nah3’ ,roV»' mn«; ne ^ Toit m M daJe nož0' idil}3 cij^1’ kr5e' ePa ikU)e jido-vi^ Serf Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat Ljubljana, 5. avgusta 1988 številka 31, letnik 47, cena 400 dinarjev ;3& ■ev1! mrtr iia*' liflP1, iegO' k* m 'UV offl' iziji rep' W rog1 etij* LO-e št ',vr-\ leg* iret in» Sama svarila Zgodovina bo sodila, kakšen korak je bil narejen pri Urejanju razmer jugoslovansko-kosovske drame. Mislimo na eno izmed najdaljših sej Centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov, ki seje nenavadno začela že z vprašanjem, kaj in kako uvrstiti na dnevni red, čeprav je bilo »Kosovo« žariščna tema, predvidena in tudi dejansko na tem zasedanju. Dejstvo je, daje šlo za nekakšen obračun članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije med seboj in tudi za ovrednotenje sklepov 9. seje CK ZKJ, ki je v nekem smislu pomeni prelom pri obravnavanju kosovske problematike in krepitev člana P CK ZKJ, vsa protislovja naše države, na izpitu so socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost, federativna ureditev, integriteta in neodvisnost države. Na seji Centralnega komiteja smo pričakovali jasnejšo besedo o tem, kako se uresničuje jugoslovanski program reševanja kosovske gospodarske in politične problematike. Govor je bil tudi o tem, vendar je, žal, prevladala za naše pojme dokaj militantna razprava o urejanju odnosov v Srbiji, ob kateri so tudi trezna in realna razmišljanja članov Centralnega komiteja navkljub resnemu in analitičnemu prijemu obledela zaradi nastopov nekaterih srbskih tovarišev. Kajpak bi bilo naivno trditi, da se je kosovska drama začela leta 1981 (namerno ne uporabljamo besede kontrarevolucija!), vendar drži, da so bili tudi po tem letu, kar precej časa, nekateri glasovi in zahteve Po neposrednejšem sodelovanju organizacij združenega dela pri skupnem vlaganju v nove proizvodne programe in zaposlovanju ljudi,kar je glavni problem Kosova, kot glas vpijočega v puščavi. Tudi slovenski člani CK ZKJ so premalo odločno nanizali pozitivne rezultate takšnega gospodarskega sodelovanja, ki seveda prinaša tudi marsikaj drugega, na podlagi katerih je moč govoriti o dejanski integraciji v družbi. Čistih računov o tem, kaj kdo daje in kako za razvoj Kosova in drugih gospodarsko manj razvitih predelov Jugoslavije, javnost seveda nima. To bo bržkone še dolgo uganka. Resnici na ljubo pa vendarle kaže opozoriti na to, pa naj si marsikdo še tako prizadeva prikriti, daje Kosovo najprej in predvsem gospodarski problem. Sele na podlagi jasne vizije in gospodarske prenove tudi kosovskega gospodarstva se bo lahko najbolj tragična epizoda z vsemi dramatičnimi razsežnostmi ~ mislimo na izseljevanje Srbov in Črogorcev - lahko Preprečila. In če je v tem ključno vprašanje biti ali ne biti pokrajine, potlej so vsa politična, ustavna in Pravna tuhtanja in recepti za rešitev drugotnega Pomena. Tedaj bomo lahko z vsem ponosom in trezno glavo pristali na Šetinčevo misel, da smo ustvarili razmere, v katerih nihče, ne Srb ne Črnogorec ne Albanec ne bo zapustil svojega ognjišča zaradi Političnih pritiskov. Zdaj, ko se politizira vse, potrebno in nepotrebno, ko se vsaka izjava - to pa je bilo moč videti tudi na seji Centralnega komiteja, lahko zelo zlonamerno razlaga, ln ko množična zborovanja in metoda političnega Pritiska v SR Srbiji postajajo aksiom političnega delovanja, so ogroženi vsi na Kosovu in še kje. Prav zato Kosovo ni samo srbsko vprašanje, temveč ^ejugoslovanskojn poziv z govorniškega odra ^ centru Sava, kjer je zasedal CK ZKJ, da morajo dobiti večjo podporo na Kosovu vsi, ki pošteno delajo ln SI prizadevajo, da bi se razmere spremenile in Umirile, da bi ljudje živeli drug z drugim ne pa drug ob drugem ali celo v prepiru, strahu in z občutkom °groženosti, morajo vzeti za svoje prepričanje tudi Vročeglaveži v vsej državi, ki ne razumejo, da je ruatenn jezik človekova vrednota, njegova skrb in ojazen, da ga ne uniči, že od zibelke naprej. Šetinc je ukazal, kako lahko v svojem jeziku pove svoje ubcutke, kako lahko vre in se oblikuje misel po domače, četudi se moraš včasih sporazumevati tudi drugače. Furjan Horvat Davek na novo tehnologijo je visok. Sto šestinpetdeset delavcev vevške papirnice, ki je ostalo brez dela, ga občuti na svoji koži. O tem pišemo podrobneje na 3. strani. Ljubljana, 5. avgusta 1988 Rekordi z grenkim priokusom Po izrazito mršavi predsezoni so naše turistične zmogljivosti končno le dobro izkoriščene. Vprašanje pa je, za koliko časa in če bo v teh dneh mogoče dohiteti zamujeno v prvi polovici leta. Zamudili pa nismo malo. Letošnji prvi avgust sta Obala in Kras pričakala s skoraj 19.000 turisti. To pa je za desetino več kot lani ob istem času. Samo v piranski občini je bilo 13.000 gostov, med njimi kar 11.000 tujcev. Seveda so bile zmogljivosti več kot polno izkoriščene: hoteli 105-odstotno, avtokampi pa celo 118-odstotno. Nekaj prostih postelj je bilo le še pri zasebnikih. Škoda le, da se je glavna turistična sezona že krepko prevesila v drugo polovico in da se bodo gostje, ki so te dni preplavili našo obalo, prav kmalu napotili spet proti domu. Sicer pa spodbudne novice o sedanjem dobrem obisku ne prihajajo le z morja. Bolje kot junija in julija je tudi v notranjosti. Na Bledu, na primer, imajo 4600 turistov, kar gotovo domačini ne bodo tako kmalu pozabili. Gre namreč za rekord v turistični zgodovini tega priljubljenega gorenjskega kraja. Med omenjenimi skoraj 5000 gosti je na Bledu več kot 80 odstotkov tujcev. Največ Angležev, Nizozemcev in Nemcev, seveda z zahodne strani meje. Še bolj kot vesti o zasedenih turističnih zmogljivostih pa so spodbudna poročila naših menjalnic. Janez Zemljarič je na zasedanju zvezne skupščine s tem v zvezi povedal, da so menjalnice do konca julija odkupile za več kot 750 milijonov dolarjev. To pa je približno trikrat toliko kot lani v enakem obdobju. Večji odkup dinarjev oziroma povečan devizni priliv gre med drugim pripisati tudi razvrednotenju našega denarja, to je, kot pravijo ekonomisti, realnejšemu tečaju dinarja. Očitno onstran meje letos ni bilo več na kupe naših bankovcev, zato so sijih morali tujci priskrbeti pri nas. Sicer pa si ob precejšnji menjavi tujih valut ne gre zatiskati oči pred tem, da so letos po svojih skritih deviznih rezervah segli tudi številni Jugoslovani. Bolje in pametneje se je namreč posloviti od mark, dolarčkov, šilingov in podobnih trdnih valut, kot pa biti lačen ali prikrajšan za najosnovnejše. Če bi imeli v nogavici kaj deviz tudi tisti delavci, ki danes s svojimi osebnimi dohodki ne morejo ne živeti ne umreti, bi bil kajpak promet naših menjalnic letos še bistveno večji. Pa še tole, da ne bomo pretirano vriskali ob trenutno polno zasedenih zmogljivostih. Delež Jugoslavije v mednarodnem turističnem prometu je iz leta v leto skromnejši. Še hitreje pa pada pri nas delež od svetovnega turističnega iztržka. Leta 1975 je bil 1,89 odstotka, lani pa le še 1,10. V istem času je delež naše države v mednarodnem turističnem prometu padel z 2,72 na 2,50 odstotka. Ni kaj, v boju za večji kos turistične pogače v svetu vse bolj zaostajamo. Še bolj očitna pa je naša nemoč v primerjavi z evropskimi tekmicami. Andrej Ulaga Kardeljevi mojstrovini se črno piše Tabuji padajo, čas je tak. Nekaj je sicer še zagrizenih varuhov revolucionarnih pridobitev, žal, še tem ni več jasno, kaj so v resnici pridobitve in kaj vse se da podtakniti pod ta dobrohotni plašč. Kdo bi si mislil, toda tudi Kardeljevi mojstrovini,-ki samo ji uradno rekli zakon o združenem delu, ljubkovalno pa mala ustava, delavska ustava..., se črno piše. Za Borbo je Jože Mencinger z ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete povedal, daje nad predlogom za odpravo zakona o združenem delu navdušen. Za to se je zavzemal že pred leti. Opozoril je, da gre za značilen primer zakonodaje, ki s predpisovanjem delovanja ekonomskih zakonov in ravnanja gospodarskih subjektov ni bila v skladu z »naravnimi« cilji gospodarskih subjektov. Dragutin Marsenič, profesor ekonomske fakultete v Beogradu, je za isti časopis izjavil, da bi z odpravo zakona o združenem delu in z avtonomijo podjetij, ki bi narekovala tempo gospodarskih tokov, povzročili največji udarec vsakemu etatizmu, tudi tistemu najbolj nevarnemu - policentričnemu. Prerokoval je, da bi z ohranitvijo zakona o združenem delu lahko odpisali enoten jugoslovanski trg, ki ga ni mogoče graditi na dogovornih sporazumih. Omenil je tudi težavo, saj da je zavest o zakonu o združenem delu prodrla v vse pore našega mišljenja in da podobno velja za ustavo, katere osnovna načela se bodo znašla v tragičnem navzkrižju s spremembami v normativnem delu. Ker pa pri nas tudi »dogovorne nevšečnosti« znamo odpravljati le na »dogovorne načine«, bodo ta in druga tragična navzkrižja brez dvoma nekako razmetali. Verjetno spet tisti, ki so vsaj sodelovali tudi pri njihovem zamotavanju. c jg Hvala ti, vlada Zvezni izvršni svet je z enim svojih ukrepov končno razveselil vesoljno Jugoslavijo, pa še zdomce zraven. Tridesetega julija je namreč povečal kvote, za katere lahko naši državljani prinesejo s seboj pri vračanju iz tujine, zdomci pri obisku ali vračanju domov ter zasebni obrtniki opreme ali nadomestnih delov. Občan lahko pripelje za 250 dolarjev blaga, za toliko, kolikor lahko v banki dvigne deviz s svojega deviznega računa. Računalnik sme biti vreden do 950 dolarjev - po trenutno veljavnem tako imenovanem statističnem tečaju, ki ga carina bojda menja le na koncu leta. Ta tečaj je zdaj dolar : dinar 1:1263,03. Čeprav je zdaj povečanje uvoznih kvot za občane, zdomce in zasebnike precejšnje, zadovoljstvo kajpak ne more biti popolno. Carinijo po dnevnem tečaju (ki je več kakor dvakrat višji!), zato sprostitev uvoznih količin v trenutku, ko vlada nujno potrebuje bogatejše vire za polnjenje zveznega proračuna, sploh ne preseneča. Zato povečevanje kvot ne diši po kaki politiki sproščanja pravic občanov, da devize, ki jih imajo na deviznih knjižicah, uporabljajo po svoji volji in presoji. Prav tako ni videti, da bi država s sproščanjem zasebnega uvoza bodisi povečevala konkurenco na domačem trgu ali pospeševala razvoj drobnega gospodarstva oziroma preustroj gospodarstva. R R Medicinsko programirani aktivni oddih delavcev spada med materialne stroške Sindikat premagal birokratske odpore Vse do marca letos so ozdi v naši republiki obračunavali stroške za -medicinsko programirane aktivne oddihe v breme materialnih stroškov. Tako je tudi v drugih republikah. Zdaj pa se je začelo zapletati. V Zvezi sindikatov Slovenije smo bili vseskozi prepričani, da je uveljavljena praksa povsem zakonita in da je programiran zdravstveni oddih delavcev oblika zdravstvene programirane rekreacije, čemur je osnova poprejšnje strokovno mnenje zdravnika medicine dela ali obratne ambulante. Eno izmed pomembnih meril je vsekakor zdravstvena ocena delovnega mesta in delovne razmere. Torej je šteti medicinsko programirani oddih kot ukrep za utijevanje zdravja in sposobnosti delavcev, ki opravljajo določena škodljiva dela, kar predstavlja tudi neposreden pogoj za delo in proizvodnjo. To mora biti ne samo kratkoročen, ampak dolgoročen, zavestno spoznan in uveljavljen interes delavcev. Zato se v sindikatih nismo sprijaznili z drugačnim obravnavanjem in razlago, ki jo je v javnost posredovala SDK Slovenije, češ da te stroške ni mogoče uvrstiti med materialne stroške. Zahtevadi smo mnenja in razlago pristojnih organov izvršnega sveta in uskladili strokovno mnenje z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, ki naj bo osnova za nadaljnjo ravnanje v ozdih: »Zakon o celotnem prihodku in dohodku ureja, da so materialni stroški temeljne organizacije med drugim tudi stroški za sprotne potrebe varstva pri delu (prvi odstavek 19. člena). V prvem odstavku 22. člena pa določa: »S stroški za sprotne potrebe varstva pri delu in varstva delovnega okolja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona so mišljeni tudi stroški za specifično zdravstveno varstvo delavcev, določeni s samoupravnim splošnih aktom v skladu z zakonom«. Zakon o zdravstvenem varstvu določa preventivno zdravstveno varstvo delavcev v 48. čelnu in sicer, da si morajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zagotoviti pravice do zdravstvenih storitev v zvezi: • s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, • z zdravstvenim varstvom pri delu, • z ukrepi za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo, • s posebnim zdravstvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Delavci morajo te pravice opredeliti v svojih samoupravnih splošnih aktih. Zakon o zdravstvenem varstvu določa v drugem odstavku 18. člena, da se iz materialnih stroškov temeljne organizacije združenega dela zagotavljajo sredstva za izpolnjevanje tistih obveznosti v svobodni menjavi dela, ki nastanejo zaradi z zakonom določenih potreb varstva pri delu in varstva delovnega okolja. Med ukrepe za utijevanje zdravja štejemo tudi medicinsko programirane aktivne oddihe delavcev. Ukrepe uveljavljajo delavci v skladu s sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti v organizacijah združenega dela po poprejšnji strokovno-medicin-ski obdelavi v pristojni enoti medicine dela, prometa in športa. Delavci so napoteni na omenjeni oddih v zdravstveno organizacijo. Zato menimo, da se medicinski programirani aktivni oddihi delavcev financirajo iz materialnih stroškov organizacij združenega dela. Mnenje smo Od domačih specialitet imamo samo opoldanske čevapčiče z novimi večernimi cenami! POVZEMAMO... Etatizem ne mara podjetnikov Zagrebški ekonomist in naš skorajda dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo profesor dr. Branko Horvat v zadnjem Danasu (hrvaškem političnem tedniku) polemizira z ne tako maloštevilnimi zagovorniki teze, da trg ne more zaživeti in živeti brez zasebne lastnine. To je temeljno nerazumevanje stvari, trdi Horvat in nadaljuje, da trg sicer potrebuje institut lastništva, saj le-ta ureja trgovino z ekonomskimi vrednotami. Toda z obstojem trga oblika lastništva nima neposredne vzročne zveze. Važno pa je, katera od oblik lastništva, zasebna, družbena ali kaj tretjega, je bolj učinkovita, in Horvat v nadaljevanju dokazuje, da je družbena lastnina uspešnejša od zasebne. Vmes pa obračuna še z zasebnimi delnicami, kajti v samoupravnem podjetju kapital »dobavlja« družba, celo takrat, ko je izvor posojila zasebno varčevanje (ker so banke družbene ustanove) ali ko se izdajajo delnice in obveznice (ker so kupci na trgu kapitala spet družbena podjetja). Zasebni trg delnic je torej nepotreben in neučinkovit. Prednost družbene lastnine pred zasebno je v večji prilagodljivosti. Vse, kar lahko napravi kapitalistično podjetje, lahko naredi socialistično samoupravno podjetje, pa še kaj več. Vse je dr. Horvat natančno opisal v šestem poglavju svoje knjige »Politična ekonomija socializma« (s tem delom je kandidiral za Nobelovo nagrado). V članku v Danasu pa opozarja na štiri pomembne razlike med družbeno in zasebno lastnino. Samoupravljanje omogoča, da se podjetništvo posameznika dopolni s kolektivnim podjetništvom. V delavskem svetu so delavci in uprava združeni v eno telo, kar zagotavlja vodstvu dejavno podporo delavcev (ne pa pasivno ali celo odpor, kot v kapitalističnem podjetju). Očitno je tudi, pravi Horvat, da je moderno, nehierarhično zastavljeno organizacijo podjetja laže postaviti v samoupravnemu kot v zasebnem podjetju. Managerji v kapitalističnem podjetju delajo napake, plačajo pa jih delničarji. Ko število delničarjev naraste na nekaj tisoč, izgube vsak vpliv na upravo podjetja. Kontrola trga z nihanjem vrednosti predhodno uskladili z Republiškim sekretariat^ | za finance in Republiškim komitejem za zako*1 | dajo. Problem je torej odpravljen, vprašanje pa je, a^jj mogoče poiskati krivca za 4-mesečno zmedo, negodovanje delavcev in tudi morebitne strosM Čemu torej vse to v podružnici SDK Velenje? To* lahko sindikat upravičeno vpraša, kdo je odg°vi» ren vodstveni delavec v tej podružnici. Sedaw ugodni razplet v korist delavcev naj bo opo^S . . . ^ nekaterim, da je birokratski samovolji treba stop še resneje na prste. . Jože Stegn Izvažajmo pesek ,ai! Jugoslovanska statistika je objavila podatke o zUfJajj trgovini v prvi polovici leta. Menda smo najD0JJ ugodno izvažali pesek in kamen, se pravi, da sP . največ deviz zaslužili prav s tem .izvozom. Najwa™ smo zaslužili z izvozom izdelkov visoke obdela''1 denimo s stroji ali napravami. Žal, izvažamo daleč ve tistih izdelkov, s katerimi v tujini slabo zasluži^1 pesek - ki ga imamo v izobilju ne le v kamnolorp1"’ ampak tudi na plažah, na katerih se pretegujel® finančno slabo podkovani turisti - pa v zanemarljiv količinah. Žal družba tudi ne kaže veliko volje, da 1 podprla najbolj donosni izvoz, čeprav ni treba velik, računati, da ugotovite, ali se bolj splača odpreti neka) sto novih kamnolomov ali novo tovarno avtomobil0''' ki bi jih izvažali za bagatelo ... 0 B. k Sociala, porojena v glavah birokratov Pri nas se natanko ve, kdo v krizah potegne kratk0, najmanj krivi! Primer: prejemki delavcev, katerih 1bz (ozd) je (po zaključnem računu) v izgubi. Delavci a smejo dobivati drugega kakor golo plačo, oklešče^ —v. ----,-------—,----------obdoW vseh dodatkov, znižano (povprečje enakega obdow preteklega leta) na 80% in povečano za rast življenjsk* stroškov. In že se izkaže, da so takšen predpis izdeV birokrati in ga vsilili delavcem kajti samo birokrat i sposoben česa takega: delavci ne smejo med drug*a prejemati denarnih nadomestil, niti za prehran": I Lahko dobijo bone za tovarniško menzo. Toda tisti, k že doslej niso imeli bonov, ampak so prejeh11 denarno nadomestilo, ga niso dobili zaradi svol. muhavosti, ampak zaradi zdravniškega priporočila, j pa zato, ker zanje (v dislociranih manjših enotah) f bilo moč organizirati tople malice. Da bo koza v8" ali malo cela, dobijo ti delavci takle nasvet: ob konc [ meseca lahko v tovarniškem bifeju za bone kup*1 salamo ali sir ... ito*' i Za tako socialo - ki se je rodila v glavah birokra - kajpak prav lepa hvala. & ^ delnic je posredna in počasna, včasih prepočasna, “ ^ bi bila učinkovita. V samoupravnem podjetju PaJ. uprava stalno na očeh delavcev, delavski svet ^ vpogled v vse poslovne skrivnosti in se bo zara , svojega preživetja odzval takoj, ko se bo upr*'. Taks*; izkazala za nesposobno ali neodgovorno. Taksc nadzor je bolj neposreden in bolj učinkovit kot na zor s pomočjo delnic. . Družbena lastnina omogoča delitev po delu, kar P ravni narodnega gospodarstva vodi v bolj enak merno razdelitev dohodka in v večjo socialno vaj nost. Zmanjšajo se socialne razlike, družba je civilizirana, z manj brutalnosti in manj odtujeno* , Pri enakomernejši razdelitvi dohodka niso potre0 visoki davki, ki sicer delujejo nespodbudno. Na kocu pa Horvat primerja ta svoja teore- „ izhodišča z razmeram v Jugoslaviji in ugotavlja, ®j v Jugoslaviji družbena lastnina ne obstaja. Začet samoupravljanja razvoja v predhodnih dvajset tič#" Sa letih so bili po letu 1972 uničeni in tako imenova dogovorna ekonomija je odrinila trg z administrat^ nim urejanjem in prevlado etatizma. Etatizem Pa " ^ prenese podjetnikov. Podjetnik je za Horvata čloV*'! .. ki oblikuje poslovni projekt. Odloča v nestalnih ^ merah in zato odločitve niso rutinske. V poslovanj * vnaša proizvodne, organizacijske in tržne inovaca Mi ci/tAt* i 'Tli m i + a! i no comn ioV»i*«o mA/i »•O'ZTl0*v . Ni sicer izumitelj, pač pa samo izbira med razpo . Ijivimi tehnologijami. Vendar izbira na posk>',s> ustvarjalen način. Njegove poslovne inovacij® izvor nenehne rastoče produktivnosti in več^j* k fe: dohodka. Vsak direktor seveda ni podjetnik nik ali politični oportunist to že nista. . Podjetnike smo pri nas množično odstranjevali začetku sedemdesetih let (»sekanje direktorjev*/ .j A zamenjavali z uradniki ali političnimi oportuni* j. To so takšni direktorji, ki za težave vedno kri'0 ga P1*, druge, ki se drže zastarelega proizvodnega F grama, ki kupujejo napačne licence, ki znajo saR - . del* dvigovati cene, ki izginejo, ko pride do stavke cev in podobno. _ Pomanjkanje industrijske kulture je uniči*0 ,0 tisto malo družbene lastnine, ker je je morda oSt Izgubile so se vse prednostni družbene lastnine, Ijavile pa praktično vse slabosti etatizma. Gospo«^; stvo in družba sta se znašli v slepi ulici, kot etatizmi na svetu. Iz zastoja in propadanja sta možna dva i2]*®jL , zaključuje dr. Horvat: uvedba zasebne ali druBjJLj 0 lastnine. Prva vodi s pomočjo »države - v sodobni kapitalizem. Družbena lastnina P®: A nom pravnih oblik lastnine v social*2* s pluralizmom pravnih oblik lastnine v soi Priredil: Boris Rugl Sil 'tli] Ljubljana, 5. avgusta 1988 POVZROČITELJ GLAVOBOLA — »Tale stroj, ki smo ga zdaj ustavili, je bil narejen leta 1896,« pravi delovodja Miloš Švare in ga pohvali: »Radarje delal s,polno paro‘, je izdelal tudi po 700.000 kg barvastega papirja gramature od 50 do 250 (gramov na kvadratni meter)...« (Vse slike: Sašo Bernardi) bil doslej bolj priden (»nad normo«); in če spet ne gre, ostane tisti, ki ima daljši staž v Papirnici; • tiste delavke, ki imajo že 35 delovne dobe so tehnološki presežek, pa čeprav so podpisale izjavo, da bi še rade delale; • presežek je tudi delavec, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati določenih del in nalog, drugam pa ga ni moč premestiti; • vzrok za »slovo« so tudi disciplinski prekrški; • ni pa vzrok za tehnološki presežek težko socialno r -i ne een« lob\a lela.11 ■atJe jgi111 :an°: ti, ^ 1.300-članskem kolektivu Papirnice Vevče je od 1. avgusta naprej °stalo doma (beri: brez dela) 156 delavcev (»OMAGAJTE NAM: Ostanite doma in se »najdite Spoštovani! Resnično nam je žal, da .p1 moramo sporočiti ne-Jletno, vendar nujno odlo-'kv. ustavitve starega bolje gospodarili, od- p^aradi K) ftirnega stroja in bolj pekovi te organizacije Pa-;voie ce smo se morali, da bi a.a1! fjjtc i) JRi tudi za zmanjšanje šte-V £ delavcev. 3rljCtc to so nastali v Papirnici lp ^ delavcev, med ka-*rpni ste tudi vi. ker vas kot sodelavca Palice cenimo, in vemo da ■ato'' g.fl t s,v tem težkem položaju ni-J znašli le po svoji krivdi, gp} bomo solidarno poma- di ked tem časom, ko boste Ppa in si boste iskali druge boste dobivali plačo, ja J j1^, ,'prtar se boste morali po-tajiti, da svoj problem reši-kšet v č!m kraj šem času. nai' bj ^asu bivanja doma se ste morali vsi ravnati po ir o* ČV!lih- kUih je sprejel De-ak<> *i.ski svet in so priloženi vat Vppu. W ^ hahko, da boste v tem ča-°sii v težave, kijih sami e*’ ! boste mogli rešiti. Pri "erf ?ar Poskušal poma- VMb, delavski komite, v . 0 s svojim delom pričel u ®etrtek, 4. avgusta ob 13. knjižnici. težavah se boste ieti[ ati'; SVojih ^a vako pogovorili tudi ob ob-r tedenskem javlja- L(| fljCev socialni službi Papir- cij* . S' " c^° v Papirnici, vas f^pamo, da svoj problem ■ ke m s tem prispevate Sodelavci, ki zaenkrat še 01 t* ht^jšim rezultatom Papir- Hce.' H Sfno s takšno vsebino, ki "odposlal« v. d. direk- vij« K 9 pk 0)' vevškega kolektiva l9a»an, K°gej’ 30 !• avgusta 15r ' deta Poštarji dostavili ja'"! Naslovnikom iz bližnje lj0uaijnje okolice, ki so zavo-jNstavitve starega papir- tehn ^troja 11 (ps n) Postali p., NNioški presežek vevške sanice. »Že dalj časa smo li0lZa.kUučnimi računi vrte-s0 0^n Pozitivne ničle, ko pa ukrep,« pravi vodja kadrov-sko-splošnega sektorja Papirnice Vevče Ana Selan, ki je poleg v. d. direktorja Dušana Kogeja ta čas edina pristojna za posredovanje informacij. »Pravega« direktorja namreč še vedno nimajo. »Takoj smo začeli izdelovati sanacijski program, v njem pa ,vzeli na piko' PS II iz leta 1896. Z njim je bilo neposredno zaposlenih 87 delavcev, če pa prištejemo še .posredno' delovno silo, pridemo do vsote, ki ji zaj pravimo tehnološki presežek,« nadaljuje Selanova in v isti sapi postreže s podatkom, da je v belem svetu za enako proizvodnjo potrebnih pol manj zaposlenih, »da o režiji niti ne govorim«. »Pravšnji za pokušino« Z ustavitvijo PS II se je strinjal tudi izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje; po finančni plati jim zaradi praznega erarja seveda ni mogel priskočiti na pomoč, jih je pa zato »moralno« podprl: sestavil je skupino socioloških, ekonomskih, pravnih... strokovnjakov, jo oplemenitil s stiki s komitejem za delo in družbenim pravobranilstvom samoupravljanja (»pardon, teh nismo mogli dobiti, ker so bili tedaj menda na dopustih«) in ji naložil za domačo nalogo izdelavo študije z naslovom »Reševanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavce v delovnih organizacijah«. Uporabna bi naj bila za vse, ki jih težijo tovrstni problemi. In ker so bili papirničarji tedaj ravno pravšnji za pokušino, so jih vzeli pod lupo. ZGOVORNE ŠTEVILKE — »Na plačilni Usti imamo 1.300 delavcev, med njimi jih je 46 odstotkov iz drugih republik ali pokrajin,« pravi Ana Selan, vodja ka-drovsko-splošnega sektorja Papirnice Verče. »Na enoto proizvoda je bilo preveč za dve tretjini delavcev in za tretjino režijcev...« Kdo je odveč? »Najprej smo izdelali merila, po katerih smo napravili spisek tistih, ki so ekonomski in tehnološki presežek, pri tem pa seveda pazili na pravno plat, da ja ne bi bilo zakonsko sporno, zakaj je ravno ta in ta na spisku, ne pa on ali on,« nadaljuje Selanova, nato pa - skrajšano - pojasni merila: • če se odpravi delovno mesto, drugje pa ni ustreznega, potem je ta delavec tehnološki presežek; stanje, saj mora firma težiti k zadovoljivem stanju kolektiva, ne pa posameznikov. Po teh merilih je posebna komisija delavskega sveta sestavila listo »odpisanih«; posebna 3-članska komisija, sestavljena iz strokovnjakov, pa bo odgovarjala na pritožbe. Pravila igre V Papirnici so oblikovali tudi posebni delavski komite, sestavljen iz dveh »presežnih« delavcev, predstavnikov delavskega sveta, sindikata, osnovne organizacije ZK in predstavnika občinskega sveta ZSS ter enega od vodilnih delavcev. Vsak četrtek od 13. ure naprej bo v njihovi knjižnici prisluhnil njihovim stiskam in težavam, jih nato registriral in potem posredoval strokovnim inštitucijam, ki se bodo morale ukvarjati z njimi. Delavski svet je sprejel še »pravila igre«, ki jih bodo morali »presežniki« strogo upoštevati. Poglejmo nekaj teh pravil: • 1-krat tedensko obvezno javljanje v socialni službi Papirnice; • kdor se neupravičeno ne javi, pomeni, da je »usekal plavega«; če to ponovi trikrat, gre na disciplinsko; • ne sme se ukarjati s »sivo ekonomijo«, temveč mora biti od 6. do 14. ure doma, da ga v primeru »izpada« lahko pokličejo kot nadomestitev ... Dokler bodo »tehnološki presežniki« doma, bodo pre- če ni popolnoma jasno, jemali 100-odstotne meseč- kdo je odveč, ostane v službi tisti, ki ima višjo izobrazbo; če sta spet pri tem dva enaka, ostane delo tistemu, kije Prvem trimesečju le-PoWdega ^e1:a rdeče številke Wci tleza dobrih 600 mili-sj^o ®barih dinarjev izgube. J;e rnorali odločiti za ta, ^Noge, žal. res oster »Presežniki«, ki so po 1. avgustu ostali doma, so pa bili v Papirnici Vevče zaposleni 20 let, bodo po vrednosti julijske točke (1.660) brez norme dobili za 184 ur »dela« take plače: — prebiralci papirja 450.000 dinarjev neto — vratarji 420.000 dinarjev neto — administratorji 530.000 dinarjev neto — I. pomočniki PS 560.000 dinarjev neto — II. pomočniki PS 530.000 dinarjev neto — razkladale! 430.000 dinarjev neto Sicer so pa povprečni osebni dohodki junija znašali 558.000 dinarjev. ne dohodke. Doklej bo to trajalo? »Dokler tako imenovani tehnološki presežki ne bodo zakonsko urejeni,« povzema Ana Selan in dodaja: »Ker se utegne stvar zavleči, jo bomo mi skušali reševati tako, da bomo tistim, ki so tik pred upokojitvijo, dokupili leta, drugim pa z družbeno pomočjo pomagali najti drugo zaposlitev.« Zaradi zgodnjega zaključka redakcije smo v tej številki »obdelali« le prvo plat medalje, drugo, senčnejšo, pa pripravljamo za prihodnjo številko. Damjan Križnik Z našega zornega kota »Ena glavnih točk sanacijskega programa, ki so si ga letos zastavili v Papirnici Vevče, je tudi odprava tehnoloških presežkov delavcev, ki se pojavljajo zaradi uvajanja nove in odpravljanja stare tehnologije. V skladu z odločitvijo, ki sta jo podprla tudi delavski svet in moščanski izvršni svet, bo od danes naprej ostalo doma 156 delavcev. »Tako je zabeležilo Delo 1. avgusta in dodalo, da bodo odvečni delavci še naprej ostali v delovnem razmerju v Vevčah in da bodo v papirnici prejemali stoodstotni osebni dohodek vse dotlej, dokler se ne bodo zaposlili drugje. Novica v teh časih seveda ne more pomeniti kakšnega posebnega presenečenja, saj jo je slej ko prej jemati kot sestavni del današnjega, še bolj pa jutrišnjega vsakdanjika. Prav tako najbrž ne bo nikogar, ki bi si drznil oporekati odločitvi vevške delovne organizacije. Prej nasprotno: Papirnica utegne biti spričo svojega socialističnega in humano naravnanega ukrepa od pristojnih dejavnikov celo pohvaljena. Pri vsej stvari nam torej ostane samo še eno in sicer ključno vprašanje: kakšen ekonomski učinek bo imela delovna organizacija od tega ukrepa, iz katerega je razvidno, da sije vse breme reševanja odvečne delovne sile naložila na svoja ramena ? Vprašanje se zastavlja kar samo, če vemo, da je k takšnemu ukrepu tovarno v Vevčah silil prav gospodarski motiv. Prav zanimivo, da na to vprašanje vsaj za zdaj nihče ne odgovarja. In roko na srce: tudi ne more! Preprosto zato, ker ekonomskega učinka takšnega reševanja tehnološkega presežka delavcev, kot so se ga lotili v Vevčah, preprosto ne more biti. V tovarni ga nekako prikrito pričakujejo šele potem, ko bodo »delavcem pomagalo najti zaposlitev v drugih delovnih organizacijah«. Kaj pa, če jim to ne bo uspelo in bodo delavci še naprej ostali na njihovem plačilnem seznamu? Priznati je treba, da v tej zgodbi nekaj manjka. Ve se tudi kaj. O tem smo pred časom pisali tudi v Delavski enotnosti in ugotavljali, da do trga delovne sile, ki pa je conditio sine qua non sleherne tržno naravnane ekonomije, nikoli ne bomo prišli, če ne bomo kar v najkrajšem času opustili zagotavljanje varnosti zaposlitve na ravni tozda oziroma delovne organizacije. Kot je pred časom v intervjuju za Komunist ugotovil tudi predstojnik sociološke katedre na FSPN Ivan Svetlik, organizacija, ki se posodoblja ali ima tehnološke oziroma ekonomske presežke delovne sile iz drugih razlogov, ne more nositi odgovornosti za zaposlovanje teh presežkov. Preprosto zato, ker to zavira njen tehnološki razvoj in prilagajanje tržnim razmeram, hkrati pa močno povečuje fiktivno zaposlenost. Svetlik je, izhajajoč iz izkušenj najbolj razvitih tržnih gospodarstev, tudi ugotovil, daje varnost zaposlitve potrebno nujno zagotavljati širše, na primer na regionalni ravni. Toda to bi na drugi strani pomenilo tudi združevanje bistveno večjih sredstev za te namene. Medtem ko znašajo ta sredstva v razvitih deželah do treh odstotkov družbenega proizvoda, je pri nas ta delež za zdaj vsaj desetkrat nižji. V Vevčah torej počnejo nekaj, kar po zdravi ekonomski logiki niti po naključju ne bi smeli. Toda to počnejo, ker si v labirintu zmešanih pojmov uvajanja tržnih zakonitosti v Jugoslaviji drugače preprosto ne znajo pomagati. S tem pa so dali vsem zelo nazorno vedeti, da so tržno naravnani ukrepi tekoče gospodarske politike neceloviti in da gremo v reformo gospodarske-i ga sistema nepripravljeni. Doslej pa so prav vsi poskusi gospodarskih reform v naši državi propadli prav zaradi tega. Bo enaka usoda doletela tudi zdajšnjega ? Ivo Kuljaj DETAJL IZ VEVČ - Spomenik možu, ki je tu natanko pred 145 leti ustanovil Papirnico... Pod žrlo »Če sem čisto iskren, vam moram priznati, da sem se tega 1. avgusta neizmerno bal,« se nam je po končanem pogovoru spovedal Tone Cimerman, predsednik izvršnega odbora Osnovne organizacije sindikata, ki je v vevški Papirnici že 13 let zaposlen kot vodja oddelka za elektrotehniko, zraven pa zažugal, da to za zdaj najbrž še ni za objavo. »Pričakoval sem štrajk, dočakal pa preplašene ljudi, vdane v usodo...« »Na zadnji seji izvršnega odbora (v sredo, 3. avgusta, op. a.) smo še enkrat temeljito pretehtali, v kaj so pri nas šli in kakšen križev pot nas utegne spremljati do končne odrešitve,« je povedal Cimerman. »Predvsem smo ugotovili, da sprejeta pravila igre ne veljajo za vse ljudi enako. Na tem spisku tehnoloških presežkov so namreč tako dobri kot slabi delavci. In če se nek stroj ustavi, potem so ,na cesti* vsi, ki so mu stregli. Razumete? Druge ,mašine* pa še tečejo; strežejo jim dobri in slabi delavci. Zakaj torej ne bi dali na spisek ,presežnikov* slabih delavcev in jih zamenjali z onimi pridnimi, ki so zaradi .višje sile* ostali doma? Tu stroka ni pravično opravila svojega dela...« V vevškem sindikatu so prepričani, da so strokovne službe resnično humano poskrbele za svoje »odpuščene« ljudi, so pa presenečeni, da jih niso sproti obveščali o tem, kaj se dogaja, kaj se utegne zgoditi..., nenazadnje pa tudi o tem, kako nameravajo to speljati. j) k SšiŠŠ&i TEHNOLOŠKI PRESEŽEK JE STVAR STROKE — Tone Cimerman, predsednik IO ZSS Papirnice Vevče. DELAVSKO GIBANJE V SVETU Ljubljana, 5. avgusta 1988 Delavska enotnost V Beogradu je bila konferenca sindikatov balkanskih držav RAZLIKE NE SMEJO BITI OVIRA SPORAZUMEVANJU če Albanije, da ne sodeluje na večstranskih srečanjih družbe-nopolitičnih organizacij balkanskih držav. V Beograd niso dopotovali tudi predstavniki drugega turškega sindikata, ki so sicer sodelovali v pripravah na srečanje, vendar njihov predsednik iz zdravstvenih razlogov ni mogel dopotovati v Beograd. SEV, ena Evropske skupj10' ena bi to želela biti, Jugosla!,i 1 pa je za zdaj zunaj evroP?!^ ekonomskih povezav. je tudi pripadnost sindikA Na)' balkanskih držav mednarod^' sindikalnim organizacijam-1 pomembnejše pa so seveda ^ like v družbeno politični Ure . V Beogradu je bila prejšnji teden dvodnevna konferenca sindikatov balkanskih držav. Srečanje predsednikov Centralnega sveta bolgarskih sindikatov, Generalne konfederacije dela Grčije, Generalne unije sindikatov Romunije, Konfederacije naprednih delavskih sindikatov Turčije in Sveta zveze sindika- Iz sklepne listine Sodelujoči ocenjujejo konferenco kot pomemben dogodek, ki pomeni del splošnega pozitivnega procesa na Balkanu in korak naprej pri ustvarjanju možnosti za nadaljnji razvoj dvostranskega in večstranskega sindikalnega sodelovanja na Balkanu. Pomeni odločen izraz volje delovnih ljudi in sindikatov balkanskih držav, da si prizadevajo in dajejo konkretne prispevke k napredku medsebojnih odnosov in vzajemnemu koristnemu sodelovanju na vseh področjih, krepitvi miru, razumevanju v Evropi in širše v svetu. V duhu skupne želje po krepitvi vedrega ozračja na Balkanu, ki je skupna vsem udeležencem konference, so opozorili na nujnost vsebinske obogatitve in posodabljanja oblik in metod dvostranskega in večstranskega sindikalnega sodelovanja predvsem: - s pogostejšimi srečanji, stiki in izmenjavo mnenj med delavci in sindikati na vseh ravneh, vključujoč tudi sodelovanje sindikalnih glasil, izmenjavo publikacij in pisnih informacij o delu sindikatov; - z izmenjavo izkušenj in spoznanj o vseh področjih sindikalnega dela, o skupnih problemih, kot so udeležba delavcev in njihovih sindikalnih organizacij v družbenoekonomskem razvoju; oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju in samoupravljanju v podjetjih in družbi kot celoti; ekonomski, socialni in drugi dejavniki, ki vplivajo na življenjske in delovne razmere, gmotni in socialni položaj delavcev in zagotavljanje njihove materialne in socialne varnosti v procesih modernizacije in prestrukturiranja gospodarstva; trajno splošno in strokovno izobraževanje in usposabljanje delavcev v skladu z uveljavljanjem novih tehnologij v procesu proizvodnje in storitev; varovanje človekovega delovnega in življenjskega okolja; - z dajanjem pobud in pripravljanjem skupnih akcij sindikatov za ohranitev miru in na drugih področjih, ki so pomembna za delavce in njihove sindikalne organizacije; - s stalnim dialogom o družbenih, ekonomskih in drugih skupnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo delavce in sindikate balkanskih držav. tov Jugoslavije ter njihovih sodelavcev je pomenilo učinkovit zaključek številnih stikov in srečanj v obdobju dobrega leta, odkar so jugoslovanski sindikati predlagali takšno srečanje. Splošna ocena je, da je balkanska sindikalna konferenca potekala gladko, mirno in kar najbolj konstruktivno. Tudi sklepno listino - tudi na tem srečanju so sklepe in stališča sprejemali s konsenzom - so sprejeli soglasno, ob manjših pripombah predstavnikov turških sindikatov. Edino spremembo so vnesli v uradni naslov srečanja: prvotnemu naslovu »Konferenca sindikatov balkanskih držav« so dodali »LR Bolgarije, Republike Grčije, SR Romunije, Republike Turčije in SFR Jugoslavije«. Tako so upoštevali izostanek predstavnikov Centralnega sveta sindikatov Albanije. Ti se vabilu niso odzvali z obrazložitvijo, daje stališ- Da so se balkanski sindikalni predstavniki zbrali na takšni konferenci, je bilo potrebno premagati nemalo težav. Morali so odpraviti številne predsodke, oklevanja in skepse. Neksg vzrokov, ki so doslej oteževali sodelovanje, kaže pripisati medsebojnim razlikam, ki so tolikšne, da vsaka država pomeni primer zase. Od petih sodelujočih držav sta po dve članici Varšavskega pakta, dve pakta NATO, ena pa je neuvrščena. Različna je tudi pripadnost ekonomskim grupacijam - dve državi sta članici tvi in v družbeno ekonornsk^ položaju posameznih držav vlogi sindikatov v družbi. Če rezultate balkanske sii^j kalne konference motrimo števajoč ta dejstva, P°^j^av. dejstva, sposobnost balkanskih -da se dogovarjajo, lahko P0)11!. je kot zrelostni izpit za vklju^ vanje Balkana kot obm° v svetovne integracijske m in procese sodobnih spreme^ | Sodelujoči na konferenci so ■azfr di soglasno poudarjali, da P ke nikakor ne smejo ovirati Sp razumevanja. ■H Dr. Dmitar Mirčev LASTNA KADROVSKA POLITIKA ločanje za tržno ekonomijo skriva v sebi strah, kar samodejno blokira resnične akcije sindikata pri njegovi preobrazbi. Kolikor koli že politika in država nista pripravljeni na odprto ekonomijo, na to ni pripravljen niti sindikat, in če že hočete, tudi velik del delavskega razreda ne. Eden izmed problemov sindikata je ta, da ni spremenil razvoja družbene osnove. Bolj pogosto je namreč spremljal, kgj delajo skupščine, ZIS, vlade in razpravljal o tem, kako ngj se odziva, hkrati pa ni delal tistega, kar bi bilo potrebno in bi moral delati. To pa je spremljanje sprememb in tokov v svoji družbeni osnovi. V tej družbeni osnovi jev zadnjih desetletjih prišlo do pomembnih materialnih, socialnih in kulturnih sprememb. Toda sindikat se ni prenovil in ni prilagodil svoje organizacijske sestavine novim spremembam. Zato tudi ni čudno, da smo se danes znašli v tako rekoč absurdnem položaju, da gledamo na razvoj sindikata s stališča nekakšnega njegovega herojskega obdobja; če želite, tudi herojskega obdobja samoupravljanja, medtem ko so družbene in materialne razmere povsem drugačne. Še vedno na primer domnevamo, da je socialna osnova delovanja sindikata in nasploh njegova funkcionalnost enoten položaj delavstva v sistemu. Nasprotno, ta položaj ni enoten, čeprav mislimo, da bo funkcionalnost delovanja sindikata izražena prav s sredstvi herojskega obdobja, kakršna so enotnost zavesti, akcije, organizacijska monohtnost, demokratični centralizem. .. torej s sredstvi, ki pomenijo popolno spoštovanje odločitev ipd. Ali samo zaposleni zahteva razširjenje družbene baze sindikata in hkrati osvobajanje od sektaštva nasproti drugim delovnim slojem, naj so to formalno nezaposleni, mislim, da bi sindikat lahko presegel svojo doslej sektaško naravnanost. Zato je to treba v prihodnje spremeniti in priznati vse sloje v sindikatu. Treba je torej pozabiti na primer delavsko-razredni, administracijski element. Prav takšno obravnavanje (samo vsi zaposleni v sindikatu) namreč pomeni blokado objektivnosti interesov, ki vendarle so, in vse manjšo učinkovitost sindikata v akciji. Po drugi strani pa je blokada akcije sindikata rezultat konfliktnih interesov v njegovi sestavi. To bom podkrepil s primerom odločitve partijskih organov v Srbiji in drugih republikah, da bi administrativni aparat zmanjšali za 10 do 20 odstotkov. Toda kako temu delu zaposlenih povedati, da morajo sami sebe ukiniti? Prav zato je težko pričakovati, da bi se takšna akcija končala učinkovito. Takšno pričakovanje je zagotovo čista iluzija. S tem želim pravzaprav reči, da nam ni treba različnih interesov priznati kot legitimne in jih potem upoštevati pri graditvi politike sindikata. Torej ne gre za enotno. pohtiko, enotne opredelitve, temveč za priznavanje pluralizma interesov, in na tem velja graditi pohtične programe. Danes, v krizi, se kljub bojaznim pred tržno ekonomijo ta ekonomija vseeno omenja kot možnost za hitrejše reševanje stanja, stanja, v katerem se manjša zaupanje v vodstva. Vsekakor sije pri tem zanimivo pogledati, kako je s sindikatom. Z anketo (spraševanje) smo ugotovih, da v tem kriznem času kljub vsem nezadovoljstvom 50 odstotkov delavstva sindikatu vendarle močno zaupa. Menim, da to ni posledica njegovih uspešnih akcij, temveč tega, ker se ni priključil mehanizmu oblasti. Ni izgubil ugleda. Toda če bi bolj vrasel v ta mehanizem in s svojimi idejami pomembneje sodeloval v odgovornosti, bi bila kri- tičnost zagotovo večja, manjše. , Kakšen odstotek zaupanja pa bi imel sindik^ če bi na primer sindikalno vodstvo (zlasti k občinski ravni) delovalo samostojno, ne da bilo prenašalec partije (da se izključno drži a partijskem članstvu)? Na to vprašanje ni mog0^ zanesljivo odgovoriti, ker vemo samo to (°sn0L so spraševanja), da bi sindikat razpadel ali P . postal samostojna organizacija. Toda samo tesn W povezanost med sindikatom in partijo vendar* V ni slaba, so menih vprašani, medtem ko za K Sa drovsko pohtiko niso mogli dati takšnega odi Ve vora. Zdi se, da članstvu, tudi tistemu na občPJ ski ravni, ni jasno, kako lahko nekdo od predse0 nika sindikata postane minister ah minist* predsednik sindikata itd. Sindikat bi torej mor tu, imeti svojo kadrovsko pohtiko, odvisno od n) ^ govega organizma. Če je ni, sindikat izgublja sv 1 jo identiteto. Ha Dr. Mitar Miljanovič ZA ČIMVEČJO NEODVISNOST Toda takšna nekoč aktualna sredstva niso več učinkovita. Zato mislim, da je eden izmed dejavnikov zgraditve sindikalne vloge ta, da spremlja, kaj se v tej osnovi dogaja. Zato se na primer vsiljuje preizkušanje sintagme — delavski razred in delovni ljudje. Ta sintagma se v organizacijskem smislu, kar zadeva sindikat, odraža kot načelo vseh zaposlenih. Toda izraz vsi zaposleni je pravzaprav vezan na etatistični sociahzem, v katerem so vsi zaposleni najemni delavci države. Zato so po tej liniji člani sindikata zastopani v državi. Odtod tudi vprašanje: kako daje sintagma »vsi zaposleni« tako dolgo ostala v našem sindikatu? Današnji čas namreč zahteva preizkus in tudi spremembo takšne osnove sindikata, Brez priprav Toda ko govorimo o novem sindikatu, novem projektu socializma ah novem delavskem gibanju, izhajamo iz idealnega modela, ki ne samo, da ga ni bilo, temveč zbuja tudi precej odpora. Gre namreč prej za subjektivno željo ljudi, nekoga na vrhu, v administraciji, kot pa za objektivno osnovo, na kateri se uresničuje takšna pohtika. Toda v nasprotju s tem sindikat, partija in druge subjektivne sile v takšnem administrativnem obdobju socializma niso navajene na delovanje v takšnih razmerah. Zato, bog ne daj, da bi jutri začel delovati trg, ker bi to sindikat, partijo itd. pokopalo. To pomeni, da sindikat ni pripravljen za takšne novosti. Prav zato mislim, da načelno od- Naši sindikati morajo delovati tudi kot klasični pogajalski sindikati in pri tem uporabljati sredstva za zaščito in revindikacije — če nočejo, da jih članstvo zavrže. Ko govorimo o današnjih jugoslovanskih sindikatih, moramo predvsem upoštevati, da delujejo v kriznem času. Za krizo smo dolgo časa mislili, da ima le gospodarske razsežnosti, čeprav sam ne dvomim, da ima še druge, skoraj univerzalne dimenzije. Toda slepih smo se tudi s tem, da je jugoslovanski pohtični sistem idealen, neoporečen, da ga ni treba spreminjati - in iz tega so izhajah tvorci konsenzualnih (petnajst jih je) ustavnih sprememb. Veljalo je, da ni treba spreminjati temeljnih načel ustave iz leta 1974. Z drugimi besedami povedano, izhajah so iz tega, da je pohtični sistem praktično idealen, čeprav vse kaže, da je glavni vir te krize. Drugo, kar je zelo pomembno in kar je treba upoštevati, kadar govorimo o jugoslovanski krizi in o položaju sindikata kot razredne organizacije, je mednarodna razsežnost krize socialističnega gibanja. V socialističnih državah živi več kot 30 odstotkov svetovnega prebivalstva in ta kriza se v različnih oblikah in na različnih stopnjah: pošastne lakote, ki ££rozi Vietnamu, in ki mednarodno pomoč, do nesposobnosti P0?3??^ nih sociahstičnih držav (tudi v naši soseščini)^ zadovoljijo osnovne civilizacijske potrebe^; ^ denimo da človek v svojem sistemu pozi: zmrzuje. Neodpustljiva počasnost ( Ce Vse to je temelj sklepa, da se naš Ja: premalo in neodpustno počasi prilagaja stvara^j odnosom tudi z metodami svojega dela, ko . vendar zahteve natančne in jasno izražene- #^jl dvoma je standard padel na mejo, na kateri J ^ pred 20 leti, in naši sindikati bi morali del(^ tudi kot klasični, pogajalski sindikati. Upora-^ ti bi morah sredstva za zaščite in revandika1-^ če nočejo, da jih članstvo zavrže na obrobje jj. godkov, da jih zbriše, kot so zbrisah uradne P ske sindikate na začetku našega desetletja. ^ števati namreč moramo, da delavski razre Stavka v izolskem Delamarisu opozarja »ZVEZDA MORJA« Vzhaja in zahaja ga kroga neuspešnosti pa bi jim zagotovo naj večje rezultate zagotovilo prestrukturiranje proizvodnje. V sanacijski program so zapisali, da to pomeni predelavo ribe v različne ribje izdelke (kon-fekcioniranje proizvodnje), predvsem pripravljanje zmrznjenih ribjih obrokov, kot so na primer ribji čufti in polpete ter polpripravljene zamrznjene ribe. Za takšno preusmeritev pa je potreben denar - ocenjujejo da bi pet milijard dinarjev zadostovalo - tega pa nihče, niti delovna organizacija, nima. Že pred nekaj meseci so se na referendumu odločili za spremembo samoupravne organiziranosti in združitev tozdov Delamaris in Riba v novo temeljno organizacijo, ki naj bi poslovala v okviru Droge, ali pa morda celo samostojno in naj bi se odcepila od matične organizacije. Nov tozd bo po opravljenih postopkih začel delovati v zadnjem letošnjem trimesečju. Tako računajo, da bo priteklo za sanacijo razmer nekaj novega denarja, predvsem iz sredstev, kijih republika namenja za stimulacijo ulova v ribištvu. Hkrati naj bi za prestrukturiranje proizvodnje zbrali denar tudi v občini, toda tudi ta rešitev nima kdo ve kako oprijemljivih dejstev. svojcev v sosednjih republikah, od koder jih je veliko prišlo s trebuhom za kruhom v Slovenijo. Stavka se je začela ob 6. zjutraj, že okoli 8. uri pa so stavkajoči, ki so se jim pridružili predstavniki občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta, pa tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Izola, direktor tozda in predstavnika občinske organizacije ZK, oblikovali stavkovni odbor, ki se je takoj lotil reševanja položaja. Za predsednika so izvolili Vilija Gostinčiča, iz-menovodjo v proizvodnji konzerv. Stavkajoči so se dogovorili, da stavkovni odbor vodi stavko in poskrbi, da bodo zahteve delavcev po večjem osebnem dohodku izpolnjene, nato pa so se, nekaj po lO.vrnili na delo. Stavkovni odbor je ob navzočnosti omenjenih predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti po dveh sestankih (ob 8.30 in ob 13.30) sprejel stavkovna pravila ter sklenil, da se morajo do petka, 5. avgusta, poiskati možnosti za 25-odstotno povečanje osebnih dohodkov. Če njihova zahteva ne bo uresničena, se bo stavka v ponedeljek, 9. avgusta, nadaljevala. Od občinskega izvršnega sveta so zahtevali, vsL nevzdržne razmere « °venskem ribištvu je po-,j ,Vrio opozorila stavka toMCev Droginega Vo2c>a Delamaris v Izoli. Počet Za ki 50 se za_ n;, avgusta zjutraj, so bili osebni dohodki pri-lzno 450 zaposlenih, ki Bedno ............. slabih delovnih Hčerah predelujejo ribe konzerve. iežave, ki se vlečejo že dolgo vrsto let, so se nad to temeljno organizacijo še bolj nagrmadile konec lanskega leta. Cene so povečali za 25 odstotkov, vendar so jih zaradi ukrepov zvezne vlade morali ponovno znižati. Medtem pa so se cene vhodnih materialov, ki jih uporabljajo pri predelavi ribe (olje, pločevina, energija) povečale tudi do 80 odstotkov. Posledica takega neso- razmerja cen pa tudi slabe organiziranosti slovenskega ribištva je bila izguba, ki so jo v Delamarisu »pridelali« odtlej vsak dan za dve stari milijardi dinarjev. Kot na dlani je jasno, da so bilance posvetile v rdečih številkah. Sprejeli so sanacijski program, sledil je ukrep družbenega varstva, v hišo sta prišla strokovnjaka za finančna in ekonomska vprašanja. Ko -1^ tekalno članstvo niti v osmem desetletju kon-t1 Hiti raneSa socialističnega razvoja nista izgubila ikjjg j tii2jrz^°^ovinskega spomina niti moči samoorga- .dsnašnjo strategijo jugoslovanskega sindi-(iz Ve usodnega pomena, da je družbeni razvoj ,,. katerega bi morali sindikati izhajati) tekel a a na aote V i P8 sU pPotovanju etatizmu in kapitalnemu odno-esn8 nje/*tem je najslabši člen prav samoupravlja-lark V 'kapitalni odnosi in etatizem pa se krepijo. K3' sarP°razdelitvi skupne družbene moči je moč dgo' ičiff sed' iste' lOl® nje SVO" Vetn0uPravljarija bistveno manjša kot v njego-l^tjih re^e^ ki herojskem času - v prvih deset- tujjPdikat mora pri svojem delovanju upoštevati ja/razhčno razvitost delov Jugoslavije. Mislim, ta Dl,Se morali jugoslovanski sindikati opredeliti obpčino, razvito ali nerazvito, saj zdajšnje da] avnavanje nerazvitih republik in pokrajin ni nobenih rezultatov. Nal t’areri'v 3 sindikatov kot razredne organizacije je tenip V vse’ kar se le da, da bi zaustavili siroma-kanit ,• e’ 0 čemer smo govorili kot o lastnosti ^ilno ličnih družb namreč še bolj postaja zna-| ve(,, Za nas. Zdaj javno objavljajo podatke, da ‘ sksic* Polovica zaposlenih Jugoslovanov živi na 1 stenčnem minimumu. * Zgovorni tudi za nestorjeno Po^/jk.čni pogled vsekakor zasluži tudi ustavni tega ^ sindikatov oziroma predvsem učinki le-2arin /f*ajžnJi ustavni položaj sindikatov je doka-v si$t 0ntraproduktiven, ker je bil sindikat ujet kaj.. e*n> njegova kritična pozicija tako do tega, Da kot dp tega, kar se sploh ne dogaja n ji omejena. Če govorim o institucionaliza- t, je bi]i1yave v pravem pomenu besede. Zate fri,c V] njo akcijo. In česa vse se 1°^ te p vajo, ko jih občani pokličP« ,v Poleg požarov in pom0^ Ki g' j**’ h v hujših prometnih nesrečen Tr0l so opremljeni tudi za reš6'’ nje iz vode, dvigal ter odpi1? tele; nje stanovanj. Cesto mora) posredovati tudi ob izlitju P varnih tekočin, zapirati vo° v stanovanjih in opravljati j ^ raVa % številne druge naloge, so opravili že 687 interven1 j j*''; v teh poletnih dneh pa Po akciji vozila in opremo takoj pripravijo za naslednji poseg. največ dela ob preštevilP1; ^r' prometnih nezgodah. Na g f moc jih največkrat pokiip«. | J-organi milice, čeprav so to k0 Ve, ci s časovnim ledkon1’ cert kajti čas je pri reševanju pomembnejši dejavnik, zaf [P] Severni Jadran počasi, toda vztrajno umira. Če ne bomo čimprej poskrbeli za čistilne naprave, se bomo obrisali pod nosom ne le za kopališča, temveč tudi za turizem ob naši obali in seveda z njim vred tudi za plodove morja. Ali ne bi bila cena previsoka? Zaradi čedalje večje onesnaženosti turisti že obračajo hrbet tudi severnemu Jadranu. Ne le, da morje tu ni več kristalno čisto, kot je bilo še pred nekaj desetletji, temveč je, posebno v poletnih mesecih, nemalokrat tako umazano, daje neprimerno celo za rekreacijo. To so opazili oziroma občutili na svoji koži tudi morski psi, ki so pred dnevi zašli v umazan Tržaški zaliv. Prav na hitro so se namreč obrnili in s tem zelo verjetno rešili svoja življenja. Mnogim drugim živim bitjem, katerih prebivališče je severni Jadran, to ni uspelo. Podobna usoda, kot je lani doletela školjke, je letos ciplje in zelo verjetno tudi nekatere druge vrste živali. Morje, nekoč sinje in tako prijetno za oko, postaja grobnica. Umiranje od starosti je zamenjalo (pre)zgodnje umiranje zaradi zastrupitve. Umazano in zastrupljeno morje je prizadelo tudi množice kopalcev. Kaže, da bo mnogim kopališčem na slovenski obali kmalu odzvonilo. Zavod za socialno medicino in higieno v Kopru sicer že dolgo vrsto let spremlja onesnaženost našega moija, toda kaj, ko se za opozorila nihče ne zmeni. Največ dela ima zavod v poletnih mesecih, ko je kopalna sezona na vrhuncu. Takrat jemlje vzorce vode kar na 26 mestih. Povsod tam, kjer so plaže daljše, pa zavod jemlje vzorce na vsakih sto metrov. Na onesnaženost namreč močno vplivajo tokovi in veter, zato se meja med čistim in oporečnim morjem dokaj hitro spreminja. Letošnje poletje so začeli analize nekoliko kasneje, predvsem zaradi slabega vremena in pozne kopalne sezone. Sredi junija je bilo morje po ugotovitvah strokovnjakov. še zadovoljivo. To pome-mi, daje analiza vzorcev pokazala, da so nevarne snovi v mejah normale. Slabi pa so bili izsledki analize morja pri izlivu Rižane, na kopališču Mladinskega zdravilišča in okrevališča na Debelem rtiču v Simonovem zalivu in pri hotelu Svoboda v Strunjanu. V zadnji tretjini julija pa je morje ob slovenski obali in tudi precej južneje prekrila sluzasta smetana. Pojav, do.katerega ni prišlo prvič, poznamo kot »cvetenje morja«. Gre za odmiranje planktona, ki se potlej kopiči na površini, gnije in zaudarja. Kopanju v taki vodi se seveda zlahka odpovemo, pa če nam je še tako vroče. Seveda so ob bujnem »cvetenju« takoj zavihali rokave v Centru za raziskovanje morja v Rovinju. Ugotovili so, da je bakteriološka slika vzorcev morja še vedno neoporečna in da še ni nevarnosti za pomor življenja pod vodno gladino. Precej bolj zaskrbljujoče pa je bilo v tem času ob slovenski obali. Že dvanajsti julij je pomenil znak za alarm. Od 28 vzorcev morja jih je imelo kar 22 slabo bakteriološko sliko. Je bilo onesnaženo morje že nevarno za kopalce? Kot so dejali na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kopru, ni bilo neposredne nevarnosti, da bi se ljudje okužili s patogenimi klicami. Prav tako ni bilo bolnikov s paratifusom in grižo. V zadnjem času so zabeležili le nekaj primerov različnih salmoneloz in virusnega hepatitisa. Zaradi onesnaženja s fekalijami pa ljudje lahko zbolijo za različnimi alergijami, pride pa lahko tudi do vnetja sluhovoda ali srednjega ušesa. Kopalci torej niso bili kdove kako resno ogroženi, toda kot zagotavljajo strokovnjaki, bakteriološka slika morja se lahko zelo hitro še poslabša. Kje poiskati izhod in kako poskrbeti za čistejše morje? Na dlani je, da bi bilo potrebno ukrepati takoj! Seveda ne z zapiranjem kopališč, temveč z gradnjo komunalnih čistilnih naprav, sanacijskimi programi za vse onesnaževalce. Vse rešitve so, razumljivo, za-pletenejn vrh vsega tudi sila drage. Še najbolj boleče pa bi bilo, če bi na račun zavlačevanja in varčevanja pri gradnji čistilni naprav izgubili še nedavno tako zelo mikavno morje. Pod nosom bi se lahko obrisali za večji del našega turizma, pa tudi za plodove morja. Tako od prvega, kot tudi od drugega pa si pri nas še veliko obetamo. Toda, zapravili bomo prav vse možnosti, če ne bomo skrbneje ravnali z odplakami. Andrej Ulaga mandir čete naroči vodji oddelka Stanetu, da z dvema gasilcema odide na prizorišče. Ta klic seveda ni tisti, ki ga gasilci običajno pričakujejo, čeprav so tudi različne storitve sestavni del njihovega dela. Še najpomembnejše je dovažanje pitne vode v kraje, kjer je primanjkuje, često pa jih pokličejo tudi zaradi zavarovanja različnih gradbišč ali drugih objektov, na katerih obstaja nevarnost požara. V centrali, kjer neprestano dežura telefonist, so trije telefoni, ki zazvonijo, ko kdorkoli pokliče številko 93. Potem, ko • sprejme obvestilo, na podlagi podatkov določi, katera vozila bodo šla v akcijo. Že zjutraj, ob prevzemu izmene, so po- vozil iz garaže je od 20 do 35 sekund! ncjcx vin-**.) , so hitri in pravočasni klici ° ; čanov lahko učinkovitejši- te, 'teti V torkovem dopoldnevu smo doživeli le en tak alarm. Na stari cesti med Ljubljano in Vrhniko je zgorel fičko. V akcijo je odpeljalo le eno vozilo s tričlansko posadko, čeprav so se v garaži v hipu zbrali vsi. Prav neverjetna naglica in psihoza sta zavladali med gasilci. Izurjenost in psihofizična kondicija sta pri njihovem delu najbolj pomembni. Tudi poveljnik brigade sip Lipovec, ki je sicer te dP* na bolniški, pa vendarle po$° sto prihaja med svoje sodelah ce, nam je povedal, da je P? V' tev( gašenju požarov najpomenib ukrepanje. Prvl, Vsa vozila so z radijskimi zvezami povezana s centralo. To je posebej pomembno zato, ker se že med vožnjo lahko dogovorijo za način gašenja požara pa tudi za dodatno po- nejše hitro ujvi trajanj c. * * , 10 do 15 minut. Če se takP požar omeji, potem je njihov delo uspešno. Zato velja 0 koncu, čeprav bi o delu gas|| cev lahko še marsikaj zapis3«’ poudariti, da opozorila vreO1. narjev jemljimo resno, hkr3 pa poskrbimo tudi za ved požarno varnost. Kajti tudi z požare velja, da jih je lažje pre j te), prečiti, kot gasiti. | Jten IV tel? 0 ?or §or ].*ž Cet K tevi totei HO ; »lin Sašo NoV$: Sodelovanje s šolo za oblikovanje GRAFIČNE PODOBE »NA TEMO« V tem šolskem letuje prišlo do zanimivega sodelovanja med tozdom Delavska enotnost in Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Dijaki četrtega letnika so namreč po učnem programu grafičnega oblikovanja dobili nalogo, da pripravijo novo grafično podobo Delavske enotnosti. Delavska enotnost A* Naloge so se lotili dijaki obeh skupin, kijih vodita profesorja Gorazd Sefran in Bojan Kovačič, ter ob koncu prvega polletja pripravili vsak svojo rešitev z nakazanimi možnostmi za uporabo in ponekod tudi za razvoj. Rešitve so bile zelo različne in so dokazovale pestrost razmišljanj dijakov o nalogi, ki je lahko težak preizkus tudi za najbolj izkušene grafične oblikovalce. Z znakom ali napisom nakazati značaj nekega podjetja ali dejavnosti je nedvomno zelo zahtevno. Posebna komisija je ocenila in razvrstila izdelke dijakov četrtega letnika in izmed njih izbrala najbolj učinkovite. Avtorji najboljših rešitev so svoje ustvarjalne poglede in razmišljanja do konca šolskega leta sklenili z maturitetnimi nalogami. Iz grafične podobe »na temo« Delavska enotnost sta bili opravljeni dve maturitetni nalogi, ki sta se uvrstili na razstavo izdelkov vseh smeri četrtih letnikov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Najboljše rešitve grafi0^j podobe Delavske enotnostis, izhajale iz kratice, ki je ki grafični znak uveljavljena v sedanji podobi, nakazane V. so tudi možnosti za znak. naj simbolizira značaj niet-rj poglavitne dejavnosti. ShJ najboljše naloge so prispev g j dijaki Maja Licul, Urša CaK_ | Gorazd Vahen in Damjan St pančič. ; p j M Delavska enotnost I I ? Primožem Lorenzom po sledeh gesla »Turizem nas °°gati« Zdaj smo šele na Začetku poti i sem s*: staro Ljub- lH teJ10 naj oživi dih plemeni-* Zfc * Vznemirjenja!« Ta, Ve?J ze kar znameniti sta-*efh pod Seslom >>Turi- b°gaV<< P°Zne jt|‘u'aai sem kroži po re-Ukj^nih straneh sloven-IJn revij, je zrasel na zelj-Ku Primoža Lorenza, ene-(i °d treh bratov, ki jih po ^sbeni plati že 30 let poz-n; tudi beli svet. Bodo po JeSovi zaslugi zdaj tujci gnan tudi belo Ljub- bo vse O. K., bodo? jJ^Pak o tem - potem,« nas ,j “rimož Lorenz prosil po I1U_ > govorjenem zmenku pri jjat1 Koškem repu. »Tamle, pri 'eva- ^'' lote- :ej°: noC> aira- »rai0 i rtf rod° froniostovju, me čakajo [kje iz BBC. Za britanske eyizijske gledalce name-j Vaio posneti enourno od-viJ° o Ljubljani, pa bi radi ti šc veli^ če bi bil zraven. Saj ,el°' razumete,« se je opravi-ndl naj« il# »London ima značilne telefonske govorilnice; zakaj ne bi mi imeli namesto »klasičnih« košev za smeti takele žabe?« se sprašuje Primož Lorenz, predsednik Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane. Pred ,plastično1 revolucijo smo jih že imeli...« Slika: Sašo Bernardi) po- .čeja ,# :oP!' na)' zaW J,Val zakaj nas je »nateg-0‘r- Seveda, ga rade volje C^simo vsaj ene skrbi. Saj (jj 0 ljudje, mu rečemo, Iju-JePa smo - turizem. »Jutri c eoer ob devetih bo kon-1^1 v atriju Magistrata. Jaz „111 tam že pol ure prej, ker iTk L°rarn Prižgati bakle. Pridi-1 5 Pa se bomo pogovorili,« vaiTl je Lorenz še zaklical ^Pozdrav, nato pa z »bibisi-vci« krenil neznano kam. v 20.25 smo bili na dogo-n benem kraju. Bakle so že i. ele in tudi preproga je bi- J Dg°' JaV; pn mD' j la. - ----~- rvih . Ze pogrnjena čez stopniš-kP1 j Proti atriju. Le Lorenza ni ^ j v'° nikjer. Kje ga najti °i. I k ^žici sprehajalcev, ki so aS!i tT0^0 teh ognjičkov prav s3p' ! lin Magistratom radoved-Tti ^ k! 2austavili svoj počitniški pčT I kTak' Plakat jih je vabil na fi za oiitlCert Tomaža Lorenza (vi-Pre' *lerlca Novaka (kita- J' No, slednjič se je pred i Pri le pojavil »ta pravi« v Ienz- Pa ne zaradi nas [.i.a se nehote ne bomo de-)va* 1 "frajerje«, temveč zavo- ljo dobrega znanca, ki ga tudi mi poznamo in ga že dolgo nismo videli. »Me veseli, da si prišel,« mu je stisnil roko. Kaj pa mi?, ga pocukamo za rokav. »Oh, fantje, oprostite, saj še sam ne vem, kje se me glava drži,« je z roko »počesal« svojo pričesko. »Vem le to, da moram zdajle poskrbeti za vse potrebno: Pridite na koncert, saj bo trajal samo dobre pol ure, potem se bomo pa zmenili...« In je odvihral... »Malo duhovne hrane nam ne bi škodovalo,« je sodil fotoreporter. »Jaz grem noter.« Blagor fotoreporterjem!, rečem znancu, s svojim orodjem lahko gredo, kamor hočejo. »Kaj ne veš, da so vse te Lorenzove prireditve brezplačne?« me zabodeno pogleda znanec, ki je pravzaprav čakal samo še na zadnji dim iz cigarete. »Ne, ne vem,« mu odvrnem, »predvčerajšnjim sem se vrnil z dopusta.« Prime me pod roko in popelje pred sceno, zraven pa zažuga: »Ne veš, koliko ljudi si ne upa na te prireditve! Pa kako radi bi prišli.! »Cvikajo« pač za tisti drobiž, ki jim je ostal v rezervi, da bi si privezali dušo, ne pa da bi jo poslali na pašo. Če boš o tem res kaj pisal, obvezno zapiši: dobrodošli na sceno, ob kateri gorijo bakle, zraven pa z velikimi črkami dodaj - VSTOP BREZPLAČEN ali VSOPNINE NI!« Boš videl, koliko se jih bo strnilo na kup...« Obljuba dela dolg, še posebej po tem doživetju. Torej: kjerkoli se bo v stari Ljubljani karkoli dogajalo, bodite brez skrbi, kajti: VSTOPNINE NI!!! »Saj res, brezplačen vstop smo pozabili obestiti na veliki zvon,« si je po končanem koncertu - slednjič pred nami - Primož Lorenz obrisal pot. »Ampak čisto vsega pa res ne moremo vedeti.« Ne moremo vedeti? Množina! Torej Lorenz ni sam. »Ne, jaz sem le eden od Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane,« odvrne in je na- števal še druge somišljenike: Jureta Lenarda, »svojega« podpredsednika in obenem »nosilca urejanja okolja«, Janeza Kromarja z regionalnega zavoda za ohranjanje kulturne dediščine, Janeza Bogataja z etnografske katedre filozofske fakultete, »malarijo« pokrivata Metoda Uršič (šefinja galerije Ars) in Zmago Modic (»ex tempore« za »mularijo« ... »Čakaj, da nisem koga izpustil!« nam vzame beležko in hitro preleti imena, ki jih je zdrdral. »Pod nujno omenite še Jadranko Grmek; ona je Lenardova desna roka!« Pol ure kasneje, ob slovesu, smo morali spisek še dopolniti. »Ne smemo pozabiti na Primoža Kališnika ml.; on je kulturni oproda našega društva.« Upajmo, da zdaj nismo nikogar izpustili... »Ja, kje smo že ostali? aha, pri brezplačnem vstopu,« je segel nazaj Primož Lorenz. »Ampak to je bilo še najlažje doseči. Umetniki rade volje zastonj nastopijo za tiste dobre pol ure; mi jih potem povabimo le na kakšen kozarček ali na kakšno razstavo, kjer jim slikarji poklonijo tudi kakšno od svojih umetniških slik...« Poleg igralcev, glasbenikov in slikarjev so obiskovalce stare Ljubljane doslej navduševali še lutkarji, dixi-land-bandi... in - steklopihač, odslej pa jih bodo tudi zalo oblečene manekenke in - old-timerji. »Ja, septembra bomo pripravili dvodnevni rally starih avtomobilov po mestnem jedru z dirko na grad,« je Lorenz poln načrtov. »A to je šele začetek, prvi del poti skozi lepo in humano mesto, ki se bo raztezalo od Tivolija prek starega mesta do gradu,« Lorenz zre naravnost naprej. »Na tej poti ne bo ne avtomobilov ne prostora za kič. To bo sprehod, ki nam ga bodo zaljšali mnogi umetniki, najboljši lokali in trgovine... in v čudovitem okolju bo lahko nastavil klobuk tudi kak osamljen trubadur, brez strahu pred možmi v uniformi...« Take trubaduije smo že srečali. Primož Lorenz in »njegovi« iz Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane so torej na dobri poti... Damjan Križnik Sodobni Robini Hoodi LOKOSTRELSKA FAKULTETA V BOHINJU Bohinj z jezerom, gorami in neoskrunjeno naravo marsikoga bolj očara kot Bled. Predvojni skavti in povojni taborniki so se odločili za Bohinj. Zakaj? Manj turistov, bližina gozdov, planin, čistejša voda, več studencev s pitno vodo... Kar precej argumentov govori v prid Bohinju. Že pred 75 leti so prostore današnje Gozdne šole kupili skavti. V teh letih se je marsikaj spremenilo. Zraslo je nekaj objektov, Gozdna šola pa je postala republiški center za vzgojo kadrov. Zaradi dobrega sodelovanja tabornikov in lokostrelcev imajo svojih deset dni tudi slednji. rične iti s" kot ia ie f. k, K1 defl« S tir! eva^ S^ l. P' ► ► OD VARDARJA PA DO TRIGLA V A & & Ce hočeš nasprotniku Pokazati zobe, je najboljši posmeh Če velja, da se tisto, o čemer ne pišejo časopisi, sploh ni godilo, menda lahko trditev tudi obrnemo. O čemer pišejo tfsopisi, se torej dogaja. * smo jih našli jn časopis Danas piše, da je Sonja Lokar rekla tudi tole: “Seveda, zdaj me lahko vsakdo povpraša, kako bi prepoznali ^sprotna pola v tem spopadu — saj se nihče ne bo prostovoljno °zPsnil za borca proti demokraciji.« No bo Sonja prebrala številko, v kateri nastopa, se ne bo mogla ^eč sprenevedati. Tik pred svojim intervjujem bo našla nasled-»f1-' »Slovenski mladinci so kot predstavnike protireformnih sil °menili republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža ftla (zaradi izmikanja odgovoru in nekaterih igjav o aretaciji Janše in Tasiča oziroma zaradi sodelovanja na skrivnostnih j^tankih z generalpolkovnikom Višnjičem), predsednika VfUpščine Slovenije Mirana Potrča in Staneta Dolanca...« eliko jih res ni, a za začetek... Sr*m ga bodi, kdor zlo pomisli jNo, o tem se bodo pomenili naši reformisti in protireformisti. se moramo pa vendarle spomniti, da smo že opominjali — če vojaškem sodišču ne bo kazni, je treba preganjati prega-‘yaJce. če pa kazen bo, je bila skrivnost res pomembna m zdaj Pae čakamo, kdaj bo odstopil Višnjič. Vsekakor se ne more £oj£i najmanj objektivni krivdi, da tako pomembni vojaški °kumenti krožijo med ljudmi. orez greha ni niti Stane Dolanc, pa naj bo protireformist ali tn Nekaj dobronamernežev je namreč sklenilo obvarovati lik Tita pred vsakršnimi natolcevanji. Ko namreč pada po S**nih svetinjah, kot je naša slavna armada, je pač upravičeno t kovati, da se bo kdo navsezadnje lotil še maršala. Da bi rasnim pridaničem že vnaprej zbili iz rok vse lažne adute, so rp Predlagali oceno imena in dela Josipa Broza Tita. da glej’ šmenta, Stane Dolanc (in potem še Josip Vrbovec) kot a se te ocene boji?! Zakaj bi sicer po nepotrebnem dvigoval glas, da je že predlog o oceni »najbolj grob napad na jugoslovansko revolucijo in komunistično gibanje«?! Klinc pa take službe... Je že tako, tudi na še tako preverjene varuhe naših svetinj se človek ne more več zanesti. Le varnostne in podobne službe v armadi poglejmo. Na te sem res še nekaj dal. Zdaj ti pa Mladina mirno objavi imena in priimke provokatorjev, ki sojih te službe pridobile s tako težavo. Saj ne vem, ali so jih zvabile z medenjaki ali pa so jim jih dale nekaj po ledvicah. Zlahka gotovo ni šlo in zdaj - zdaj so brez ovaduhov, provokatorjev in podobnih nepogrešljivih stebrov. Kdo bo pa še delal zanje, če še bo potem našel namalanega v časopisu ?! Klinc pa take tajne službe, bo rekel in jim kar z Mladino pomahal pred nosom. ...in drugačne Službam sploh trda prede: skupne krčijo, tajne razkrrnka-vajo... Včasih smo mislili, da so na Goli otok trpali grde staliniste, zdaj pa vDanasu beremo trditev, da »sem nesojen in neobso-jen odtrpel dve leti in pol na Golem, ker sem bil proti diplomatskim magazinom, ustanavljanju kmečkih zadrug (ki so jih odpravljali, ko sem zaradi njih sedel), ker sem bil proti privilegijem in že takrat boržuaziranim nekaterim voditeljem...« Zgodovinski spomin je hudič, kot tisti o ribiču, kije na policijo prijavil, da je dva kilometra od Golega otoka našel v morju okostnjak, na katerega je bila privezana velika skala. Poskus bega, so ga pomirili, ali pa morda samomor... Začelo seje , r , . Sicer pa, to je bilo včasih. Danes je vse drugače, zdaj se reformiramo in še taki protireformisti nam nič ne morejo — vsaj po legalni poti, kot miri Sonja Lokar. _ . Reformiramo se tudi v Delavski enotnosti. Po mesecih kopičenja izgub in obresti, ker ne pri nas ne na Delu ne v sindikatih ni bilo možaka, ki bi potegnil potezo, sem le dočakal prvi ukrep. Ne bomo več dobivali denarja za pot na delo in korenite reforme so uvedh na področju bonov za toph obrok. Da se je le prema- Sicer smo pa končno dobili novo vršilko dolžnosti direktorja, Alenko Mišič. Res se sicer šušlja, da je pri nas le za eno tretjino, za dve pa na Delu, toda kolektiv trdno verjame, da bo v njegovem interesu delala za vse tri tretjine. Ciril Brajer Brane Štefančič, vodja tečaja za začetnike, me je napadel še preden sem dobro izvlekel beležko iz torbe. »Naš tečaj se uradno imenuje Poletna lokostrelska šola, vendar sem že sprožil kampanjo za spremembo imena. Od letos naprej bomo lokostrelski faks!« V taboru je veljal za dežurnega šaljivca in dvigovalca morale, vendar se s faksom ni šalil. »Tečaj je res kvaliteten, saj predavata tudi takšna mojstra kot sta državna reprezentanta Marjan Podržaj in Vlado Rosa. S fanti prevajamo najnovejšo literaturo iz Amerike, tako da smo na tekočem.« Prihodnje leto bodo tabor obogatili s pravim profesionalcem iz ZDA. »LZS ima stike s podjetjem Easton, ki je eno vodilnih proizvajalcev lokov v svetu. Prihodnje leto bo k nam, če bo šlo vse po sreči, prišel njihov poklicni lokostrelec. Prepričan sem, da se bo tudi kaj naučil, saj znajo le odlično streljati, o opremi pa nimajo bo-gvekoliko pojma. Vsak ima za sabo trop mehanikov, ki mu pripravljajo loke.« V Evropi ne poznajo podobne šole, primerja se lahko edinole z ameriškim TWAC (The World Archery Center - Svetovni lokostrelski center), ki svoje tečaje prireja vsako leto drugod. Med tečajem je v TWAC zbrano vse, kar kaj velja v tem športu. Od jugoslovanskih strokovnjakov se je tečaja udeležil le Franc Vengust, ki je tudi občasno prihajal v Bohinj. »Upamo, da bomo prihodnje leto zbrali dovolj denarja za letalsko vozovnico in 635 dolarjev tečajnine,« je otožno, a odločno pripomnil Brane. V lokostrelstvu je vrsta tekmovalnih disciplin, med slovenskimi »posnemalci Robina Ho-oda« pa je najbolj zakoreninjen hunter in field. Gozdna slovenska pokrajina kar kliče po takem načinu tekmovanja, ki je tudi najtežja. »Hunter in field je res prava tekma, bistveno pa je, da skušaš lokostrelca speljati na led. Tarče so postavljene na razdalji 30 do 40 metrov, na loku pa ni nobenih oznak ali priprav za merjenje. Gre za čisto in instinktivno streljanje, ki zahteva od lokostrelca veliko znanja in pravo oceno razdalje. V tako imenovanem prostoru streljanju dosegamo tudi največje uspehe, saj se lahko kljub omejenim sredstvom in nepriznavanju javnosti enakovredno kosamo z evropsko in svetovno konkurenco.« Zakaj le govoriti o njem, če pa lahko sam kaj pove? Vlado Ro- sa, sedmouvrščeni na minulem svetovnem prvenstvu v hunter in field, zraven pa Valentin Pre-lovec, predsednik LZS. Obetala seje zanimiva in poučna debata. »Jugoslavija je vključena v tekmovalni sistem alpskega pokala, v katerem tekmujejo še Avstrijci, Ralijani, Švicarji, Zahodni Nemci in občasno Švedi. Po zaslugi tega tekmovanja smo naš hunter pripeljali tako visoko. Več v teh razmerah ne moremo storiti,« je razložil Vlado, ki je z Valentinom prišel opasan s puščicami in ščitniki. Predsednik je navrgel, da so domačini, Italijani, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Bolzanu osvojili šest zlatih kolajn od sedem. »Veliko boljše razmere imajo, s tem pa raste tudi kakovost. Ob večji podpori Jugoslovanske lokostrelske zveze in ZTKO bi morda uspeli organizirati 3-4 enotedenske priprave, kot denimo Italijani, in ta šport bi zablestel v polnem sijaju. Tako pa sploh nimamo skupnih priprav, fantje se pripravljajo po klubih in čudež je, da smo tako visoko.« Nadaljeval je Vlado. »V ZDA je 24 milijonov lokostrelcev. Tam je to biznis srednjega razreda z velikim številom sponzorjev. Pri nas pa tovarne ne razumejo lokostrelcev, saj jim še izrednega dopusta ne odobrijo, kaj šele, da bi nas gmotno podprli. Zunaj se lokostrelstvo bolj ceni, poudarjajo pa ga kot ekološki šport.« Valentin je takoj navedel primer. »Najin klub iz Ankarana je pobraten z lokostrelskim klubom iz Bergama. Ko so nas lani povabili na tekmo, smo doživeli tak sprejem, da ne vem, kako se jim bomo oddolžili. Slab kilometer od hotela je bila na obeh straneh ceste vsak meter zapičena jugoslovanska zastavica, igrala je skoraj 40-članska godba na pihala, ljudje so nas pozdravljali z zastavicami v rokah, na hotelskih balkonih pa so bile naše zastavice privezane še na vrveh. Neverjetno! Kako te cenijo in predstavijo svojim ljudem, ko pa greš spet nazaj čez mejo, pogoltneš grenak cmok, saj veš, da si spet »nič in nihče!« Pravijo, da je lokostrelstvo šport za ljudi od 9. do 90. leta starosti ter da vrhunski tekmovalci za streljanje z lokom uporabljajo 80-90% možganov, ostalo pa je telesna moč. Najbolj kratko in jedrnato je bistvo lokostrelstva označil Američan Easton, lastnik in ustanovitelj istoimenskega podjetja: »Ni lažjega kot ustreliti puščico in ni težjega kot biti v tem popoln!« Igor Drakulič Delavska enotnost sjuvzss: s Erjis-aris sajsasa (socialna politika in varstvo okolja). Ivo Kuljaj (ekonomska ureldl'®?l.E'?' Iff! rodni ekonomski odnosi in politika). Janez Sever (posebne naloge . Andre Ulaga (tur^ ‘ ort in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura m izobraževanje), Sašo List je bil ustanovil Branko Leskovšek-Luka, Celje: TEŽKO JE BITI DOMA TUJEC Družbf" Po končani strokovni šoli in vojaščini se je odpravil po svetu. Eni so rekli: škoda, drugi: naj kar gre, saj se mesec ne bo prevesil, ko bo že nazaj. In ga ni bilo nazaj. Enajst let. Zdaj že tretje leto na Teharski cesti in v tuji hiši dela na svojem. Studio Scan - repro fotografija. To popoldne je bil v spodnjih prostorih enonadstrop-nice na Teharski cesti št. 80 v Celju mir. V nekdanji družinski hiši, ki naj bi nudila družini dom, so zdaj stroji. Ne takšni, kot ima človek predstavo o stroju, toda kljub temu stroji. Za repro-fotografijo. V kopalnici kamera, v kuhinji kopirka, v spalnici... Zadaj, za hišo, na prgišču trate klop in miza. Korak naprej ognjišče. In žar. Mesa kot drv. Tri, štiri steklenice štajerske kapljice. Ne več, da se ne bi pijača potegnila. Piknik. Na klopi za mizo sedi samo en možak. Mladenič pred tridesetim. Delavec. V studiu Scan. Pravzaprav so tu vsi delavci tega studia. Luka sem priklical z zvoncem do stopnišča, ki razmejuje oblast velikemu psu; Patricia, njegova žena, pestuje manj kot meter sreče: hčer. Branko Leskovšek, ne vem, od kdaj in zakaj Luka, je bil rojen pred 42 leti na drugi strani od Cinkarne enako zasmrajenega mesta. Oče in mati sta bila delavca v EMO, Luka je odšel v Cetis za fotografa, sestra v Ljubljano k Petrolu. Čimprej k svojemu kruhu. — Pravzaprav ni čisto razumljivo, da ste domu in rodni grudi obrnili hrbet, ko so vam vendar napovedovali »lepo bodočnost«. »V stroki ali športu?« - Pravijo, da vas je sicer strog mojster Konrad Orožen nenehno drugim hvalil. Mojster Orožen je bil fejst možak. Bil mi je več kot mentor. Ko sem se vrnil iz vojske, se je v Cetisu marsikaj spremenilo. In tisto decembrsko popoldne, ko smo pri Ribiču s stavci praznovali združitev z Aerom, smo v resnici pili na sedmini. Jasno nam je bilo, da grafike, klasične grafike, ne bo več, da bo grafika v Aeru le eden izmed oddelkov industrije. Zato je bila to za nekatere sedmina.« — Napovedovali so vam tudi bleščečo pot v športu. »Res je. Ko so moji vrstniki posedali pri Ribiču, Turški mački, Evropi ali pri Zvezdi, sem jaz vlekel s sabo kladivo in disk. Petinšestdesetega sem bil v državni mladinski reprezentanci. Ves čas sem bil pri vrhu, vendar sem čutil, da to ni tisto, kar moram v življenju postoriti. Poleg tega osem ur dela v temnici ali s svinčenimi ploščami in metanje kladiva ni šlo vštric.« — Tujina je bila vablji-vejša? »Ne, kje pa. Res je, da je svet za mladega človeka vabljiv, vendar je tu tudi strah pred neznanim. Tudi nisem obvladal nobenega tujega jezika, če odštejem srbohrvaščino. Saj veste, kako je bilo s takratnim šolanjem v strokovnih šolah. Cilj je bil, da mladino čimprej spravijo za stroj, da ji ni treba dajati več kot toliko, da bo obvladala stroj in osem ur pridno črnčila!« - Vi ste se vseeno odločili za tujino! »Karel Polutnik, zdajšnji direktor Muflona v Radečah, mi je nekajkrat rekel: »Fant, če hočeš, da bo kaj iz tebe, me poslušaj in pojdi malo v svet, da boš videl, kako in kaj tam delajo!«. S prijateljem Jožetom Slamnikom sva nekoč res sedla za mizo in v nemščini sestavila pismo. Tako sem triinsedemdesetega sedel na vlak in odrinil v Nemčijo. Dobil sem delo na »kopir-ki«, ker zaradi neznanja jezika drugega nisem mogel delati. Potem sem se učil, sodelavec mi je narisal škarje in povedal po nemško, kako se Škarjam reče. In tako naprej. Potem so mi odrejali vse zahtevnejša dela. Po devetih letih sem spoznal, da se v Nemčiji nimam več kaj učiti. Da sem izvedel in se naučil toliko, kolikor je potrebno, da pa se moram riniti naprej sam.« — In ste se s prihranki vrnili domov. »Ne, kje pa. V Nemčiji nisem prihranil nič ali skorajda nič. Kako naj mlad fant v Nemčiji prihrani kakšno marko. Rad imam dobre avtomobile, rad smučam in igram tenis, škilil sem tudi po dekletih...« »V neki strokovni reviji sem zasledil oglas, da neka firma iz Švice išče strokovnjake, ki bi v Nigeriji zagnali nov oddelek za reprofoto-grafijo. Javil sem se na oglas in bil sprejet.« — Kar tako, ne da bi vas sploh poznali? »Točno tako. Še danes mi ni jasno, kako so lahko meni, Slovencu, gastarbeiterju Švicarji zaupali vso tisto drago opremo, ki naj jo zmontiram in poženem v Nigeriji. Verjetno so poizvedo- vali pri mojem delodajalcu, saj ne gre, da bi nekemu fičfiriču zaupali toliko milijonov frankov...« - In ste krenili v Afriko. »Nigerijo sem poiskal na zemljevidu in si rekel: »Branko, Nigerija je v Afriki. Črni Afriki. Torej, greva v Afriko... »Ponudba je bila zame in veijetno bi bila tudi za vsakega mladega človeka zanimiva. Pravi izziv. Ko sem v Nemčiji končal srednjo tehniško šolo, bil sem edini tujec, sem vedel, da so mi zrasla krila. Nekoliko pa sem se ustrašil, ko sem v nigerijskem glavnem mestu izstopil iz letala. Moj bog, če je že tu takšno sranje, kako je potem šele v notranjosti te države, sem si rekel na glas. Toda tam sem bil, pogodbo sem podpisal, torej se je bilo treba lotiti dela. In sem se ga lotil, dela. Delal sem vse, od napeljevanja vode do vgrajevanja električnih stikal...« - Med pogovorom ste poudarjali, da v Nemčiji ni bistveno, ali si doktor znanosti ali samo z osnovno šolo, važno je, kaj in kako delaš. Da si po delu, po opravljenem delu - plačan... »Tako je. Po tvoji sposobnosti, vestnosti in pridnosti si plačan. V Nigeriji nimajo dovolj strokovnjakov. Da bi lovili korak z razvitim svetom, preplačujejo. Kaj šele belce. Na voljo sem imel vse: hišo, služabnike, šoferja, avtomobil in mestno plačo. Jaz sem izbral hotel. Kaj bo mlademu fantu tista četa strežnikov... Povrhu vsega pa sem vmesni čas preživljal - doma. Vsaj večinoma, če je čas dopuščal. Preostali čas sem prebil v avtomobilu in križaril po Afriki.« - In v teh treh letih, ko ste bili v Nigeriji, ste prihranili za vso to drago opremo? »Da in še kakšen dinar LIPE SVEDER: RAZPRODAJA skih družb. Med njimi tudi moštva Lufthanse. Patricia je bila stevardesa...« - Ki je enkrat prepozno vzletela? »Točno tako.« - Mar Patricia ni Brazilka? bil presenečen, ker je Patricia mojo domovino, ljudi in novo okolje sprejela za svoje...« »Šamo tistih špriceijev ne! Veste, ko sem prvič prišla sem, ko sva z Brankom »Njeni starši so Nemci. Rojena je bila v Nemčiji, mladost pa preživela v Braziliji, kjer se je tudi izšolala. Ker ima starše v Braziliji, sem tako dobro spoznal še eno celino, Južno Ameriko.« - Patricia, kako ste se vživeli pri nas? »Kar dobro,« pravi ta visokorasla blondinka, ne da bi pri tem zvrtinčila tisti »r«. »Zdaj že kar dobro klatim slovensko, mar ne? Tu je lepo, samo zdaj...«, in utihne. - Kaj, samo zdaj? »Zdaj ni več tako, kot je bilo.« zraven.« — Zakaj ste se vrnili? »Nikoli nisem v resnici - odšel. Ko sem odhajal, so me prijatelji in znanci doma zmeijali, da sem — izdajalec. Da grem služit kapitalistom, da se bom udinjal Nemcu... Ko sem prihajal domov, so mi rekli, da je meni lahko, ker služim marke... Toda popivali in veseljačili smo enako, kot takrat, ko sem bil še v Cetisu...« - Poleg strojev ste pripeljali tudi ženo? »Kot sem že rekel, sem v Nigeriji stanoval v hotelu. Kot vsi Evropejci, kajti le v najboljših hotelih je bilo za naše navade še komaj znosno. V istem hotelu so stanovala tudi moštva tujih letal- - Kaj ni več tako, kot, je bilo? Branko ni več takšen? »Ne, ne. Ljudje niso več enaki. Ko sem prišla pred tremi leti, od navdušenja nisem mogla do sape. Enaka živahnost, sami veseli ljudje. Če sva z Brankom ali pa sem sama zašla v lokal, je bila ena sama veselica. Ljudje veseli, ni bistveno, če ste koga poznali ali ne, vse naokrog je bilo veselje in smeh. Zdaj pa ni več tako. Ljudje so zamorjeni, Branko, ali sem prav povedala? Prav, zamorjeni, nič več tako veseli. Jaz preprosto ne morem razumeti, kaj se je v teh treh letih tu spremenilo!« »Človek ni rojen, da bi živel samo zase! Sam imam po trdem delu rad družbo in sprostitev. Enako tudi Patricia. Ko sem jo pripeljal na »oglede« in preverjal, kako bo sprejela moj svet, kot rečeno, nikoli nisem pomišljal, da bi živel v tujini, sem zvečer šla ven, je bila v hipu pred nama cela vrsta - špri-cerjev. Toliko špricerjev nisem spila vse življenje, kot tiste dni...« - Večina naših ljudi se pritožuje, da ima ob vrnitvi vrsto težav. »Ali mislite na težave pri zaposlovanju in odpiranju obrtnih delavnic? Veste, jaz nisem nikoli hodil na tista srečanja z zdomci. Res pa je, da ti na naši ambasadi govorijo in razlagajo eno, cariniki na meji drugo in cariniki v carinskem skladišču - tretje. Vsak po svoje razlagajo zakone. Tudi tu je videti, kako ohlapno zakonodajo imamo. Pred vrnitvijo so me strašili, da se bom pol leta natezal s carino, potem spet z oblastmi za pridobitev dovoljenj ... V mojem primeru od vsega tega ni bilo nič res. Mogoče sem imel srečo, da je bil takrat na občinskem krmilu Zvone Hudej, da je mogoče v Celju takrat vel drugačen veter, toda jaz sem dobil prostor, dovoljenje in vse drugo kaj hitro. Še več, za prevzem opreme sem v carinskem skladišču v Ce- lju porabil vsega eno uro...« - Slišal sem, da ste nakupili zemljo in dobili gradbeno dovoljenje za svojo obratovalnico? »Res je, kupil sem zemljo, vendar z zidavo za zdaj ne bo nič!« - Kako to? Ste »prekratki«? »Ne. Čeprav je res, da so se razmere v teh tre letih bi- stveno spremenile. ne dajatve so se samo dni podvojile... V st smo trije zaposleni, , darska kriza je vse Vendar tudi to ni poglav razlog, da ne bi zidal •••“ - Temveč? . pa. »Družbeno ozračje! Zet tricia vam je rekla, da ne. .s re razumeti, kaj se je Prl'L v zadnjih treh letih spreI^ nilo, da ni več smeha, r3® sti in veselja do življenja.0 la, vlaganj... Poslušajte, jaz ne bom 8^ dil delavnice, na kateri visela tabla z napisom v s bohrvaščini!« - Tako hudo pa spet ni' »Je hudo in še kako hn® ' Obsojam vse naše poM1^' ki so vsa ta leta sedeli v gradu in pustili, da je pnsl!| tako daleč. To ni od včera); D Počasi in neustavljivo s^0 zaradi njih, ker so samo K mali in bili tiho ter vse spre jemali kot nujnost da sH1 tako drseli v brezno, da j1 koncu sredi tvoje domovi11 sodijo v srbohrvaščini. nisem nacionalist, kot ni na' cionalistka niti moja žena 33 sodelavec. Kot niso nacion3| listi moji prijatelji in znano1: S s In vendar, vprašajte jih, kdaj in zakaj so bili žalostn1' Kakšen kontrarevolucion3 sem jaz? Mar nisem prav ja* organiziral prvo srečanj® zdomcev v tistem kraja v Nemčiji?! Mar nisem pripeljal Nemce sem, da 11 videli, od kod smo in kaksn smo?! Mar nisem bil dob® mladinec in s ponosom nos3 dres z našo trobojnico! Se31 jaz kdaj zatajil svojo dom0-vino!...« zdaj vam tega 0 -Tudi treba. »Veste, kaj je najhuje? T?’ da te iz Beograda gleda! Q kot §0{ tiei a Si ,2s, P0( dej So; aaj Ve( kn do, ?0; St( str, t>0; % če, Ote ut: ul. j—»v-wg,i av_io. — - ,, kot nekakšen prozoren tra3' iv sparent, da gledajo skozi j6! r be! Ne, hvala. Kje sta zdaj aii bratstvo in enotnost?! Lepjj o vas prosim. Nikogar ni, ki3 te gospode streznil! Mar J. iVl' potem čudno, če pospr3' mo kovčke, ker jaz noče1? živeti v strahu in otroka n1' sem spočel v Libanonu • • \ - Malo pretiravate? P3 ^ ni ta piknik zunaj v znan1^ nju »sedmine«, kot ste S0' vorili o onem pri Ribiču ••• »Ne, ne. Po težkem delu > uspešnem koncu bomo m3' lo posedeli in prigriznili- P težkem delu ti pripada tu3 jedača in pijača. Veste, P,^ nas ni pardona: naročilo J naročilo, roki so roki in n3' ročnika ne zanima, kako 8 izpolnimo. Če se pri nas k3! zaplete, ostanejo noč in ne' delja ali delo na praznik-;' Zato pustiva ta pogovor • 1 • 1 * T-\ J._* ^»4 O 2^ prisediva, ker je Patricia nestrpna. Mar ne slišite hce' re, kako poje?« In res. Tisto malo plavoijjj so okroglolično one je še V. tem, ko jo je oče vzel v svoj široko naročje, pelo: »Mi s_ mamo ladi, ladi, ladi.-- L3. pa, was ist das ladi, I33’ ladi... t Janez SeVe /Oe, Hvala/ ... 'Po4^ezcnusMX> čic Živ tec S0( °k do, fre kJc Vc< 'Zo 1 !lic dil g0‘ «ev do, 1 sfr, drj «Jc< Jej to* sar 'Ut 6rf oir ''s, (pr ve< so( Prj Pr, sfv 1 lU( ko,