/06) objavlja
javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2013 v Občini Mozirje
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov:
-	športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, mladine in študentov v skupni vrednosti	14.280 €
-	športna rekreacija v skupni vrednosti	6.510 €
-	šport invalidov v skupni vrednosti	210 €
2.	Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo športna društva, zveza športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirana za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi iz področja športa, vzgoje in izobraževanja in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Mozirje in pretežno delujejo na območju občine Mozirje,
-	da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti,
-	da imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo odgovarjajočega števila članov,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (velja le za športna društva in zveze),
-	da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov, plan aktivnosti, poročila o doseženih rezultatih in finančno realizacijo.
3.	Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, ki jih po objavi razpisa interesenti lahko dvignejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje v času uradnih ur. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani občine Mozirje, na spletnem naslovu www.mozirje.si, v rubriki občinska uprava, javni razpisi.
Gospodarske družbe, zasebniki in druge ustanove, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu ter ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, morajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje dejavnosti športa.
4.	Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Mozirje in Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v občini Mozirje.
5.	Rok za prijavo na javni razpis - šport 2013 je sreda, 24. 4. 2013, do 17. ure oziroma so prijave lahko oddane na pošto do konca tega dne.
6.	Prijave z razpisno dokumentacijo pošljite ali dostavite obvezno v zaprti kuverti na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje s pripisom »Javni razpis - Šport 2013 - Ne odpiraj«.
7.	Odpiranje prijav ne bo javno.
8.	Prejete vloge bo obdelala in ocenila komisija, predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za šport bo potrdil župan Občine Mozirje.
9.	Sklep o dodelitvi finančnih sredstev bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.
10.	Podrobne informacije lahko dobite na Občini Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, Janez JANKO, tel. 839 33 12, e-naslov: janez.janko@mozirje.si.
Občina Mozirje
Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
ČE MIKROFON NE POSLUSA
Na 4. Festivalu medgeneracijskega sodelovanja v Velenju, ki ga je organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje, je poslušalec iz naših logov zastavil vprašanje dr. Miru Cerarju, le nekaj ur morebitnemu kandidatu za projektno Vlado RS. »Kako to, da ste pustili Slovenijo na cedilu?« Ugleden slovenski pravnik pa: »Saj me nihče ni dobro poslušal, tako kot tale mikrofon ... Pametnejši pač odneha.«
(Foto: JM)


l
GLUHI »SLIŠIJO« KRETNJE
Na polstoletni slovesnosti medobčinskega društva gluhih Saša regije v njeni nesojeni prestolnici je pred dnevi s kretenjsko govorico in mimiko obraza »spregovoril« tudi predsednik države Borut Pahor. Ko je stopil na oder, si je naravnal rdečo kravato in kretenjsko pozdravil »dober večer«. To smo izvedeli iz prevoda strokovnjakinje za »ročne spretnosti«.
ZA 50 LET »TIŠINE«
Prireditev ob 50-letnici Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje (deluje tudi na območju občin naše doline) se je pričela z nemim igralskim fragmentom. »Kaj misliš Polde, bodo tile dol v dvorani razumeli, da je minilo že 50 let »tišine« in da naj nam končno prisluhnejo?! Bučen aplavz.
Več o obletnici društva boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic.
24	Savinjske novice št. 16, 19. april 2013	I
Križanka, Informacije, Oglasi
\
\
i :
SESTAVIL: PETER UDIR
GLAS PRI UDmRCU, PRELOMU. STRELU
MOC. JAKOST
GR. MIT. LETALEC
ZAt. PROTE-STANTIZMA fMARTlKj
AM. FILMSKI IGRALEC (SIDNEY)
STUDENTSKA KNJIŽICA. V KATERO SE VPISUJEJO OPRAVLJENI IZPITI
PROSTOR (1=11
SAMOSTANSKI PREDSTOJNIK
OKR.ZA RIO DE JANEIRO
CBLAClLOGR FILOZOFOV
SLAVNA TEKAČICA V OR MIT
IVAN ZORMAN
PRESEK. PREGLED
TEiA EMBALAŽE
HRV. NAFTNA DRUŽBA
PREBIVALEC NASE SOSEONJE DHÎAVE
KRAJ 00 MORJU. UREJEN ZA PRIDOBIVANJE SOLI
GASILSKA PRIPRAVA KI OMOGOČA RAZDELITEV PRETOKAV TRI CEVI
ZELNATO STEBLO. ZLASTI PRI ZEUM. OHROVTU
STIK. DOTIK
PROSTOR ZA PLEVE
ZAOKROŽEN ZNESEK, NA KATEREGA SE GLASI BANKOVEC
KOZJE USNJE (up. sc za galanlerip)
DAVlCo, OSKAR
DALMATINSKO Ž. IME
STOPINJA V SNEGU
BRITANSKI HORNIST (DENNIS)
KRAJ V MAKEDONIJI
KEM. SIMBOL ZA RADIJ
SIMBOL ZA GOSTOTO
NAME«. NAKLEP
PRESOJANJE. OCENJEVANJE. OPAZOVANJE
ALDEHID OCETNE KISLINE
PRVI. najSTAREJŠI OCEAN
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Dušan Jelinčič: Nocoj bom ubil Chomskega
Roman tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča je žanrsko zelo različno delo, ki v sebi združuje segmente pustolovskega, ljubezenskega, socialnega in na momente kriminalnega romana. Zgodba je postavljena v čas, ko je Noam Chomsky veljal za »svetel mit«,
njen osrednji junak pa je študent medicine, ki se v času duševnega nemira in razočaranja v ljubezni odloči za tujsko legijo. Glavni junak je po prihodu v Afriko hitro pahnjen v nevarno pustolovščino, nenade-jano začinjeno z močnim erotičnim doživetjem.
WHITE RABBIT
oWoOfi
i--)	www.belizajec.si
mm športna mc;ovim
\J ZQORNJBSAWNJSKIWLM
tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Na trgu 32, Mozirje
Slovarček:
BRAIN - britanski homist (Dennis); EKRAZE - kozje usnje; NOEMA - vsebina misli;
J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ZAFRKANT, IMITATOR, H EL, TOGA, VELIKA NOČ, PRIPOR, MA, OKLI, MOLJ, HIMEN, DRESDEN, AMONITI, LES, URAD, ARAL, OSOLKA, RITT, NAV, MARIA, PERJANICA, ELEKTRONKA, OCET, KOZA, ALJAŽ, ŽARA
v_^
Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 25
Napovednik dogodkov	
Petek, 5. april	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: O požrešni luži
	ob 17.00. športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NŠ Krško A (U14)
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Območno srečanje folklornih skupin Savinjske in Šaleške doline
Sobota, 6. april	ob 20.00. športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Janče (člani)
	ob 20.00. športna dvorana Mozirje Koncert Jana Plestenjaka
Nedelja, 7. april	ob 10.00. športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Zreče (U12)
	ob 10.00. Oš Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki (st. deklice): KLS Ljubno, Prebold, Zreče, Spodnja Savinjska
	ob 14.00. športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Radovljica (mladinci U-18)
	ob 16.00. Kulturni dom Mozirje Dobrodelna predstava Razvalina življenja
Torek, 9. april	ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Računalniška pismenost - kupovanje preko spleta
	ob 18.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Orgelski koncert - gost Klemen Karlin
Sreda, 10. april	ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje
	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Obuti maček
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: O požrešni luži
Četrtek, 11. april	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Pikapolonica
ŽIVALI - PRODAM
Bikca sr, starega 10 dni, prodam; tel. 58323-60.
Prodam bikca sivca, 120 kg, za zakol ali nadaljnje pitanje; tel. 584-30-27. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 031/874-459. Prodam telico simentalko, pašno, brejo 8 mesece; gsm 041/506-939. Prodam brejo telico, sr, pašno; gsm 041/793-519.
Prodam prašiče 70 - 130 kg, lastne reje, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče od 30 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam plemenskega ovna js pasme, genska banka; gsm 031/585-732. Prodam 4 burske koze z rodovnikom; gsm
Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, mt, nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Prodam silažne bale, cena po dogovoru, gsm 031/429-168. Prodam silažne bale; tel. 584-41-08. Prodam seno v rinfuzi; gsm 041/852-619. Drva suha, cepljena, metrska, balirana po m3, možen razrez, prodam; gsm 031/585-735. Prodam naravno pridelano, domače bučno olje, 1 liter je 12 eur; gsm 051/366-133. Prodam novo moško obleko, črne barve, št. 50; gsm 031/812-352. Prodam otr. diatonično harmoniko, staro 3 leta, CFB, 800 eur; gsm 031/764-072. Mobilni telefon LG optimus one, prodam za
60 eur; gsm 041/568-502. Prodam voziček s košaro za otroka od rojstva naprej; gsm 051/313-230. Prodam 3 krile vrat in 2 s podbojami, s steklom; gsm 031/349-368. Prodam cisterno za kurilno olje 2.000 l. Cena 50 eur; gsm 070/813-569. Prodam roto kosilnico IMT 165, dobro ohranjena, na 4 diske; gsm 041/413-180.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljen šivalni stroj overlock; gsm 031/331-231.
Kupim izkopalnik krompirja hmezad ali teh-nostroj; gsm 031/202-859. Kupim hlodovino smreke, jelke; tel. 03/83885-16.
DRUGO - IŠČEM
Društvo mladih Občine Nazarje išče rabljeno pohištvo za svoje prostore. Če nam je kdo pripravljen kaj podariti, pokličite gsm 040/548-022.
Prosim, če kdo podari ohranjeno sobno kolo eleptični trenažer; gsm 040/660-207.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Ugodno prodam motor APN 4, l. 1981, ohranjen, in motor daelim 125, l. 2000; gsm 041/606-865.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam obnovljeno 3-sobno stanovanje, 77 m2, na Ljubnem ob S.; gsm 041/354-693.
Oddam garsonjero v Lačji vasi, 30 m2, pritličje, vseljiva maja, 135 eur + stroški; gsm 031/371-143.
Najamem manjši poslovni prostor (pisarna) v Mozirju ali okolici; gsm 041/240-515.
OSEBNI STIKI
Prišla bo pomlad, fant punco ob sebi končno imel bi rad; gsm 041/240-403.
041/950-528.
ŽIVALI - KUPIM
DRUGO - PRODAM
Prodam silažne bale; gsm 031/774-520.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	POTREBUJETE INŠTRUKCIJE ZA ANGLEŠKI JEZIK?
Želite individualne ali skupinske ure za utrjevanje pogovorne ali poslovne angleščine? V Mozirju ali po dogovoru, za več informacij pokličite na 031/343-990, Veronika
JAAZ Janez Ažman s.p., Struževo 32, 4000 Kranj.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO:
centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjeva ni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1!
Resne ponudbe iz vse Slovenije.
Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net .
Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE
ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19.
Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.
26 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013
Oglasi
Zelenjavni susi na mehiški način Restavracija Vila Herberstein Velenje vabi na *#	vegetarijanski kulinarični večer
Juha Pappa al pomodoro z glasbenim gostom in vinsko kletjo Radgonskih goric
v petek, 19,4., ob 19. url.
tortefln nadevan s
špinačo rumenjakom	^^^Hff j^^^H^^^H^r j -
Krožnik letnega časa s čemazem, belusi in regratom
Hugo
Krožnik poinega okusa polenta treh barv in okusov krompir polnjen | ajdovo kašo i n juirčki kozarček vitaminov

K» . m~f tr
TOM
Sladoled iz črnega sezama s suhim sadjem v amarettu
^ vferi
** Večerje ocfprt za vse ljubitelje vegetarijanskih jedi. Me zamudite priložnosti in pohitite z rezervacijo! Cena vegetarijanske večerje, vključno z vini, je 37 £ na osebo.
Rezervacije od 12. do 22. ure na te!.: 03 896 1400
I
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 27
Oglasi
Vulkanski minerali - niso čudež, pomagajo pa pri bolečini , izboljšajo počutje in vrnejo izgubljeno
energijo
Spomladi leta 1981 so za utrditev gozdne ceste uporabljali material, za katerega se je pozneje izkazalo, da ima posebne lastnosti. Prah, ki je nastajal med nasutjem cest, se je usedel na tla in drevesa v okolici, močna deževja pa so ga sprala v zemljo. Nekatere bolne jelke, ki so bile že označene za posek, so tedaj ponovno ozelenele.
Gospod Robert Schindele se je na začetku čudil temu pojavu in se odločil razlago poiskati v znanstvenih krogih. Po analizi kamnine so mu razložili, da so jelke ponov-
no ozelenele zaradi mineralov iz mineralne kamnine, to pa ga je navedlo na misel, da je prah, ki vrača življenje drevesom, dober tudi za človeka.
Gospod Schindele je rekel, naj temu ne rečemo čudež, ampak le sprejmemo kot darilo narave, ker če bomo do nje prijaznejši, nam bo morda dala še kakšno.
O pozitivnih lastnostih vulkanskih mineralov so spregovorili tudi posamezniki, ki so jih preizkusili in vključili v svoj vsakdan.
Vulkanski minerali in bolečine v sklepih. Hči mi je priporočila jemanje vulkanskega prahu. Bila sem skeptična, da bi mi sploh lahko še kaj pomagalo, pri obrabi sklepov v kolkih in kolenih. Posledično nisem mogla spati na desnem boku veliko let, po 14 dneh jemanja vulkanskih mineralov (2 x / dan) sem brez bolečin zaspala tudi na desno stran. Zdaj jih uživam enkrat dnevno in ne čutim več bolečin. V svojo prehrano sem zaradi mojih let dodala Koen-cim Q. Zdaj se počutim odlično, lažje hodim in ne jemljem več nobenih zdravil proti bolečinam. Vulkanski prah uživam redno dnevno.
Ana M. (78 let), Mozirje
Dolgo sem imel težave s prekomernim potenjem in posledično neprijetnim vonjem, kljub temu, da sem se tuširal 3 x / dan, je vonj ostajal. Lani so me zaradi povišanega krvnega tlaka (170 /120) zavrnili kot krvodajalca. Ko so se pri nas doma znašli vulkanski minerali, sem jih začel krasti ženi! Zjutraj, preden sem šel v službo 1 merico, ko sem prišel domov eno in še eno pred spanjem. Po 6 tednih sem šel na krvodajalsko akcijo. Pritisk 130/80, kri 161. Zdravnica meje vprašala, če sem shujšal, če se več gibam ipd., pa sem ji rekel, da ne, da malo več kot mesec dni pijem vulkanske minerale. Malo se je zdrznila, me začudeno pogledala ... Kljub temu, da živim isto kot prej, je neprijetni vonj izginil, pritisk se je uredil in počutim se bolj umirjeno.
Moja skromna sklepna misel: Še en dokaz več, da so na tem zakomplici-ranem svetu najbolj učinkovite preproste rešitve (M. Kalašnjikov).
Tadej L. (35 let), Velenje
Krvavitev iz zlate žile je po treh dneh jemanja vulkanskih mineralov popolnoma prenehala, zame je bil to pravi čudež. Počutim se izvrstno, imam energije za izvoz. Tudi prebava se mi je zelo popravila, sedaj odvajam redno in brez bolečin. Pri prehladu - umiri kašelj, iz nosa ne teče, prežene gripo oz. je sploh ne dobiš, pa če si jo še tako želiš. Meni umirjajo tudi stres.
Mojca K.K. (38 let), Mozirje
Ko sem odkrila Vulkaske minerale »Schindele's mineralien« in jih začela redno uživati, se mi je železo dvignilo na raven, ki je nisem imela nikoli doslej v svojem izvidu. Pa še nekaj, izboljšalo se je tudi moje splošno počutje, imam veliko več energije. Občasno so se mi v mečih pojavili krči, od kar uživam te vulkanske minerale, tudi krčev nimam več.
Berni M. (39 let), Mozirje
PR
Nflrarti je mrau Jota vit, la>f potrebuje na Sfieimtf in iipofcjcpd livljcpje. V JraJiicurjo z ¡jubfmijo obdeluje ik? ttpviteva njene ¿oJtomfoiij. je fobko Piflii1 zivljen/i na tem planetu zelo lepo. To je mko), v kar verjamemo z vtem srcem m to zavest siri>™ tiapre/'.
Schindelejevi vulkanski minerali vsebujejo minerale in elemente v sledeh.
Kalcij;
pom^mb^-i j a ¿drave kotu. lobe in kntpi veiivno tkivo.
Magneiij:
podpira vtc in arteiijt
potrebno ¿a tvorbo krvi in kri obogati t kiitkonv
Cink:
krepi cehte in tpodbuja presnovo ■ ei boljšo prebavo.
Kalij;
ikrbi/a buljsu prtkrvavilev jrca io drugih mišic, UTivTiaiva lavni [.lak m dcfuje odvajalno.
S4UdJtv* ki ti i
ipoübuu prebavo in celino dihanje, libol^ia vdtz koic, las In nohtov.
Ekološka ,,
trgovina
i
Naročila in informacije na 040 151 004 ali www. ekološka-trgovinam i
BritöiUffimi flau HÖWt 1- P. Moliug B. SrcJ? L*a
28
Savinjske novice št. 14, 5. april 2013