rrrm rost Approved PP318852/0020
LETO -YEAR 44 NOVEMBER 1995
m
■
1
s
1
G H T S
T H O U
Naslovna slika: Slovenska mati — "žena, vzgojiteljica za mir" dneva miru 1995. (Ilustracija je delo ameriške Slovenke Nancy Bukovnik.)
MESEC november je sicer spomin pokojnih, nam Živim pa bo prinesel kar veliko aktivnosti. Dva obiska sta med nami — o obeh so prinesle spored oktobrske MISLI. Med nami je škof ALOJZ URAN kot zastopnik Cerkve na Slovenskem, ki skrbi za nas, razkropljene po svetu. In med nami je prav slučajno istočasno tudi ŠTAJERSKIH 7, ansambel, ki je s svojo vokalno-instrumen-talno glasbo dosegel vrh ne le v Sloveniji, ampak tudi izven slovenskih meja. Prvemu gostu, ki je priSel utrjevat naSo vero, kakor drugim gostom, ki nam prinašajo kulturni u-žitek, tudi MISLI izrekajo iskreno dobrodošlico, rojake pa vabijo tako v cerkev k duhovni obnovi ob nad-pastirjevi besedi, kakor k nastopom "Štajerskih 7" ter njihovim veselim pesmim in melodijam. Kdor jih bo zamudil, bo zamudil veliko; kdor bo zamudil Škofov obisk, bo zamudil S9 več.
Eno bi pa želel poudariti: "Gost v hi^i — Bog v hiii!" Tako se glasi star slovenski pregovor. Gostoljubnost je vsekakor čednost, ki je Slovencem prirojena in tudi avstralski Slovenci smo znani po njej. Prepričan sem, da bo g. Skof odhajal domov z zavestjo, da je bil v verskih središčih zares dobrodošel. "Štajerskih 7" pa bo odšlo domov z grenkim občutkom, da so jim gotove slovenske dvorane zaprle vrata . . .
Nekaj se je zataknilo z našo gostoljubnostjo, se vam ne zdi? Zakaj bi ne šli z roko v roki skozi življenje, ki je tako kratko? Ne čakajmo na prisiljen mir v grobeh! Zdaj ga potrebujemo, ko smo živi!
—	Urednik in upravnik
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Šol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
MY HOUSE — Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. - Obsedno delo dr. J. Kolariia, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. — Kuharska knjiga o domačih jedeh. - Cena deset dolarjev. /Takoj pošla. Čakamo novo pošiljko./
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRVA NACIONALNA ILEGALA - Štajerski bataljon - Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev.
JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnik.a - Legiša. Ves dobic'ek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
ML IS
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2+ Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1995 je 10,- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poveijeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay‘Out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
itofrie
§ mi&ti
P) m
Di
Leto 44 Št. 11
NOVEMBER 1995
Za uspeh obiska
— Molitev in prošnje ljudstva
— stran 289
Duh priCakovanja
— jz — stran 290 Verujem v naše vstajenje — Berta Golob vDruz. — stran 291
Ti si nas sklicala — pesem
— Tone Kuntner — stran 292 Matica na%ih pokojnih
za minulo leto — stran 293 Port Lincoln — žrtvam morja
— Roža Franco — stran 296 Farne spominske plošle
— Rev. J. Cvelbar — stran 297 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Tone — stran 299 Izpod Triglava	-	stran 302
Na poti do oltarja — O prvi avstr, blaženi — P. Valerijan — stran 304 SrediŠČe Svetega Rafaela, Sydney
— P. Valerijan — stran 306 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Jožko Kragelj - stran 309 Naše nabirke	—	stran 309
Marijin narod — pesem
— Ivan Kobal — stran 310 Središče Svete Družine, Adel a id e
- P. Janez - stran 312 Smrt starega duhovnika — črtica
— Lojze Šinkovec — stran 313 Z vseh vetrov	—	stran 314
Kotiček naših mladih — stran 316 Križem avstralske Slovenije
—	stran 317 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 320 \ >
Za uspeh obiska
PRAV je, da se tudi Slovenci v svetu pridružimo molilcem v domovini. Že Ivan Cankar je zapisal, da je molitev kot blaga misel, ki pride tja, kamor je namenjena. In namen naše molitve je uspeh papeževega obiska v Sloveniji, ki se vedno bolj približuje. Združimo svoje "blage misli" v molitvi, ki jo je za ta visoki obisk pripravil slovenski liturgični svet v Ljubljani. Ne bomo premikali gora, niti ne delali hrupa, naredili bomo le korak do Boga, ki bo povezal nas v tujini z rojaki v domovini (kakor nas je s temi uvodnimi besedami iz "Naše luči" povezal Z rojaki, raztresenimi po Evropi):
VSEMOGOČNI IN DOBRI BOG!
Po sklepu svoje modrosti si na apostolu Petru zgradil svojo Cerkev in ga postavil za voditelja drugim apostolom. Blagoslavljaj našega papeža Janeza Pavla, ki prihaja k nam na obisk, da nas potrdi v veri, upanju in ljubezni. Kot Petrov naslednik po Tvoji volji vodi sveto Cerkev, ki ji že tisoč dvesto petdeset let pripada tudi slovensko ljudstvo. Hvaležni za dar vere, ki so nam ga izročili naši predniki, Te prosimo:
- za vse člane našega naroda, da bi živeli v miru in spravljeni s Teboj in med seboj;
- za Cerkev na Slovenskem, da bi bila skupaj z vesoljno Cerkvijo vidno znamenje odrešenja za vse ljudi;
- za naše škofe in duhovnike, da bi mogli v polnosti uresničevati novo evangelizacijo med nami;
- za vse državne oblastnike, da bi odgovorno opravljali svojo službo, ki jim je zaupana;
Posebej pa Te prosimo za svetega očeta: podpiraj ga s svojo milostjo pri njegovem neutrudnem oznanjevanju evangelija;
• ohranjaj ga krepkega in zdravega, da bo mogel nadaljevati svoje apostolsko delo;
- dajaj mu moči v uri preizkušnje.
Marija, božja Mati! Skupaj z učenci svojega Sina si vztrajala v molitvi in pričakovala Svetega Duha. Bodi med nami, ko se pripravljamo na obisk svetega očeta. Naj bo tudi vsakdo izmed nas kakor on - ves Tvoj!
CERKEV v Sloveniji prežema oživljajoči duh pričakovanja: sveti oie Janez Pavel II. bo prišel med nas, potrdil in poživil nas bo v veri. Besede škofa Alojza Urana Celjanom, zbranim na misijonsko nedeljo v cerkvi sv. Jožefa ."Videl bo deželo 2850 cerkva — blagodejnimi znamenji krščanskega upanja in ljubezni!"
Kako zelo smo hvaležni Bogu za papežev prihod, za izjemen blagoslov vesoljne Cerkve naši deželi. Kako zelo smo hvaležni vsem, ki so vse dneve 1250 let pojili naše ljudstvo s plamenico vere za rast duha in kulture ter klicali božjega blagoslova na zemljo, zemljico naso, da je dajala kruh, pogato, grozdje ter vse, kar človeku daje telesno rast. Kako zelo smo jim hvaležni, ki so nam vsadili anteno za Sveto, za lepoto, za blaženo iskro. Da se vzdramimo iz stvarnega, pustega in nemega sveta. Da v vsem, kar biva, se razcveta, ugaia in se spet presnavlja, zaznavamo snujočo stvariteljsko božjo roko. Da je zares prava in resnična Cerkev živeti v ljubezni, odpuščanju, spravi, medsebojnem razumevanju, v strpnosti. Da v tisočero odtenkih stvarstva, posebno v svetiščih, zaslutimo znamenja Stvarnika, Boga vesolja, kot neupogljive priče, da nekje za nas vse dom raste, da bomo prišli vanj — veseli kot v svate.. .	jz
DOMA so sestavili za uspeh papeževega obiska tudi posebne PROŠNJE 7A VSE POTREBE, ki se glase:
BRATJE IN SESTRE! Pripravljamo se na obisk svetega očeta v naši domovini. Bog sam ga je izbral, da vodi njegovo Cerkev na zemlji. Zaupno prosimo:
Za našega papeža Janeza Pavla, naj ga Bog in naš Gospod varuje in podpira v njegovi apostolski službi.
Za vse slovenske škofe in duhovnike, naj poslušni Svetemu Duhu in v edinosti s svetim očetom odgovorijo na znamenja časov.
Za Cerkev na Slovenskem, naj'si nenehno, posebej pa v letu papeževega obiska, prizadeva za spravo in sožitje med vsemi člani našega naroda.
Za naše voditelje in oblastnike, naj po zgledu in smernicah svetega očeta odgovorno opravljajo svojo službo v korist vsega ljudstva.
Za naše zakonce, naj bodo po nauku Cerkve in svetega očeta odprti za posredovanje novega življenja.
Za naše starše, naj vzgajajo svoje otroke za prave vrednote in jih spodbujajo pri odločanju za duhovne poklice.
Za našo mladino, naj se oklepa evangelija življenja in se navdušeno odzove papeževemu vabilu za graditev civilizacije ljubezni.
Za naše bolnike in invalide, naj svoje trpljenje združujejo s Kristusovim trpljenjem in ga darujejo za svetega očeta in za uspeh njegovega obiska.
Za vse vernike na Slovenskem, naj obisk svetega očeta poživi našo vero, utrdi naše upanje in razvname našo ljubezen do Boga in vsakega človeka.
Za voditelj sprtih narodov v Bosni ter drugod po svetu, naj prisluhnejo papeževim pozivom k miru in prenehajo z vojskovanjem.
Za naše rajne, posebej za vse padle in pobite v drugi svetovni vojni in po njej, naj bo njihova kri seme resnične sprave in trajen opomin: nikoli več revolucije, nikoli več vojne.
Nebeški Oče, povabil si nas na gostijo svojega ljubljenega Sina. Utrjuj svojo Cerkev v edinosti in ljubezni, varuj in ohranjaj svojega služabnika papeža Janeza Pavla in vse njemu zaupano božje ljudstvo. Po istem Kristusu, našem Gospodu. AMEN.
V NAŠE VSTAJENJE
1*0 verjetnostnem računu se najbrž da predvideti, koliko ljudi je že pred nami živelo na Zemlji, in če k njim prištejemo še sedanje milijarde, potem je število še večje. Toda z dojenčki, ki so ta hip privekali na svet, še ni sklenjen krog vseh, ki nas čaka vstajenje. Po verjetnostnem računu je gotovo mogoče izračunati, kakšno bo to število čez sto, petsto, tisoč in več let. Bo preraslo milijarde, iksilijone? Morda pa ne, kajti nihče ne ve, kje je zapik -konec veličastne igre, ki se ji pravi človekovo življenje na Zemlji.
BOG, ki je od vekomaj, ki je SEM, KI SEM, in ga v drugi božji osebi kličemo JEZIJS KRISTUS in v tretji SVETI DUH, nam je v svoji ljubezni zagotovil vstajenje. Vstajenje mesa, kot smo še do pred kratkim molili v veroizpovedi, kar ponazarja človeka in njegovo bit. Ta je vsa zemeljska in vsa božja. Iz zemlje smo izšli ljudje, beremo v nekem romanu, in smo lesenim kipcem podobni, kakršne rezljajo šamani. Izklesani smo iz tvarine. V sestavu zvezd odkriva znanost iste prvine kot v človeku. Železo je le ena od njih. Kakšen čudež je že to, da ni dovolj zmleti žebelj in ga pojesti, če nam manjka določena substanca. Vse, iz česar smo, je zgneteno v nas po posebnem receptu, po Božji modrosti. Vsi odmerki so v pravšnjem razmerju, če pa se to poruši, je konec naše biofizične harmonije. Ne pomaga zauživanje manjkajočih sestavin, pa tudi če bi bili prineseni z Lune ali še bolj oddaljenega nebesnega telesa. Ne pomaga gristi lehnjak, če telesu primanjkuje kalcija, in vendar moramo za svoje zdravje najti ustrezen odmerek prav te snovi.
Prah si in v prah se povrneš. Preživi le, kar je božjega v nas.
Veličastno je dejstvo, da nam je Stvarnik vdihnil oživljajočega duha. Že preden sc mu je prvi človek spridil, je vsemu človeštvu zagotovil bogopodobnost: tisto oživljajočo iskrico, ki je ni mogoče nikoli več pogasiti. V tej iskrici je vzgon obljubljenega vstajenja. Brez nje bi ostali na ravni živali. Lahko bi imeli do visoke stopnje razvito duševnost, a ostali bi brez duhovnosti.
Božja bit v nas nas dela podobne Stvarniku.
w
Dela nas večne. Vključuje namreč vstajenje. Meso, to tipično človeško in živalsko tvar, je Bog pri človeku osmislil na višji ravni kot pri živali. Ne enoceličarjem in ne orjaškim kitom ter slonom, tudi izumrlim dinozavrom ni namenil vstajenja. Ko bo ustvaril novo nebo in novo zemljo, bo morda spet ustvaril tudi živali.
Človeku je določil vstajenje, prebuditev v novo bivanje. Vsi bomo isti, kot smo (bili), Eni povabljeni na Njegovo desnico, drugi pahnjeni v večni ogenj, kot je rečeno v Svetem pismu. Obojni po svoji zaslugi in po Božji pravičnosti. Vstajenje pritiče enim in drugim, le prevejani bomo na dve strani.
Nepredstavljivo mogočen je moral biti čas, ko se je rojevalo vesolje iz teme v dan, iz nič v bivanje. Še mogočnejši bo čas našega vstajenja. Ne moremo pa si predstavljati stvariteljske sile Duha, ki nam bo pripravila novo domovanje. Znamo si predstavljati, kako se je oblikovalo drobovje in površje Zemlje za dom človekov. Na zaslonu lahko ponazorimo vso veličastno tektoniko zemeljskega osrčja, rojstvo najvišjih gora in brbotavo vznikanje hribčkov, teh milih hribcev na razbrzdanem zelenem planetu. Pod nogami nam hrsti milijone let staro kamenje, s skal se krušijo stotisočletja. Kakšno pa bo rojstvo novega neba in nove zemlje za vstalega človeka?
Najprej bo vse staro moralo umreti. Angelska
perut bo pometla Žemljo po prispodobi Razodetja. Grmelo bo in se lomilo in pisano je, da bodo zvezde padale z neba. In nebeške sile se bodo majale. Vse to nas čaka pred zarjo novega dne. Novo stvarjenje ne bo nikoli popisano, saj ga ne bo treba v črkovnem spominu posredovati zanamcem. Doživeli ga bomo vsi naenkrat in ostalo bo trajna lastnina vstalih.
Ker Zemlja še smeraj trpi v porodnih bolečinah, vemo, da ne čaka na vstajenje samo človek, ampak vse stvarstvo. Kakšni se bomo izvili iz njene maternice v nov dan? Se vedno obdani z rastlinjem in živalmi, s ptičjim gostolenjem? Nam bo rajska ptica pela pesmi, ki jih uho dotlej še ni slišalo? Bo pred nami kot na dlani ležala vsa skrivnost življenja, zemeljskega in večnega, ki je dotlej oko še ni videlo? Bodo globoko v nas žuboreli vrelci Duha, kakršnih doslej v srcu nismo mogli zaznati?
Zelo majhen bi bil Bog in prav neznaten, če bi mogli ujeti v popolno predstavo in vedenje vse, kar On zmore. Ce bi ga mogli ujeti v hip in početi z njim čuda po svojem umu, bledem odblesku večne Modrosti.
Čedalj e več ušes prisluškuje glasovom o reinkarnaciji, ponovnem rojstvu in neizmerno dolgi verigi prerojevanja in očiščevanja, dokler da ne dosežemo blage nirvane. Lepa misel, topla tolažba. Nekaj pa ji manjka: Večno življenje v Življenju. Si ga je človeška pamet res izmislila le iz strahu pred dokončnim koncem? Zakaj pa so s
Tl Sl NAS SKLICALA
77 si nas sklicala pod isto streho.
Ti si nas sklicala za isto mizo.
Ti si nas sklicala brez klica.
In smo skupaj zmolili in skupaj zaspali, — ki smo si vzeli Čas,
ki smo priSli od daleč . . .
In si vsaj za trenutek nismo bili tako daleč.
tako gotovostjo že neznansko stare civilizacije opremljale svoje mrtve za na oni svet? Ta gotovost je človeku očitno položena v dušo, v njegovega duha. Po božjem razodetju pa tudi v njegovo zavest. In to je dovolj za vero v vstajenje.
Praznik Vseh svetih so lep spomin na pokojne. V ljudski vernosti velja, da se na dan Vseh svetih ob molitvi vseh treh delov rožnega venca vrnejo domov na Zemljo duše vseh naših rajnih, naslednje jutro ob molitvi rožnih vencev pa spet poletijo v nebo. Pravzaprav pa smo prepričani, da umrli ves čas živijo z nami. Čeprav so že doživeli prerojenje za onstran, se nevidne niti tko med njimi in nami, ki še čakamo na svoj zadnji zemeljski trenutek. I>e kako so si to mogli nazorno predstavljati naši dedje in pradedje, saj še niso poznali ne žarčenja, ne vseh vrst valovanja in privlačnosti sil, ne nevidnih poti, po katerih lahko na daljavo potujeta zvok in slika? Kako da mi, ki nam je vse to znano in domače, še dvomimo, da ne bi mogli naši rajni vsak hip živeti z nami? Na moje davno zaskrbljeno vprašanje, kje da so zdaj izumrli Maji, Goti, Vizigoti, Praslovani, Rimljani, Azteki..., je duhovnik preprosto dejal: Ob nas.
Če pa je tako, zakaj se ne bi neizmerno veselili? Vsi, ki so umrli, še bivajo. In kar je še več: ne morejo več umreti. Za obzorji starega neba in stare zemlje pa se nakazuje jutranja zarja vstajenja za vse, tudi zate in zame.
Ali Se pridemo kdaj tako skupaj?
Pridemo skupaj.
Na dan Vseh svetih.
TONE KUNTNER
NOV
NOV
B (Brisbane), H (Hobart).
CAH ARI JA JOŽEFA r. Kosmina r. 6. 3. 40 — Gorjansko + 12. 10. 94 — W.Footscray (M),
BODNARČUK DOMINIK Vlc' r. 9. 9. 14 — Banja Luka + 6. 11. 94 — Heidelberg (M), Vic.
DENAR Dl VIKTOR r. 28. 9. 26 — Bovec + 15. 11. 94 - Goulburn, NSW
JAUŠNIK MARIJA r. Slapernik
P (P«rth), (Geelong), Nc (Nevvcastle).
BOR LAK JULIJANA r. 7 r. 18. 2. 09 — Kresnice + 12. 12. 94 — Modbury (A), SA
MEH ANGELA r. 17. 5. 12— Ravne pri Šoštanju d- 14. 12. 94 - W.Footscray (M),
ŠIRCA JOHN	Vlc'
r. 21. 7. 62 - Sydney, NSW + 18. 12. 94 - Dundas (S), NSW
HOZJAN JANEZ
V	lanski Matici pokojnih jih še ni bilo ... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo?
Če zaslediš, da rojaka, u-mrlega v zadnjem letu, ni v seznamu, nam prosim sporoči, da ga vstavimo kasneje. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša.
HRAST KRISTINA r. Špolad r. 22. 10. 05 - Borjana pri Kobaridu + 15. 1. 95 - VVestmead (S), NSW
MOHOR IVAN r. 2. 10. 41 - Mrzlava vas pri Čatežu + 17. 1. 95 - VVoodville (A), SA
KOVAČIČ ZORKA r. Bitežnik r. 12. 10. 06 - Škrbina pri Gorici + 27. 1. 95 - North Shore (S), NSW
MEŽE ZOFIJA r. Dekleva r. 21. 10. 24 - Spodnje Bitnje
r. 3. 11. 02- Sv. Trojica v Slov. gor. r. 14. 10. 18 - Gor. Bistrica, Prekm. + 27. 1. 95 - Nevvcastle, NSW
+ 15. 11.94- Ballina, NSW	+ 20. 12. 94 - Ballarat, Vic.
DURNIEVVMARIJA r. ?	REPAR MARIJA r. ?
r. 2. 2. 02 - Brezovica (?)	r. 16. 7. 20 - nekje blizu Celja
+ 18. 11. 94- W. Footscray (M), Vic. +20. 12. 94
SLANA PETER r. 26. 3. 33 — Ptuj + 19. 11. 94 — Claremont (H), Tas.
STRAMŠEK IVAN r. 31. 3. 25 — Razgor je pri Slov. B. + 23. 11.94- Perth, Z/A
SOSIČ IVAN r. 6. 6. 30— Trst + 24. 11.94- Box Hill (M), Vic.
STAUDINGER Katarina r. Ahačič r. 25. 11. 1895 - TriiS na Gor.
+ 29. 11.94- DundasValley(S),
ČESNIK ANTON	NSW
r. 4. 6. 31 - Paltje pri Pivki + 2. 12. 94 - N. Fitzroy (M), Vic.
ŠTEGELJ LOJZKA r. Graunar r. 4. 6. 10 — Števerjan + 4. 12. 94 — North Geelong, Vic.
SNEDIC CIRIL r. 22. 7. 36 — TriiS na Gor.
+ 8. 12. 94 — Petersham (S), Vic.
iN. Footscray (M), HOR VAT Sl L VIJA r. TUli	VlC'
KAV Ah JOŽEF
r. 14. 1. 29 - Odranci, Prekm.
+ 30. 1. 95 - Gymea (S), NSW
FIJAN MARIJA MERI r. KovaSič r. 16. 12. 32 - Smrje pri Premu
r. 9. 10. 33- Rabelčja vas pri Ptuju + 3. 2. 95 - Box Hill (M), Vic.
+ 21. 12. 94- Torquay, Vic. KLANISCEK (KlanjgČek) ŠTEFAN r. 25. 12. 14 - Postale, čepovan + 25. 12. 94 — VVilliamstovvn (M),
Vic.
OB LJUBE K KARLO r. 25. 2. 25— Višnje vi k v Gor. B.
SRBLIN AVGUŠTINA r. Testen r. 28. 4. 34 — na Primorskem + 5. 2. 95 - St. Albans (M), Vic.
ŽAGAR ANITA r. Eriulj r. 18. 8. 29 - Dobrepolje na Dol.
+ 8. 2. 95 - i/Voden Valley (C), ACT
+ 25. 12. 94 - l/Vestmead (S), NSW ŠTRAFELA FRANC
ŠAJN PETER r. 2. 8. 40 - Knežak + 26. 12. 94 — Redvvood Park (A),
P ER TOT SLA VICA r. Žerjav SA r. ? — Gabrovica pri Komnu + 30. 12. 94 - Campsie, NSW DRAŠČEK JOŽICA r. Zrimlček r. 14. 12. 43 — Gabrovec na Dol.
+ 7. 1. 95 — Jerilderie, NSW ČARMAN MILAN r. 5. 10. 59 — Brisbane, Qld.
+ 11. 1. 95 — Nambour, Qld.
+ GOSPOD, DAJ NAŠIM RAJNIM VEČNI POKOJ! + + +
r. 31. 3. 06 - Borovci pri Ptuju + 16.(17). 2. 95- Collingvvood(M)
MA VKO MILENA r. Černe Vic r. 3. 6. 20 — Solkan + 25. 2. 95 - Fairfield (S), NSW RUPIČ MARGARETA r. Kangler r. 21. 1. 06 - Oplotnica pri Slov. B. + 27. 2. 95 - Kew (M), Vic. GRBAVAC MARIJA r. Cek r. 14. 2. 39 - Hrušica na Prim.
+ 1. 3. 95 - Fremantle (P), WA JEŽ STANISLA V r. 7. 5. 12 - Tolmin (?)
+ 10. 3. 95 — Gympie, Qld.
VALENČIČ JOŽE r. 7. 5. 31 - Podbeze + 14. 3. 95 — A de la id e, S A STANTE IVAN r. 7. 10. 13 — Šentjur pri Celju + 21. 3. 95— North Geelong, Vic.
HRIBAR FRANK r. 10. 9. 20 — Žirovnica na Notr.
+ 29. 3. 95 — Canberra, ACT
MORKEL MARIJA vd. Dekleva
r. Klemenčič r. 30. 7. 13 — Trebnje + 1. 4. 95 - Coburg (M), Vic.
CAMPBELL ŠTEVEN r. 23. 11.85- Albury, NSW + 9. 4. 95 - Albury, NSW BAUMAN ALOJZ r. 26. 4. 38 — Kicar pri Ptuju + 10. 4. 95-? (M), Vic.
Z Al MARIJA r. Vitez r. 15. 11.08 -Senedole (Senožeče) + 10. 4. 95 —Modbury (A), SA GRL JOŽE
r. 3. 9. 31 — Pallje pri Pivki + 16. 4. 95-Pascoe Vale (M), Vic.
ZUODAR ATTILIA r. 29. 10. 1895 — Klobučar, Benečija + 17. 4. 95 — P ort Lincoln, S A
VOJSKA KRISTINA r. Jug r. 28. 2. 35 — Rute pri Tolminu + 21.4.95- Randwick (S), NSW
KOVAČ MARJAN r. 9. 1. 32 — Palčje pri Pivki + 22. 4. 95 - Crow Nest (SJ, NSW
BOGO LIN VINKO r. 1. 1. 25 — Monroe, Pa., ZDA + 24. 4. 95 - Bulla (l/V), NSI/V
PUNGERČAR IVANKA r. Pintarič r. 7. 10. 29 — Semič + 25. 4. 95 - Vale Park (A), SA
ZIDAR BERNARD r. 20. 5. 30 — Topole pri II. Bistr.
+ 1. 5. 95 - Traralgon, Vic.
RAZBORŠEK HILDA r. Dunaj (88 let)
+ 2. 5. 95 - Double Bay (S), NSW
VVOHAR HERMINA r. Kozalin r. 3. 5. 43 — Kuzma, Prekmurje + 6. 5. 95 — VVodonga, Vic.
SKALA CIRIL r. 27. 4. 16 - Krvavlev vrh, Semič + 2. 5. 95 — Concord (S), NSW
STANIČ ANA r. Kropej r. 2. 7. 05 - Visoie pri Slov. Bistr.
+ 4. 5. 95 — Liverpool (S), NSI/V
VUKŠINIČ IVAN
r. 26. 6. 37 - Grabrovec nad Metliko + 7. 5. 95 - Clayton (M), Vic.
PRELOG LOVRENC Lori r. 4. 12. 25 — Ljubljana + 9.5.95-7 Sydney, NSW
SAKSIDA EMIL r. 1.8. 17 — Branik (Rihemberk)
+ 18. 5. 95 - Marrickville (S), NSW F OR E L LE GABRIELA r. PrimotiČ r. 13. 10. 50 - Greta Camp, NSW + 20. 5. 95 - Disseldorf - Benrath
Nemčija
HABE ANTON r. 13. 6. 28 - Črni vrh nad Idrijo + 24. 5. 95- Z/. Footscray (M), Vic. KADUNC ANA r. Radovih r. ? 1910 — Pretoka + 28. 5. 95 - Punchbovvl (S), NSW
GRGIČ AVGUŠTIN r. ? 1924 — Gorjansko + 1. 6. 95 — Romsey, Vic.
MEŠTROVMARIJA r. Kolmanič r. 2. 3. 43 — Središče ob Dravi + 7. 6. 95 - RMH Melbourne, Vic.
ŠVABA VINKO r. 19. 7. 27 — Si/. Kri} pri Trstu + 7. 6. 95 - ? Qld.
KEPA ALOJZ r. 25. 8. 20— Gabrovka pri Litiji + 11.6.95- Kogarah (S), NSW
JANČAR FRANK r. 11. 2. 29 — Sv. Lenart na Drav. p.
+ 15. 6. 95 -Waratah\(Nc), NSW
ZDRAŽIL OTO r. 17. 7. 15 - Maribor + 18. 6. 95 - Sale, Vic.
ČUK IVAN r. 23. 11. 15 - Črni vrh nad Idrijo + 22. 6. 95 — Tuncurry, NSI/V
ZANIER TERZIO r. 30. 11. 26 — Pridignano pri Vidm + 28. 6. 95 - Mosman (S), NSW
IVANČIČ STANISLAV r. 11. 7. 27 — Buje, Istra + 29. 6. 95 — Burvvood (M), Vic.
BIZJAK MARIJA r. Ničita r. 26. 3. 32 — ? Italija + ?. 6.95-? Qld.
PERKO ROMAN r. 18. 3. 26 - Celje + 10. 7. 95 — Darlinghurst (S),NSI/V
K LA KOČE R MARICA r. Grm r. 12. 9. 08 — Ljubljana + 11.7.95- Oatley (S), NSW
RUPNIK DOMINIK (Dino) r. 29. 10. 38 — črni vrh nad Idrijo + 12. 7. 95-W. Footscray (M), Vic.
VAN DE LAAK ANGELIOUE r. 2. 8. 66 — Melbourne, Vic.
+ 19. 7. 95 - Colac, Vic.
ŽERJAL dr. BREDA r. 22. 9. 55 — Maribor + 19. 7. 95 — Colac, Vic.
ŽERJAL JERNEJA r. 4. 9. 80 — Maribor + 19. 7. 95 - Colac, Vic.
BUBNIČ BORIS r. 19. 3. 31 — Poljane, Čičarija + 19. 7. 95 — Camden (S), NSW
VITI E RIO
r. 5. 3. 35 — Reka, Istra + 20. 7. 95 - Fitzroy (M), Vic.
BERLOT ALOJZIJA r. 21. 6. 05 — Kol ari (Ročinj)
+ 22. 7. 95 - Enfield (S), NSW
STR A THOPOULOS KRISTINA r. 22. 7. 71 — Melbourne, Vic.
+ 28. 7. 95 — Frankston (M), Vic.
ROZMAN JOŽE r. 16. 9. 38 — Pribinci pri Črnomlju + 8. 8. 95 — Moorabbin (M), Vic.
POŽAR FRANK r. 12. 12. 08 - Famlje (Vremski B.) + 15. 8. 95 - Northcote (M), Vic.
VVEISS DRAGA r. Oblak r. 3. 11. 28 — Ljubljana + 23. 8. 95 - Mosman (S), NSW
JAKOPIČ OLGA Ivanka r. Cundrič r. 27. 9. 16 — Bohinjska Bistrica + 29. 8. 95 - ZVestmead (S), NSW
RADIN MARIJA r. Žvab r. 4. 9. 1899- Lokev pri Divači + 30. 8. 95 - Fitzroy (M), Vic.
ŽVANUT KAROLINA r. Černigoj r. 20. 2. 39 — Pod pleče pri Tolminu + 8. 9. 95 - Mt. Druitt (S), NSW BUTINAR VINKO r. 21. 1. 24 - Podgrad pri Ilirski B.
+ 11. 9. 95- Camden (S), NSW KAN K A ZOFIJA r. Pudgar r. 7. 5. 13 — Črna na Koroškem + 11. 9. 95- VVoodville (A), SA VELIŠČEK ANTHONY r. 17. 9. 59 — VVagga VVagga, N Sl/V + 11. 9. 95- Darlinghurst (S), NSW FABIAN SLA V KO r. 8. 6. 23 — Bate pri Grgarju + 25. 9. 95 - VVahroonga (S), NSW KASTELIC JOŽE r. 6. 2. 24 - Luče (Žalna)
+ 26. 9. 95 — E. Bentleigh (M), Vic.
ASTER -STATER (FILIPČIČ)
STANKO EDVARD r. 25. 7. 22 — Tatre v Brkinih + 27. 9. 95 — Blacktovvn (S), NSW HORVAT JOHN IVAN r. 29. 7. 33 — Dol. Mihajlevac + 27. 9. 95 - Mildura, Vic.
STA V RIS NIKKI LEE r. 24. 5. 95 - Ferntree Gully (M), Vic.
+ 6. 10. 95 — RCH Melbourne, Vic.
ČUJEŠ JOŽE r. 21. 2. 23-Celje + 8. 10. 95— Brisbane, 01 d.
ŠKERLJ JULIJA r. Žele r. 5. 2. 24 - Knežak + 14. 10. 95— Geelong, Vic.
PERTIČ MARIO r. 14. 2. 40 - PoreČ, Istra + 16. 10. 95 — Heidelberg (M), Vic.
GORIČANEC IVAN r. 9. 7. 32 - Podturn pri Čakovcu + 22. 10. 95 - Kogarah (S), NSW VVOPPEL JOŽE
r. 13. 10. 15 - Šturje (Vipavska)
+ 25. 10. 95 — E. Melbourne, Vic.
IVANČIČ ALOJZ r. ?
+ ? 1995 — Diane/la, /ZA
GOSPOD, SPREJMI NAŠE DRAGE POKOJNE V SVOJ OBJEM! NAJ POČIVAJO V MIRU! +
Spomenik na skupnih grobovih melbournskih Slovencev
DODANA IMENA MATICI PREJŠNJIH LET:
HRIBAR PEPCA r. Ponikvar r. 26. 11. 15 — PolSeSe na Notr.
+ 16. 10. 94 - Subiaco (P), WA
HERNEC PA V LA r. Mezgec r. 7. 8. 33 — Kovčice na Prim.
+ 1. 9. 94 - Orange, NSW
RAZBORŠEK ALBERT r. 23. 10. 26 — Ar ras, Francija + 25. 8. 94 — Fitzroy (M), Vic.
JURIŠEVIČ ANTHONY r. 23. 12. 60 — Brisbane, Qld.
+ 8. 8. 94 — Sunnybank (B), Qld.
SUPER IN A MARIA r. Likar it r. 13. 5. 25— Istra + 15. 8. 94 — Traralgon, Vic.
SUPERINA BRUNO r. 10. 6. 19 — Istra + 21. 8. 94 — Traralgon,
PREGELJ JOŽE Vic' r. ? nekje pri Ajdovščini + 1993 (?) - l/Vhyalla, S/*
MOŽINA HERMENEGILDA r.? r. 28. 7. 12 - Trst + 25. 5. 92 - Melbourne, Vic.
DOBAJ JOŽE r. 8. 3. 05 — Si/. Jakob v Slov. g.
+ 9. 6. 91 — Fitzroy (M), Vic.
ŽIVEC MARIO r. 25. 8. 13-Trst + 19. 4. 91 - M Ud ura,
Vic.
ZA VADLA V ANGELA r. Pahor r. 23. 6. 11 — Nova vas (Opatje selo) + 4. 2. 90— Surrey Hills (M), Vic.
LAZAR KENNETH r. 6. 6. 63 — ? Melbourne, Vic.
+ 5. 7. 88 — Ferntree Gully(M),Vic.
PIBROVEC IVAN r. 21. 3. 25 — Smrje + 11.5. 66 —Port Melbourne, Vic.
PIBROVEC FRANC r. 16. 10. 23—Smrje + 16. 3. 57 — nekje blizu Mafre, Vic.
Port Lincoln - žrtvam morja
ROŽA FRANCO, ki živi v Port Lincolnu in je naša dolgoletna naročnica ter tudi sotrudnica, nam je poslala ti dve fotografiji z besedilom razlage. Prihranil sem ga za mesec november, ko se pokojnih posebej spominjamo. Končno ima ta edinstveni spomenik Žrtvam morja tudi ime našega rojaka in je le zato vreden omembe. — Urednik
LANSKO leto sem poslala uredništvu Misli sporočilo o tragični smrti rojaka iz Štajerske v morskih valovih. Stanko Kropej je živel tu med nami v Port Lincolnu, S. A., bil poročen z Avstralko, kruh pa je služil sebi in svoji družini kot član ribiške posadke dalmatinske družine Lukin. Naše mesto je ob morju in z razvito ribiško
industrijo. Veliko mož je zaposlenih v ribarstvu, to pa pomeni nevarnost na morju, ki od časa do časa zahteva svojo žrtev. Te žrtve so žal prepogoste in kar preveč družin žaluje za njimi.
Lepo se mi zdi, da je prišla na dan ideja o spomeniku žrtvam morja. Lani v januarju so se naš mestni svet in tukajšnja ribiška podjetja domenili, da postavijo vsem preminulim na morju v spomin znamenje, ki bo obenem čast mestu in v tolažbo nesrečnim družinam. Saj mnogi nimajo niti groba, ker so bila trupla pokopana v morskih globinah in jih niso nikdar našli. Za uresničenje ideje je bil izbral tukajšnji kipar Marijan Bekič, po rodu Dalmatinec.
Kraj so izbrali ob morju , v takoimenovani "Marini", kjer sc gotovo ustavijo vsi obiskovalci našega pomorskega mesteca. Glavni spomenik stoji sredi tlakovanega prostora, ki s parkom avstralskega puščavskega zelenja diha toplo usklajenost. Kipar je hotel v njem predstaviti morske valove, morsko dno, ribe, gibanje morja... Obenem pa izraža lahko tudi trpljenje in žalost, bolečino sorodnikov in prijateljev, ki nestrpno in zaman čakajo na vrnitev svojih dragih... Rečeno je bilo, da je la kip edini te vrste v Avstraliji.
Za njim pa v parku vidite na sliki dva velika groba kosa granita. Tu je doslej vklesanih 41 imen žrtev morja našega kraja, ribičev in mornarjev, od leta 1951 do danes. Kot vidite na fotografiji kamna, je Stankovo ime že dodano in kot zadnje vklesano v granit. A od takrat že dve novi imeni čakata, da povečata vrsto nesrečnih žrtev morja. Ne bo veliko let, pa bodo parku morali dodati še eno granitno skalo za nova imena...
Bog naj nakloni vsem svoj večni mir!
IFmm (pU@šm
DANAŠNJI komunisti pod vodstvom predsednika Kučana imajo dva cilja. Prvi: utrditi komunistično oblast za vsako ceno, in so za dosego tega cilja vsa sredstva dovoljena. Drugi cilj pa je: ohraniti nespremenjeno komunistično verzijo zgodovine. Resnica ni važna.
Prvi cilj bodo lahko Slovenci in Slovenke preprečili z glasovi na volitvah prihodnje leto. Drugi cilj se pa že podira. Lažni zgodovinarji so napisali ogromne skladovnice laži. Komunista ne peče vest, saj resnice enostavno ne prizna. A resnica je trdoživa. Nihče je ne more uničiti. Vse laži, še tako strupene, resnice ne morejo spremeniti, ne uničiti.
Pred menoj na mizi je precej velika knjiga, na dobrem papirju tiskana, z naslovno sliko (ki je očitno fotorafija spominskega obeležja v eni slovenskih cerkva,- Op.ur.): Križani brez križa, ki ima obe nogi pod kolenom odsekani ali odbiti. Telo je brez desne roke - ta je zgoraj na posebnem podstavku. Razbiti Križani je znak človeka, ki je z razbijanjem Kristusa na križu pokazal sovraštvo do večnega Boga in vsega, kar je v zvezi z Bogom. Ob razbitem Križanem je besedilo: Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, s čim sem te užalil, odgovori mi! Sveti Bog - Sveti Bog, Sveti Močni - Sveti Močni, Sveti Nesmrtni - Usmili se nas! - 8. maja 1945. (Slika je pri naslovu članka,- Op.ur.) Spodaj pa je naslov knjige: Farne spominske plošče.
Kaj nam prinaša ta knjiga na 260 straneh?
V	začetku knjige je na štirih straneh pretresljivo lep uvod z naslovom: Farnim spominskim ploščam na pot. Napisal ga je Justin Stanovnik. Na strani 9 in 10 so imena 83 slovenskih župnij. V knjigi je tiskanih 7,392 imen pomorjenih ljudi iz teh župnij, to je 6,245 vojakov in 1,147 civilistov.
Na koncu knjjge je na štirinajstih straneh pod naslovom Umrli za domovino napisal dr. Tine Velikonja o vsebini knjige pod raznimi podnaslovi (Pravica do javnega spomina, Sad predrzne in vsilijivc trme, Kdo spada na Spominsko ploščo?, Spominska knjiga 83 slovenskih župnij, Boljše bi bilo, če bi se pustili pobijati!, V vojni se ne smemo
!V	hiL	<
!J|?%
:i
bati uničenja celih vasi!, Likvidirajte kjerkoli in kakorkoli morete!, Na začetku so pobijali partizani, proti koncu pa domobranci!, Hoteli so vrniti vse civiliste, Večina vaških stražarjev je bila pobita septembra in oktobra 1943, Ali je padlih domobrancev res samo 523?, Mi vam Koroško, vi nam domobrance!)
Prva župnija v knjigi je Ajdovec, zadnja pa Žiri. Pri vsaki fari, pod imenom vasi, so tiskana imena umorjenih. Vzamem župnijo Ajdovec, vas Boršt, nato prvo ime: Horvat Miha 1910 - 1942.
Gledam župnijo Ambrus na štirih straneh in sedem njenih vasi. Štejem imena cele fare: 39 imen pobitih v različnih vojnih letih, nato 139 imen, vsi pobiti v istem letu - 1945.
Gledam župnijo Begunje pri Cerknici na štirih straneh v šestih vaseh: 53 faranov umorjenih v različnih letih, 149 pa v letu 1945. Med pobitimi je 23 žensk. Najstarejši umorjeni je župnik Viktor Turk, star 52 let.
Obračam strani, gledam, se čudim. Solze tečejo
-	ne morem si pomagati. Večina umorjenih so mladi moški od 20 do 40 let, tu in tam še mlajši, tu in tam kak starejši. Cvet slovenskega naroda. Kdo more razumeti?
To je le prva knjiga. Kmali pride druga, morda celo tretja. Kupi, beri! Poišči ime očeta, sina, brata, strica, soseda, duhovnika, tvojega botra, prijatelja... Nič nic ni sram zapisati: Gledal sem stran za stranjo in gotovo ni v knjigi niti ene strani, kjer ne bi bilo tiskano leto smrti 1945. Nisem zdržal. Šel sem v našo kapelo molit, a nisem mogel moliti ne rožnega venca, ne kake druge molitve. Ob pogledu na tabernakelj, kjer je živi Kristus v sveti hostiji, ki pozna mene in vsakega, katerega ime je tiskano v knjigi, je moje srce le tiho prosilo: Vsemogočni večni Odrešenik, daj vsem umrlim večno veselje v veseli večnosti. Naj njihova kri izprosi od Tebe, večni Stvarnik nebes in zemlje, izgon hudobnih duhov iz Slovenije nazaj v pekel. Izprosi ponižanje sovražnikov večnega Boga, uničenje vsega brezboštva, da bo Slovenija spet narod vernih in veselih ljudi.
Glej v knjigi stran za stranjo imena pobitih. Kdo bi kdaj mislil, da je možno pomoriti toliko ljudi brez sodbe, da bo kdaj v Sloveniji tiskana knjiga z imeni tisočev brez sodbe pobitih. Ta imena so živ dokaz, česa je bil zmožen kruti Stalinov učenec, slovenski komunist. Če imaš kakega znanca med komunisti, kupi to knjigo in mu jo pošlji z nasvetom, naj prebere in poišče, če je koga poznal ali celo kdaj osebno srečal.
Kot knjiga Palme mučeništva z imeni umorjenih slovenskih duhovnikov, bogoslovcev in nekaj drugih (izšla je na 463 straneh velikega formata ter vsebuje kratke življenjepise s slikami več kot 120 duhovnikov, nad 60 bogoslovcev in 43 redovnih bratov, ki so bili umorjeni med vojno in po vojni. -Op. ur.), tako bo tudi ta knjiga živ dokaz, da je brezbožni komunizem najhujša nesreča za slovenski narod. So Slovenci, ki so brezbrižni za krvavo slovensko preteklost in mnogi - pod vplivom
komunistične strupene laži - zmorejo celo tajiti nasilne smrti tolikih slovenskih ljudi.
Resnica o preteklosti prihaja bolj in bolj na dan. Tudi komunisti resnice ne morejo tajiti. Tisti, ki so gluhi in slepi za resnico, bodo ostali taki še dolga leta. Za nekatere teh ni nobene pomoči. A resnica kljub temu ostane resnica in resnica trdovratno zahteva priznanje. Nobena strupena komunistična laž resnice ne more uničiti.
Na koncu tega članka naj bo napisana kratka zahvala Slovenskemu spominskemu odboru, ki je s pomočjo mnogih sodelavcev mogel zbrati toliko imen in podatkov naših umorjenih ljudi. Zahvala tudi Družini za natis knjige.
Koliko je pri taki knjigi dela, marsikdo ne misli. Brez požrtvovalnih dobrih ljudi ta knjiga ne bi bila tiskana. Druga knjiga je v načrtu, saj spominske plošče še niso postavljene v vseh farah.
Naj tole pisanje zaključijo besede iz prvega članka v uvodu omenjene knjige:
"Prepričani smo, da bo ta Spominska knjiga postala dragocena lastnina mnogih slovenskih hiš. Ne samo tistih, ki imajo v njej zapisane svoje ljudi, ampak tudi tistih, ki ne bodo hotele biti brez temeljnega dokumenta o nekem času, ki s svojimi odločitvami usodno sega še v današnji čas. S to knjigo bodo v marsikatero slovensko hišo spet stopili ljudje, ki so jo zapustili pred pol stoletja: možje, žene in dekleta. Predvsem pa fantje: samo s to spominsko knjigo se bo v svoje domove vrnilo čez pet tisoč mladih slovenskih fantov. Mater, ki so jih čakale, nekatere dolgo, ne bo več; prav tako ne očetov, ki niso nič manj upali. Včasih jih bodo sprejeli že čisto drugi ljudje, a jim bodo, ker so bili nekoč tu doma, pa tudi zaradi neznanskih stvari, ki so se jim dogodile na dolgi poti, naredili prostor v hiši in v spominu."
REV. JOSEPH CVELBAR v "Ameriški domovini"
Novembrski dnevi s praznikom vseh svetih in spominom vernih duš nam tukaj v Avstraliji spregovorijo drugače kot doma v Sloveniji. To je čas pomladi, prebujanja, novega življenja... čas, ki nam na izviren način pomaga razmišljati o večnosti. Nekaj podobnega nosi v sebi tudi tale naša pesem: Kadar sonce gre za goro, mislim jaz na svojo smrt, ko me iz solzne bo doline Bog presadil v božji vrt. Bog nas drugega za drugim presaja v božji vrt. Tako je naš obisk grobov povezan 7. mislijo na brstenje, cvetenje, na novo pomlad, ki ji pravimo večnost. Naš končni cilj ni težka zemlja tostranskega groba, ampak zemlja božjega vrta; ne umirajoča jesen, ampak večna pomlad.
Molitve na pokopališčih in blagoslov grobov v teh dneh je postal sestavni del našega cerkvenega leta. Vrste pokojnih se množijo in marsikdo že obišče domači grob. Doma umirajo starši, sorodniki in prijatelji. Tudi teh se spominjamo pri molitvah, saj so njihovi grobovi predaleč, da bi jih obiskali.
Na Planici smo se tokrat zbrali k maši 'za pokojne 29. oktobra. Obisk je bil večji kot prejšna leta. Po maši smo odšli na pokopališče Springvale, tam molili za pokojne in blagoslovili grobove.
Na Keilorju smo se zbrali prvo nedeljo v novembru ob dvanajstih. Zadnjih par let nas spremlja slabo vreme, tako tudi letos. Začeli smo z molitvami pri skupnih slovenskih grobovih, ki jih je tudi tokrat okrasila Zora Kirn. Po molitvah sva patra blagoslovila vse grobove naših rojakov in pri veliki večini grobov so čakali svojci.
Popoldne smo se zbrali k molitvi za pokojne pri S.D.M. na elthamskem hribčku. Že drugo leto smo ostali kar v obednici kluba, ker je zunaj pri kapelici preveč pihalo.
Teden dni zatem smo imeli molitve tudi v Geelongu, povezane z obiskom starega pokopališča, kjer počiva precej naših rojakov.
Nabirka na keilorskem pokopališču je priuesla novih 602.40 dolarjev za vzdrževanje in obnavljanje preostalega dela skupnih grobov. Za nabirko so poskrbeli prav tako pri maši na Planici ($ 437.60) in letos prvič tudi na Elthamu ($ 85.20). Ob tem Bog povrni vsem, ki se s svojim delom ali darovi trudite, da bi bil zadnji zemeljski dom naših pokojnih, ki nimajo tu svojcev, lepo urejen.
Obisk Msgr. ALOJZA URANA, ljubljanskega pomožnega škofa, med nami v Viktoriji.
V	četrtek, 14. novembra, zjutraj ob 6.05 je s Quantasovim letalom QF 106 prispel škof Alojz Uran na letališče Tullamarine v Melbournu. Škof se je posebej razveselil slovenskih narodnih noš, ki so ga pričakale, in šopka, ki mu ga je poklonila
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga Mouse, 19 A Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 015 555 840 Fax: (03) 9853 6176
Dom počitka m. Romane — Motfier Romana Home
11 — 15 A'Beckett St., Kew, .Vic. 3101
Tel. in Fax: (03) 9853 1054
Barbara. Dobri dve uri časa je imel za nas, preden je nadaljeval pot proti Perthu. V prihodnjih dneh ga boste lahko tudi osebno srečali povsod tam, kjer se zbiramo k slovenskim mašam. Spored njegovega obiska pri nas v Viktoriji pa je takle:
Sobota, 25.nov.: Popoldne bo škof Uran prispel v Kew iz Mildure, kamor ga gre iskat p. Bazilij. Pri večerni maši ob 7.30 bo vodil zadnji dan tridnevnice za birmance. Po maši se bo srečal z njimi, ter z njihovimi starši in botri.
Nedelja, 26.nov.: Pri deseti maši v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda bo škof podelil zakrament svete birme sedmim kandidatom. Po maši se bomo srečali z njim v dvorani pod cerkvijo. Gospodinje naprošamo, da bi tako kot ponavadi za žegnanje, pomagale napolniti naše mize z vsakovrstnimi dobrotami.
Isto nedeljo zvečer bo škof obiskal rojake v Wodongi in Alburyju. Ker je mesec november, se bomo ob šestih zvečer zbrali na pokopališču v VVodongi, kjer bomo imeli molitve za pokojne. Ob sedmih zvečer bo maša v cerkvi Srca Jezusovega v Wodongi. Po maši bo srečanje z gostom in rojaki v prostorih društva Snežnik, kjer se boste lahko z njim po domače pogovorili.
Ponedeljek, 27.nov: Ta in naslednji dan se bomo s škofom srečali vsi duhovniki, ki delujemo med vami v Avstraliji.
Sreda, 29.nov.: Čez dan bo škof obiskal Dom matere Romane, kjer bo tudi maševal. Zvečer pa bo gost na slovenski radijski uri radia 3ZZZ (92.3 FM, vsako sredo od sedmih do osmih zvečer).
Četrtek, 30.nov.: Ob pol osmih zvečer bo škof maševal v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu. Po bogoslužju bomo imeli srečanje s škofom v prostorih društva St. Albans. Gospodinje naprošamo
za sodelovanje glede postrežbe s predsednikom Slavkom Blatnikom.
Petek, 1. dec.: Je prvi petek v mesecu, ko redno obiskujemo bolnike, ki to želijo. Pri večerni maši v domači cerkvi začenjamo tridnevno duhovno obnovo, ki jo bo vodil gospod škof. Po maši so še litanije Srca Jezusovega z blagoslovom.
Sobota, 2. dec.: Popoldne ob enih bo škof maševal v cerkvi sv. Družine v Geelongu. Maši sledi srečanje s škofom v društvu Ivana Cankarja.
Zvečer ob pol osmih bo maša s pridigo pri Sv. Cirilu in Metodu v Kew.
Nedelja, 3. dec: Pri deseti maši bo zaključek tridnevnice. To bo zadnje srečanje s škofom v našem središču v Kew. Po maši ste skupaj s škofom povabljeni v dvorano. Tam bo najprej igrica, ki jo pripravljajo otroci Slomškove šole in nato obisk svetega Miklavža. Nato vam bo na voljo barbekju.
Zvečer ob sedmih bo škof maševal v cerkvi Srca Jezusovega v Morwcllu. Po maši pa bi se srečali z gostom v dvorani farne šole ob domači zakuski.
V ponedeljek ali torek se bo škof odpravil na pot proti Sydneyu, kjer ga pričakujejo na god sv. Miklavža.
Škof Alojz Uran prihaja med nas kot eden od pastirjev Cerkve na Slovenskem. Del te Cerkve smo tudi mi, čeprav hkrati gradimo avstralsko Cerkev. Škof bo podelil zakrament svete birme našim birmancem, nas pa želi potrditi v veri in ljubezni do domovine. Naj bo njegov obisk čas duhovne prenove. Pred vsemi mašami boste lahko opravili sveto spoved. Izrabite škofov obisk v svojo duhovno korist in za osebno srečanje z njim.
V cerkvi svetega Vincencija Pavelskega v Morwellu	sta se 21.	oktobra	poročila	Brett
Anthony	Guttridge in	Maria	Krušeč,	hčerka
Jožefa in Cvetke Krušeč iz Morwella.
Pred oltarjem naše domače cerkve sv. Cirila in Metoda sta si v soboto. 28. oktobra obljubila zvestobo Janez Marjan Predložnik in Jožica Oder.
V soboto, 18. novembra sta se v naši slovenski cerkvi poročila Boris Špilar in Christine Joy Watkins.	Boris je bil	rojen v	Postojni	staršem
Antonu Špilarju in Mariji r. Smrdelj ter je z njima še kot otrok prišel v Avstralijo.
Iskrene	čestitke novoporočencem in srečno na
poti skozi življenje.
Našim novokrščencem so se tokrat pridružila štiri nova imena.
Dne 28. oktobra je bila v naši cerkvi krščena Jazmin Rose. H krstu sta jo prinesla iz Mili Parka
starša David Bencich in Sonia r. Milicic.
V soboto, 11. novembra, smo imeli kar dva krsta. Najprej sta h krstnemu kamnu pristopila starša Albert Adolf Fistrič in Julic r. Golenko iz Greensborough. H krstu sta prinesla sina, ki sta mu dala ime Nathan Albert. Zatem je bila krščena še Kimberley Jade. Rodila se je v družini Johna Brandona Wight in Magde r. Tomšič, East Doncaster.
V nedeljo, 19 novembra, je bil po deseti maši v naši cerkvi krščen Mathew Mark. Rodil se je kot tretji otrok v družini Alexa Bratina in Lydije r. Jerič, Endeavour Hills.
Iskrene čestitke staršem in božjega blagoslova pri vzgoji novokrščencem.
V Geelongu je 14. oktobra po kratki bolezni umrla JULIJA ŠKERLJ, rojena 5. februarja 1924 v Knežaku v Zeletovi družini. Z bodočim možem Albertom, prav tako iz Knežaka, sla na božično vigilijo 1951 odšla čez mejo. Poročila sta se v tržaškem begunskem taborišču San Sabba februarja 1952 in v juniju istega leta na ladji Skaubryn odpotovala v Avstralijo. Dom sta si zgradila v Geelongu in vzgojila hčerko Rosemary ter sina Alberta Franka, ki je advokat. V geelonški bolnišnici ji je Msgr. Murray podelil zakramente iu imel tudi pogrebne obrede zanjo 18. oktobra. Od nje so se poslovili v družinskem krogu.
V ponedeljek, 16. oktobra je po dolgi bolezni umrl MARIO PERTIČ. Rodil se je 14. februarja 1940 v Poreču. Poročil se je z Anico iz družine Pepita in Marije Burlovič. V zakonu so se jima rodili otroci Denis, Robert in Debby. Rožni venec za pokojnega so molili v sredo zvečer v kapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v Doncastru. Maša zadušnica je bila v četrtek 19. oktobra popoldne v cerkvi sv. Klemena v Bulleenu, njej je sledil pogreb na pokopališče v Box Hillu.
V sredo, 25. oktobra je v Peter McCallum bolnišnici v Melbournu umrl JOŽE WOPPEL. Nekaj dni pred smrtjo je še prejel sveto popotnico in se tako pripravil na srečanje z Bogom. Pokojni Jože se je rodil 13. oktobra 1915 v Šturjah v Vipavski dolini. V Avstralijo je prišel skupaj s svojo ženo Berto r. Kirn ter otrokoma Silvestrom in Jožefino 2. novembra 1949. Žena Berta mu je umrla že leta 1967. Kasneje se je poročil z Ivo r. Tomšič, doma iz Knežaka. V ponedeljek dne 30. oktobra ob desetih smo imeli zanj pogrebno mašo in ga nato pospremili na keilorsko pokopališče, rožni venec ob krsti pokojnega pa smo zmolili v naši cerkvi večer pred tem.
Dne 4. novembra je v Geriatric Hospitalu v
Collingwoodu umrla ANTONIJA MAČEK, ena prvih oskrbovank Doma m. Romane. V letih, ki jih je preživela med nami v Kcw, je bila redna obiskovalka naše cerkve, še zadnji dan pred smrtjo je prejela sv. obhajilo. Rojena je bila v Šentvidu nad Ljubljano 4. junija 1923 v družini Arhar. Kot strokovnjak za vezenine je delala v ljubljanskem etnografskem muzeju. Bežala je v Avstrijo in od tam prišla leta 1958 v Avstralijo, kjer je bila že njena seslra Francka. V Melbournu se je v decembru 1960 poročila z Jožetom Mačkom v cerkvi Matere božje, East Ivanhoe. Pričela sta s farmo paradižnikov, par let po rojstvu sina Gregorja pa jo je zadel mrtvoud. Odselili so se v Canberro. Dolgo je bila nepokretna, potem pa se je z močno voljo spravila na noge, četudi je s palico počasi in zelo težko hodila. Skoraj trideset let je z neverjetno potrpežljivostjo prenašala svojo bolezen. Rožni venec za pokoj Tončkine duše smo imeli v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda v ponedeljek 6. novembra, nato so je odpeljali v Canberro. Tam jc bila 9. novembra po pogrebni maši pokopana v grob moža Jožeta, ki je umrl leta 1979. Pokojna Tončka zapušča v Canberri sina Gregorja z družino in sestro Francko, doma pa med sorodniki tudi brata duhovnika.
V	soboto, 4. novembra je na svojem domu v Resevoirju nenadoma umrl MARIJAN KOSMINA. Rojen je bil 31. maja 1933 na Gorjanskem. V Avstralijo je prišel s starši leta 1949. Leta 1957 v februarju sc jc pri Sv. Janezu v Clifton Hillu poročil s Thelmo Lilian Power. Poleg nje zdaj zapušča hčerki Sharon in Helen, mamo Margareto in brata Emila z družino. Pogrebne molitve za pokojnega Marijana smo imeli v sredo, 8. novembra, v kapeli krematorija v Favvknerju.
Dne 15. novembra je umrla v Kew (Caritas Christi Ilospice) EMILIJA FERLUGA r. Šuc. Rojena jc bila 28. decembra 1923 v Dutovljah. V januarju leta 1950 se je v Trstu poročila s Tržačanom Karlom, v avgustu 1955 je pa družina emigrirala v Avstralijo. Živeli so v Kew in pripadali župniji sv. Ane, East Kew, kjer sta otroka hodila v šolo in prejela zakramente. Tam jc bila 17. novembra za pokojnico maša zadušnica, kateri je sledil pogreb na krajevno pokopališče, kjer bo čakala vstajenja. Za pokojno Emilijo žaluje mož Karlo, sin Silvano in hčerka Annamaria z družino.
Vseh naših pokojnih sc spominjajmo pred Bogom, njih najbližjim pa naše sožalje!
Letos bo prišel Miklavž med naše otroke skupaj s škofom Alojzom Uranom. Starši, če želite, da Miklavž obdari tudi vašega otroka, prinesite
označene darove v Baragov dom že med tednom pred Miklavževo nedeljo (3. decembra) ali pa takrat pred deseto mašo v dvorano. Miklavževanje bo po igrici, ki jo pripravljajo otroci Slomškove šole. V igrici boste zvedeli, kdo je naredil prve jaslice in kako ga otroci lahko posnemajo. Pa še to. Ali veste, da naša Slomškova šola praznuje letos 35 let obstoja. Prvi šolski dan je bil 4. oktobra leta 1960.
Nekateri morda že razmišljate o počitniških dneh. Dva tedna v januarju imamo rezervirano hišo v Mt. Elizi. Od 7. do 13. in od 14. do 20. januarja. Lansko leto smo imeli v glavnem lepo vreme. Oba tedna postajata vedno bolj družinska. Zato se lahko prijavite za enega ali drugega. Mladina je zadnji dve leti prihajala bolj v drugem tednu. Hiša nam je na voljo in škoda bi bilo, če ostane napol prazna. Odločite se in pokličite v Baragov doma ali pridite po maši v zakristijo.
SLAVA TEBI GOSPOD - GLORY TO YOU LORD. To je naslov novega priročnika za sodelovanje pri maši. V drobni knjižici so izbrane pesmi za vse čase cerkvenega leta. Posebnost knjižice je maša, ki ji lahko sledimo sočasno v slovenskem (leva stran) in angleškem jeziku (desna stran). Podobno knjižico so lansko leto izdali slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike. Ob izidu avstralske izdaje se zahvaljujemo p. Davidu Šrumpfu za oblikovanje in Zorki Cernjak za naslovno ilustracijo. Posebna zahvala pa velja Simonu Špacapanu (Distinction Printing Pty. Ltd.) ki je knjižico natisnil kot dar verskim središčem v Avstraliji.
P. TONE
Zvonovi zapojo v slovo vsakemu, ki ga iz naše cerkve peljemo k počitku
 o—.
IZPOD TRIGLAVA
BLED je po svoji edinstveni legi in naravni lepoti kaj pripraven slovenski kraj, ki privablja razne domače in mednarodne organizacije. Veliko srečanj je bilo že doslej ob jezeru in še bodo. Od 2. do 4. novembra letos je tam potekalo srečanje telefonskih svetovalcev za pomoč ljudem v stiski. Pripravilo ga je Slovensko združenje svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski (in sicer Otroški telefon pri Združenju za preprečevanje zlorabe otrok in za pomoč družini, Telefon otrok in mladostnikov in Telefon ZA-TE) skupno s Childline iz Škotske. Vrstila so se številna predavanja na temo strpnosti do drugačnosti. Izmenjava idej pri takem srečanju vsekakor koristi vsem udeležencem.
NA PONIKVI, rojstnem kraju našega oltarnega kandidata Antona Martina Slomška, je med pomniki na tega velikega Slovenca tudi del oreha, ki je v Slomškovem času rastel pod župnijsko cerkvijo sv. Martina. Pod tem drevesom je leta 1817 komaj dvanajstletni Slomšek, kot eden izmed petnajstih učencev kaplanove nedeljske šole, opravil prvi preizkus znanja. Kaplan Jakob Prašnikar je bil s fantovim znanjem zelo zadovoljen.
Žal ta oreh ne stoji več. Kos njegovega debla pa so po ureditvi križišča pred cerkvijo rešili in pritrdili k zunanji steni ponikovske cerkve.
Na šolski preizkus mladega Slomška opozarja v cerkveno steno vzidana plošča iz leta 1912. /upijani Ponikve so takrat s tem hoteli obuditi spomin na stoletnico Slomškovega izpita pod orehom, obenem pa se tudi spomniti petdesetletnice njegove blažene smrti (1862).
Za pomoČ in nasvet za zmerno ceno	■
KOBAL & ASSOCIATES	:
SOLICITORS & ATTORNEYS	j
Dorothy Kobal B.Com l.lb.	:
81 Sporing Ave,	;
(P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147	j
(T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583	•
•
•
Conveyancing,Wills & Probate, Small	|
Business, Litigation and General Advice.	•
RUDA JITRČEC, slovenski pisatelj, urednik in publicist, ki je kot begunec umrl v Argentini, je dobil priznanje svojega rojstnega kraja. V začetku novembra letos so potekale spominske prireditve ob obhajanju 90. obletnice Jurčecovega rojstva in 20. obletnice njegove smrti. Spored njemu na čast sta pripravila občina Ormož in mestna knjižnica. V aleji ormoških kulturnikov se je kipoma Stanka Vraza in Franca Ksaverija Meška pridružil zdaj še doprsni kip Rude Jurčeca, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča.
Jurčec je veliko pisal, sodeloval pri raznih begunskih publikacijah in v Argentini ustanovil tudi 14-dnevnik Sij slovenske svobode. Med večjimi deli je znan roman Ljubljanski triptih in trije deli njegovih spominov Skozi luči in sence.
CERKLJE OB KRKI je bivše vojaško letališče. K njemu se vračajo na obisk in počitnice nekdanji oficirji jugoslovanske vojske, ki je leta 1991 tako brutalno napadla Slovenijo. Domačini so upravičeno ogorčeni in se sprašujejo, zakaj vlada ne napravi proti temu potrebnih korakov. Ali to pomeni, da komunistično vodstvo skuša speljati Slovenijo spet nazaj na Balkan?
EDWARD PEVEC, ameriški škof slovenskega rodu, je v oktobru prvič obiskal domovino svojih staršev. Rojen je bil in je doraščal v Clevelandu, kjer je bil posvečen v duhovnika ter je zdaj pomožni škof clevelandske nadškofije. Ljubljanski nadškof Šuštar je gostu predstavil življenje Cerkve na Slovenskem, beseda pa je stekla še o drugih važnih vprašanjih kot so položaj slovenskih izseljencev, neurejen pravni položaj Cerkve v današnji družbi, vprašanje šolstva in podobno. Škof Pevec si je ogledal Stično in Žužemberk, pa seveda rojstna kraja svojih staršev, Šentlovrenc in Šentrupert na Dolenjskem.
NA COLU so 8. oktobra po maši simbolično pokopali vse eolske žrtve druge svetovne vojne. Slovesnost je potrdila, kar je domači župnik Stanko Ivapec (nas je že obiskal v Melbournu, kjer živi njegov brat Venceslav) večkrat poudarjal, da "na Colu nista nikoli obstajala dva tabora - naši in vaši". Vsi umrli na eni ali drugi strani, v boju ali zahrbtno, kot talci ali preganci v taboriščih, so bili kristjani in globoko verni in iskreno so si želeli mir in svobodo domovine. Vse to jih je združilo zdaj po smrti, župnija pa jih je dvignila iz zamolčanosti ter vsem vrnila čast in dostojanstvo. Na ploščah so vrezana imena domobrancev (15), partizanov (5), umrlih v taboriščih (10), umorjenih (3) in drugih
žrtev vojne (12). - Vsaj na Colu je ob pokojnih uspelo priti do sprave, za katero se mnoge druge slovenske župnije zaman trudijo...
DR. JANEZU JANEŽU so 8. oktobra v Dolskem, župniji njegovega rojstva, odkrili doprsni kip. Delo je opravil ob slavnostni akademiji Tone Jemec, župan občine Dol pri Ljubljani, blagoslovil pa ga je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. Je umetniško delo kiparja Evgena Guština iz Breznicc pri Radovljici.
Dr. Janež se je čudežno rešil, ko so Angleži predajali domobrance v roke partizanom in v gotovo smrt.Takrat je obljubil, da bo vse življenje daroval misijonom. Odšel je na Kitajsko, po izgonu komunistov pa na Formozo, kjer je 11. oktobra pred petimi leti zaključil svoje bogato življenje za revne. Bil je res neumoren, opravil je na tisoče operacij ter se kot misijonski zdravnik popolnoma izrabil v službi bolnikom.
Domača župnija je lahko ponosna na tega svojega zares vrednega sina.
DR. JOŽE PUČNIK, ki je vodja komisije za vojne zločine, ima probleme z ljudmi, odgovornimi za umore, ker so "vse pozabili". Obenem pa vlečejo mesec za mesecem mastne pokojnine za svoje zločine med revolucijo. "Ti ljudje - razen zelo zelo redkih izjem - absolutno nimaio čuta za ceno
SLOVENIJA V LETU 1945 se je glasil simpozij zgodovinarjev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Nastopili so skoraj vsi, ki danes v zgodovinopisju te dobe nekaj pomenijo. Njihovi prispevki so skoraj brez izjeme dosedanjo podobo medvojne in povojne zgodovine postavili na glavo.
SBS RADIO, ki oddaja v 69 jezikih, praznuje dvajsetletnico svojega obstoja.
Vabimo vas, da se vključite v slovenski program, ki je na sporedu vsako nedeljo in vsak torek, od osme do devete ure dopoldne, na
SBS RADIO 1 Sydney 1107 AM
SBS RADIO 1 Melbourne 1224 AM
in tudi na narodnem omrežju
SBS NATIONAL NETVVORK
ob torkih med deveto in deseto uro dopoldne:
Adelaide 106.3 FM (pol ure pred ostalimi)
Brisbane 93.3 FM
Darvvin 100.9 FM
Mariza Ličan,
urednica slovenskega programa Sydney Telefon: (02) 728 3387
Nevvcastle 1584 AM Perth 96.9 FM VVollongong 1485 AM
Elica Rizmal, urednica slovenskega programa Melbourne Telefon: (03) 9 685 2543
Melboumsknm Slovencem se priporoČafC f ^y| KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET,
CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel': ''
359 1179	dela so
A.H.: 470 4095=^^	t	! pod garancijo!
človeškega življenja, svobode, omejevanja vseh mogočih temeljnih človekovih pravic. Tisti zelo tragični in grdi del preteklosti slovenskega naroda doživljajo kot višek svojega življenja. To je zame znak socialne psihopatije. Ti ljudje niso sposobni priznati, da je bilo marsikaj narobe. Ubijalci so tudi sami žrtve tistega dogajanja. Oni vztrajajo in ostajajo živi vojaki mrtve revolucije. Brez čuta za trpljenje, ki so ga povzročali sami in njihovi poveljniki." je izjavil dr. Pučnik.
AVSTRALIJA JE DOBl^OJO PRVO BLAŽENO - MARY MacKILLOP
POVRATEK V ADELAIDO IN NOVI KRIŽI
KO se je leto 1870 bližalo koncu, se je hi. Mary pripravljala na vrnitev v Adelaido. A pred odhodom je bilo dosti opravkov zaradi šolskih izpitov. Dodatno skrb in delo so povzročile poplave v Maryborough. In zbrati je bilo treba denarna sredstva za potovanje, ki niti takrat ni bilo poceni.
BI. Mary je s sestrami, ki so jo spremljale, prispela v Melbourne ravno na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1871. Že tu je zvedela o raznih nasprotovanjih cerkvenih oblasti proti adelaidskim sestram. Želela se je oglasiti pri škofu Gooldu, ki pa je ni hotel sprejeti. Tudi je prepovedal sestram prosjačenje po mestu, razen pri znancih in prijateljih.
Iz Melbourna so se sestre odpravile naravnost v Adelaido, bi. Mary pa je hotela obiskati svojo družino: ustavila se je v Duck Pondsu, kjer je pri stricu Petru videla svojo bolno sestro Maggie. Nato je odšla v Portland, kjer jo je presenetila vest, da se njena družina razhaja: sestra Lexie se je odločila, da vstopi v kongregacijo Dobrega Pastirja, Ana se je odpravljala v Melbourne, kjer si bo poiskala primerno zaposlitev. Mati Flora pa se je namenila v Duck Ponds, kjer bo skrbela za bolno hčerko Maggie. Najmlajša fanta sta bila že tako proč od družine, v zavodu v Sevenhills.
Še hujše stvari so jo čakale
V	ADELAIDI,
kamor je prišla bi. Mary proti koncu aprila 1971.
Škof Sheil se je vrnil iz Evrope v februarju 1971, po iSedemnajstmesečni odsotnosti iz svoje škofije. Jožefinke, ki so imele takrat v adelaidski škofiji že 127 sester in vodile 34 šol, so pričakovale, da bo škof iz Rima prinesel odobritev njihovih redovnih pravil. Vendar se to ni zgodilo.
Med škofovo odsotnostjo se je nagrmadilo cel kup očitkov proti jožefinkam. Kot da se je sam pekel zarekel proti mladi redovni družini, ki je veliko obetala. Že dan po vrnitvi je škof prejel
Fr. Charles Horan, eden najvplivnejših svetovalcev škofa Sheila
pismo s podpisi skoraj polovice duhovnikov svoje škofije. Vsebovalo je polno hudih obdolžitev zoper sestre. Pismo je trdilo, da so nesposobne učiteljice, da protežirajo dečke in ne skrbe dovolj za deklice, dalje da razen Fathra Woodsa prezirajo duhovnike itd... Pismo je opozarjalo škofa, da je treba perečo zadevo hitro urediti, sicer se ho adelaidska škofija znašla "pred bremenom nevednih in nezmožnih Žensk". Pismo sicer ne daje nikakih predlogov za rešitev problem, niti ne govori o izgledih za bodočnost. Fr. Tappeiner je kasneje izjavil, da mnogi duhovniki niso niti prebrali pisma, kateremu so dali svoj podpis. Vzjrok podpisa je bila v glavnem nevolja zaradi neodgovornega ravnanja Fathra Woodsa z ozirom na vodstvo sester.
Škofa Sheila je pismo sicer razburilo, vendar sprva na zunaj ni pokazal, da bi bil s sestrami nezadovoljen. Rad se je odzval vabilu, da bo blagoslovil dodatni del samostana jožefink ravno na praznik sv. Jožefa. V postnem pismu je vernikom celo omenit, da je zadovoljen z vodstvom šol v škofiji. A že v teku nekaj mesecev se mu je poslabšalo zdravje, kar je pripomoglo, da je podlegel pritisku.
Fr. Woods je upal, da mu bo škof pomagal pri plačevanju dolgov za sestre, vendar se je kmalu pokazalo, da je izgubil škofovo zaupanje. Kasneje je izjavil, da bi moral odstopiti, čim ni bil več kos svojim obveznostim in čim je spoznal, da pri tem nima škofove zaslombe. A kljub vsemu je vztrajal v delu za sestre in večal dolgove z dozidavo samostana, kakor tudi z izdajanjem časopisa "The ChapletVse to je soupadalo z škofovo nabirko za gradnjo kamnite ograje okrog stolnice in dvorane ter njegovim oznanilom, da misli odpreti škofijsko semenišče, kar je tudi dodalo svoje k razkroju razmerja.
BI. Mary je takoj ob prihodu v Adelaido zvedela, kako nekateri duhovniki smešijo njene sestre. In nato so se začeli križi kar grmaditi. Generalni vikar Horan in osebni škofov prijatelj je naznanil, da je prišlo pismo iz Rima, da so zaskrbljeni glede raznih videnj med sestrami, največjo skrb pa imajo zaradi poročil, da so sestre nesposobne za delo po šolah.
Škof Sheil je 1. septembra 1871 obiskal jožefinke v njihovem samostanu na Franklin cesti.
Pokazal je svoje nezadovoljstvo nad sestrami, češ da se nekatere ne znajo zaposliti, druge pa so invalidne, nezmožne dela. Odločil se je, da bo razdelil sestre v kome in laične. Bilo je očitno, da se razmerje med škofom in sestrami zaostruje. Sporočile so bi. Mary, ki je bila odsotna, naj pride nemudoma v Adelaido. Res je prišla že 6. septembra in naslednji dan s sestro Terezijo odšla k škofu. Morala je poslušati njegove očitke proti sestram in učenju po šolah. Petja je preveč, on pa hoče dvigniti standard pouka in vpeljati nekaj novih predmetov. Vse sestre, ki poučujejo, naj hi napravile poseben strokovni izpit, ki bo nesposobne izključil od poučevanja. Dodatni del sestrske hiše, ki ga je nedavno blagoslovil, bo vzel jožefinkam ter dal v uporabo dominikanskim sestram...
BI. Mary je od vsega začetka jožefink priznala škofu pravico razpolaganja s sestrskimi poslopji in tudi tokrat ni imela nič proti odvzemu dodane Zgradbe. Obenem pa se ji je trgalo srce, saj je bilo očitno, da so bili mnogi očitki, naperjeni proti sestram, h rez vsake podlage, nesebično delo sester omalovaževano, njih človeške napake povečane do skrajnosti. Na delu so bile sile, ki so hotele uničiti sestrsko družino.
Škof je oh tem srečanju zapovedal hi. Mary, naj gre v Kadi no in pripelje v Adelaido sestro Uršulo, ker je z njo tamkajšnji župnik Fr. Kennedy zelo nezadovoljen. Mary tega ni mogla razumeti, saj ji je še nedavno isti župnik izrazil svoje zadovoljstvo in sestro Uršulo pohvalil. A ubogala je in se odpravila na pot ter naslednji dan Fr. Kennedyja spravila v zadrego in presenečenje. Škof se je poslužil neresnice z namenom, da bi. Mary odpravi iz Adelaide.
Bilo je očitno, da je škof poslal voditeljico jožefink v Kadino, da bi med njeno odsotnostjo nemoteno napravil spremembe pri sestrah. Čim je odšla, je namreč sporočil sestram, naj naslednji dan ne gredo v šolo, ker bodo vse izprašane. Škof je vztrajal na tem, da sestre sprejmejo novo redovno pravilo, po katerem bi bila vsaka sestrska postojanka odvisna od krajevnega župnika, svojega osrednjega vodstva pa sestre ne bi imele.
BI. Mary ni zanikala škofu pravice spreminjati redovnih pravil. Vztrajala pa je pri svojem idealu redovne družbe ter je izjavila, da v jtrimeru
spremembe ne želi več pripadati tej redovni skupnosti.
IZOBČENJE
Stvari so se zaostrovale iz dneva v dan, dokler ni prišel usodni 22. september 1871. Okrog osme ure dopoldne je prišel v sestrski samostan škof Sheil v spremstvu več duhovnikov. Nadel si je škofovski ornat ter v kapeli izrekel nad bi. Mary MacKillop cerkveno izobčenje "zaradi nepokorščine Isto kazen je razširil tudi na vse, ki bi z njo imeli karkoli skupnega.
Ko danes gledamo nazaj na ta žalostni in krivični dogodek, je jasno, da je škof ravnal prenagljeno in zelo neodgovorno. Bil je že bolan ter so ga k temu naščuvali drugi. Ob preiskavi celotne zadeve je danes tudi jasno, da je pri izreku te stroge cerkvene kazni škof opustil vse formalnosti, ki so bile po cerkvenih zakonih nujne za veljavnost kazni.
Naša blažena, sestra Mary, je izobčenje sprejela v vsej ponižnosti. Kasneje je izjavila, da se je ob tej priliki čutila Bogu bliže kot kdajkoli prej. V njeno dušo se ie naselil čudovit mir.
P. valeruan
Adelaidski Jkof Sheil (1866-1872)
SV. RAFAEL
Fr. Tomaž Menart, O. F. M.,
Fr. Val erian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Slo vene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Meriylands, N. S. W. 2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre - frančiSkanke Brezmadežne St. Raphael C on ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478
ALOJZIJ URAN, ljubljanski pomožni škof, bo v novembru in dccembru obiskal naše rojake širne Avstralije. V Adclaidi in Melbournu bo tudi birmoval. Najprej bo z obiskom na vrsti Perth, W.A. Od tam se bo naš gost napotil v Adelaido, nato pride v Melbourne in od tam k nam.
V N.S.W. bo najprej na vrsti NEVVCASTLE. Škof bo maševal za tamkajšnje rojake v stolnici Srca Jezusovega, Hamilton, v četrtek, 7. decembra, ob šesti uri zvečer. Po maši bo srečanje z njim tudi v dvorani ob domači čajanki.
Naj že tu omenim, da bo za tamkajšnje rojake redna slovenska maša tudi na nedeljo jjo božiču, ki je peta v mesecu in zadnji dan leta. Čas je isti kot vedno, torej ob šestih zvečer. Pred mašo spovedovanje, po maši pa običajna čajanka.
CANBERRA ima škofov obisk s sveto mašo v soboto, 9. decembra ob šestih zvečer. Kraj je isti kot vedno: cerkev sv. Petra in Pavla, Wisdom Street, Garran, ACT. - Na tretjo nedeljo v decembru slovenska maša odpade. Bo pa božična slovenska služba božja na božič, ponedeljek 25. decembra, ob šestih zvečer. Pravtako bo maša en teden pozneje, na novo leto, v ponedeljek 1. januarja, a tokrat ob enajstih dopoldne. Naslednja redna maša bo zopet na tretjo januarsko nedeljo, 21. januarja ob šestih zvečer.
V MERRYLANDSU pri Sv. Rafaelu bo srečanje s škofom Uranom pri službi božji druge adventne nedelje, 10. decembra ob 9.30 dopoldne. Po bogoslužju bo v dvorani nastop otrok Slomškove šole, nato pa prihod Miklavža in obdarovanje. Darove prinesite pred ali takoj po maši za oder.
W OLLON GON G - FIGTREE je na vrsti za srečanje s škofom v nedeljo 10. decembra ob petih popoldne. Po maši se zberemo tudi v dvorani, kjer bo nastop Miklavža in obdarovanje.
Vse adventne srede, 6., 13. in 20. decembra, bo ob sedmih zvečer sveta maša z adventno pobožnostjo. Zgodnja "polnočnica" - ob osmih zvečer - pa bo v nedeljo 24. decembra. Praznična maša ob petih popoldne bo na novo leto, v ponedeljek 1. januarja.
SURFERS PARADISE ima na sporedu škofov obisk s sveto mašo v soboto 16. decembra ob 7.30 zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac.
BRISBANE bo imel adventno službo božjo s škofovo mašo naslednji dan, v nedeljo 17. dcccmbra ob 11.30. Cerkev Matere božje, vogal Peel & Meri vale Sts., South Brisbane. Popoldne ob treh pa bo škof na slovenskem hribčku v Cornubiji, kjer bo blagoslovil nova balinišča.
ZA MERRYLANDS naj že tu objavim božični spored: Božična devetdnevnica bo od 16. do 24. decembra, med tednom zvečer ob sedmih, obe nedelji pa združena z mašo ob 9.30. - Božični pevski program bo v nedeljo 24. decembra, ob
11.30 zvečer. - Sledi mu slovesna polnočnica - Na božični dan, ponedeljek 25. decembra, imamo poleg polnočnice še dve maši: ob osmih zjutraj z ljudskim petjem, ob 9.30 pa poje cerkveni zbor. - Na Stefanovo (torek 26. decembra) sta sveti maši ob
9.30 dopoldne in ob šestih zvečer. - Praznik Svete Družine praznujemo v nedeljo 31. decembra. Po maši zahvalna pesem za konec leta. - Na novega leta dan, ponedeljek 1. januarja 1996, bosta sveti maši ob 9.30 dopoldne in ob sedmih zvečer.
KRSTI - Shelby Caitlin Čeh, Gold Coast, Qld. Oče Marko, mati Carmel Elizabeth r. Dick. Botra sta bila Daniel in Nadia Čeh. - Župna cerkev Srca Jezusovega, Clear Island Waters, Qld., dne 3. septembra 1995.
Nista bila še omenjena v Mislih ostala dva krsta iste družine, pa jih zdaj dodajmo temu: Liam Daniel Čeh je bil krščen 12. maja 1991 v župni cerkvi sv. Monike, Tugun, Qld. Botrovala sta Bede in Stacey Young.
Joel Alexander Čeh pa je bil krščen 25. septembra 1994 v zgoraj imenovani cerkvi Srca Jezusovega, Clear Island VVaters, Qld. Botrovala sta Alan in Karen Dick.
Thomas James Hedl, Yagoona, NSW. Oče
Jožef, mati Marjana r. Ribič. Botra sta bila Branko in Helena Ribič. - Sv. Rafael, Merrylands, dne 7. oktobra 1995.
Bianca Christina Grbavac, Marsden, Qld. Oče Mark, mati Tanya r. Ac. Botra sta bila Siniša in Mary Bosanac. - Župna cerkev sv. Bernardina, Regents Park, Qld., dne 8. oktobra 1995.
Lienke Urbas, Torrens, ACT. Oče John Ivan Evgen, mati Helena r. Udovič. Botra sta bila Marija in Ivan Urbas. - Župna cerkev sv. Petra in Pavla, Garran, ACT., dne 15. oktobra 1995.
Oskar Jožef Urbas, Thcodore, ACT. Oče Igor, mati Kristina r. Hebar. Botra sta bila Martin in Anita Wicka. Župna cerkev sv. Petra in Pavla, Garran, ACT., dne 15. oktobra 1995.
Jordi Marjan Družinec, Colyton, NSW. Oče Drago, mati Erika r. Gomboc. Botrovali so Damir Družinec, Lojze in Marta Magajna. - Sv. Rafael, Merrylands, NSW, 29. oktobra 1995.
Novokrščenim otrokom, njihovim družinam in botrom naše iskrene čestitke!
POKOJNI -V nedeljo 8. oktobra 1995 je v Wesley bolnišnici v Brisbanu umrl JOŽE ČUJEŠ, zlasti med priseljenci prvih povojnih let zelo znana osebnost. Rojen je bil 21. februarja 1923 v Celju, po poklicu pa je bil učitelj. Med vojno in revolucijo doma je bil domobranski poročnik, a na srečo ni bil vrnjen iz Vetrinja ter med ostalimi tisoči brez sodbe pobit. V Celovcu - ta del Avstrije je bil pod britansko zasedbo - je delal v uredništvu "Koroške kronike", leta 1949 pa emigriral v Avstralijo. Začel je v Bonegilli, nato je bil vodja hostcla za novonaseljence v St. Marys v Sydneyu. Ko so hostel zaprli, se je zaposlil drugje in preselil v Summer Hill, kjer je kupil hišo. Njegova življenjska družica Galia je litvanskega rodu, a se je po Jožetovi spodbudi lepo naučila slovensko, prav tako njegov v Avstraliji rojen sin Jurij. Pokojni Jože se je izredno zavzeto udejstvoval pri slovenskih organizacijah in raznih prireditvah. Ohranjeno je pismo, ki ga je pisal v Ameriko škofu Rožmanu ter ga v imenu avstralskih Slovencev prosil za slovenskega duhovnika. To je gotovo pospešilo prihod prvih dveh patrov frančiškanov iz ZDA, Klavdija Okorna in Bena Korbiča, s katerima je sodeloval na kulturnem polju ter bil z njima soustanovitelj našega mesečnika Misli. S p. Bernardom Ambrožičem sta organizirala Slomškovo šolo, za katero je sestavil učbenik "Prvi koraki" za pouk slovenščine ter tudi poučeval. Kasneje je bil član šolskega odbora za NSW, ki je skrbel za pouk slovenščine na gimnaziji v Bankstovvnu in za slovenske učiteljice. Bil je med prvimi v Sydneyu z ■
idejo o Slovenskem domu, ki pa takrat žal ni uspela. Jože je bil tudi spreten radijski napovedovalec in dolgoletni urednik slovenske strani jugoslovanskega časopisa "Novo doba". Še marsikaj bi lahko našteval...
Zadnja štiri leta, odkar ga je zadel mrtvoud, je bil slabega zdravja. Odselili so se v Queensland ter sc ni več javno udejstvoval. Žena Galia mu je ves čas bolezni zgledno stregla. Ko se je malo bolje počutil, je prišel celo k slovenski maši, kadar je bila na sporedu v Brisbanu. Sicer pa ga je slovenski duhovnik, kadar je bil na pastoralni poti po Queenslandu, obiskal na domu. Prejemal je sveto obhajilo in tudi sveto maziljenje.
Pogrebne molitve za pokojnega Jožeta Čiješa so bile opravljene v torek 10. oktobra v kapeli brisbanskega pogrebnega podjetja Cannon & Cripps, Kelvin Grove. Sledila je upepelitev. Njegova duša pa naj se končno umiri in odpočije pri Bogu! R.I.P.
Pokojnik je mnogo doprinesel k slovenskemu družbenemu in kulturnemu razvoju v Avstraliji. Njegovo ime bo ostalo v naši izseljenski zgodovini na vidnem mestu.
V	nedeljo 22. oktobra 1995 je v Calvary Hospitalu sydneyskega okraja Kogarah umrl IVAN GORIČANEC. Rojen je bil 9. julija 1932 v vasi Podturn pri Čakovcu. Kot toliki drugi je tudi on proti koncu leta 1955 odšel v tujino ter se prijavil za Avstralijo. Dne 17. aprila 1956 je prispel v Fremantle, W.A., nato pa preko raznih taborišč v Sydney. Delal je pri Waterboard-u vse do svoje bolezni, ki se je oglasila pred nekako dvema letoma. Zadnje tri mesece pred smrtjo je bil v bolnišnici v Campbelltownu in le malo časa v Kogarah, kjer se je steklo njegovo življenje. -Pogrebna maša za pokoj njegove duše je bila opravljena v naši cerkvi v sredo 25. oktobra, nato je sledilo slovo in upepelitev v Pinegrove krematoriju, Eastem Creek, NSW.
SREČANJE V NEVVCASTLU je opisal Jože Košorok pod "Križem avstralske Slovenije" te številke. Veselo smo se pozdravili z bivšo sydneysko znanko Ivanko Kariž, najstarejšo Slovenko v NSW (v kolikor nam je znano). Živi v Multicultural Village za upokojence raznih narodnosti. Domov smo se vračali zelo zadovoljni s prijetnim srečanjem in s trdnim sklepom, da bomo kaj podobnega še večkrat organizirali.
MARY MacKILLOP CENTRE pa je bil cilj našega romanja v četrtek 19. oktobra. Tudi ta pot je
bila v organizaciji naše iiiolitvene skupine Srca Jezusovega. Najprej smo se ustavili pri grobu blažene Mary, ki je v stranski ladji ob glavnem oltarju. Prosili smo to našo prvo avstralsko blaženo, ki pa je bila priseljenka kot smo mi, naj nam pomaga pri naših osebnih in javnih zadevah. Nato smo imeli slovensko mašo njej ua čast. Sledil je ogled njenega zanimivega muzeja, ki zelo lepo zajame vse življenje in delo bi. Mary ter njenih sester jožefink.
Če koga zanima: Naslov muzeja je Mary MacKillop Plače, 7 Mount Street, North Sydney, NSW 2060. Telefon za informacije in rezervacije (kadar je večje število ljudi): (02) 9954-9900.
ZAKONSKE JUBILEJE smo ob priliki žegnanja, 8. oktobra, praznovali tudi letos. Šestnajst parov je obnovilo svoje zakonske obljube. Najstarejša zakonca sta praznovala 60-letnico poroke, najmlajša pa deseto obletnico. Vsem želimo stanovitnosti in obilo božjega blagoslova!
PRVO SVETO OBHAJILO smo imeli letos 22. oktobra. Srečni otroci, ki so prvič prejeli Jezusa, so bili: Aleksander Aster-Stater, Luka Ljubič, Tamara Redman in Tomislav Žeja. Pridružil se jim je še James Andrejaš, ki je prejel prvo sveto obhajilo že
na svoji fari v Windsorju. Vsem iz srca čestitamo, staršem pa polagamo na srce, naj omogočijo tem otrokom redno prejemati Jezusa v svetem Rešnjem Telesu.
IGRALSKA DRUŽINA je vprizorila veseloigro "Vdova Rošlinka" v soboto 14. in v nedeljo 15. oktobra. Sobotna predstava je imela kar lepo udeležbo, nedeljska pa nekaj manj. Igralcem čestitamo k lepo uspeli igri, ki je zahtevala dolgo pripravo in veliko požrtvovalnosti. Na prvo nedeljo v novembru so igro ponovili tudi v klubu Planica v Figtree. Nameravajo pa gostovati z igro tudi v drugih krajih izven Sydneya, ali pa celo izven N.S.W.
SPOMINSKO MAŠO za pokojne smo imeli v Sydneyu v kapeli Srca Jezusovega v Rookvvoodu. Sledil je blagoslov grobov obeh slovenskih delov pokopališča.
Pri klubu "Planinka" v Cornubiji, Qld., pa smo imeli spominsko mašo v nedeljo 29. oktobra. Po maši v dvorani smo šli v procesiji h kapelici ter imeli molitve za pokojne, katerih imena so vklesana na stebru kapelice. Pokojnih ne smemo nikoli pozabiti!
P. VALERIJ AN
Sydneyski upokojsnci na izletu v Nevvcastlu. V sredini skupina sedi Ivanka Kariž. (Poročilo berite
na strani 317)
.Jožko Kragelj
ZOPET V LJUBLJANI
Približno mesec dni sem preživel v Novem mestu v družbi učenih duhovnikov z bogatim notranjim življenjem. Po desetmesečnem garanju na Zalah je bil to zame čas duhovne prenove, kljub napornemu delu v kamnolomu. Tudi "prehod" na delo in nazaj je bil oddih, ki nas je vsaj nekoliko povezal z zunanjim svetom.
Komaj smo se dodobra spoznali, pa je prišla ločitev. Vrata so zaropotala, paznik, ki je stopil v sobo, je pogledal naokrog, potresel s ključi in rekel:"Hitro spravite svoje stvari skupaj in se pripravite za odhod!" Po hodniku je bilo slišati korake in skakanje. V takih primerih je bila vedno potrebna naglica, da nisi mogel misliti, da si postal zbegan in živčen. Notranjost pa polna negotovosti: Kam sedaj, kaj bo, kam nas bodo poslali, ali nas bodo ločili? Nekje na dnu celo prikrito upanje: morda nas pošljejo domov?!
Na hodniku je že čakalo nekaj jetnikov, ki so vedeli: V Ljubljano gremo. In potem? Verjetno nas pošljejo v Medvode, je menil nekdo. V Medvodah so namreč gradili elektrarno, kjer je delalo veliko jetnikov. Gradbišče ni bilo preveč na dobrem glasu, češ da morajo delati na vlažnih tleh, včasih celo v vodi. Jetniku, ki zadnji pride, navadno slaba prede. Paznik te ne pozna, pazi prav nate, takoj si lenuh, saboter. Dokler si ne pridobiš zaupanja, si revež.
V	Ljubljani so nas zapeljali v KPD na Miklošičevo. Na hodniku v pritličju smo položili svoje punk^je in škatle na tla in čakali, kaj bo. Kmalu je prišel paznik s spiskom v roki. Vedno isti mežikajoči Japonček, ki je imel to nalogo, da je prekladal jetnike po celicah in deloviščih. Klical je po imenih, mene pa je izpustil. Drugi so se spogledali.
"Kragelj, vi greste z mano!"
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$100,— Jože KoSčak; $50,— Zvonko Bezjak; $40.— Albert Škerlj ( v spomin pok. Seni Juliji), Marjan Potočnik, Marija Osolnik, Marta Fale?; $25,— Slavko Koprivnik; $20.— Urlka Dubrovič, Mirko Ritlop, Gra-cijan Pirc; $15,— Martin Rovtar; $10,— Elizabeth Kovatič, Ivan Fi-gar, Pavla Ogrizek, JoŽe Senčar, A-nita PleSko, N.N.E., Bernarda Zadel, Franc Zadel, Ana GuStin, Ivan Zagorc, Martin Belec, Kati Tkal-čfevič, Marija Dolenc, Jože Novak, Miha Rissa, Franc Zgoznik, Franc Brožič, Janez Tadina, Jože Vitežnik, Martin Zidanški; $9,— Lilijana Brezovec; $5.— Zlatka Agrež, Alojz Rus, Marija Montebruno, Ida Ciko-vič, Angela Campelj, Janez Vidovi?, Ivanka Bajt, Terezija Hojnik; $4.— Stanley Penca; $2.— Pavla Gruden, Matt Cestnik.
ZA MISIJONE
IN NAŠE POSINOVLJENE
MISIJONARJE:
$479.85 nabirka misijonske nedelje pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu; $350.- N. N.; $100,- N. N- (za lačne); $50.— Mirko Šveb; $25.— A. Marega (za lačne afriške otroke); $10.— A. Mikuletič, Tina Papagna.
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$25,— Stanko Koprivnik (za božični dar revnim otrokom); $10,— Mario Logar.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
MARIJIN	j
NAR0D	aŽ6
Prebredel sem nefteto mlak, prevandral sem ves svet, preplazil golčo, noč in mrak z zagonom mladih let
Prisluhnil sem vrhov tiSini, poslušal gozda spev, in spet sem znaSel se v dolini, v dolini solznih rev.
A vsako jutro, vsak večer, ko blizu diha noč, zatekel sem se v eno smer — k Mariji za pomot.
Moj rod je z mano hodil vštic, preganjan, trd, jeklen.
Zaman želel sem doma klic, bil nisem zaželjen.
In vendar, v vseh težavnih dneh, od jutra do večera, sem zrl Zarjo zarij vseh: vodila me je vera.
Slovenski narod, z mano vred, zagledan je v to Zarjo,
Danico, Zvezdo morskih ved. Vodnico čez Kalvarijo.
Kam? Pozneje sem zvedel, da so druge odpeljali v Medvode.
Srce mi je začelo razbijati, ko sem capljal za paznikom po stopnicah v drugo nadstropje, prav v "ladjo", kjer so bile samice. Kaj pa zdaj? Ali še ne bo konec samic? Juponček je pregledoval številke na vratih in porinil ključ prav blizu celice, kjer sem preživel zadnjo zimo. Svoj punkelj sem vrgel na polico in si začel ogledovati stene in vrata, kot naredi vsak jetnik, ko pride v novo "stanovanje". Vsakogar zanima, kdo je bil pred njim tu, znanec ali neznanec. Čeprav sem se že privadil življenju po zaporih in nisem imel več strahu pred pazniki, mi je srce močneje utripalo, ker sem čutil, da me niso zaman ločili od drugih. In res. Kmalu je prišel paznik, odprl vrata, pogledal izpod čela, ker ga je slepila svetloba v oknu, in vprašal:
"Ste vi Kragelj?"
"Da!"
"Pojdite z mano! Pustite vse tu!"
Kam? Iz drugega v prvo nadstropje in še niže v sobo, ki je imela mize in stolice. Menda je bila prav ista, v kateri mi je major Stane povedal, da je vrhovno sodišče potrdilo mojo smrtno obsodbo.
"Tukaj počakajte!"
Nisem dolgo čakal. Zaslišal sem dolge korake in na vratih sem zagledal udbovca Kranjca. Poznal sem ga z Žal, kamor je hodil zasliševat nekatere duhovnike. Bil je visoke postave, podolgovatega obraza in košatih las. Že prej smo vedeli, da sc ukvarja s strelskim športom in da je vodja strelske družine. Znal je biti prijazen, a tudi grob in neotesan. Specializiral se je za duhovniške zadeve. Na nas so gledali kot na kasto zase, zato je bilo potrebno, da je skoraj vsak dobil svojega angela varuha, ki nas bo čuval, "prevzgajal", in če bo treba, tudi preganjal. Saj nas je bilo več kot sto v zaporu tja do leta 1954. Pazili so, da ne bi "širili verske propagande" med laiki, zato smo bili skoraj vedno ločeni od drugih.
Kranjc je napravil nekaj korakov po sobi, si iz navade malo obliznil ustnice in sedel.
"Kako je, Kragelj? Odkod prihajate?"
Verjetno ne veš, sem si mislil.
"Iz Novega mesta."
"Vas je bilo veliko? Ste delali?"
Vedel sem, da ima nekaj za bregom in da so ta vprašanja le formalnost.
"Nas ni bilo veliko. Hodil sem delat v kamnolom."
Pokimal je z glavo, me opazoval in verjetno premišljeval, kako bom reagiral na naslednje vprašanje.
"Poznate Kobala?"
"Katerega Kobala? Poznam več Kobalov."
"Kobala iz Kobarida, dekana!" je sarkastično dodal.
"Seveda ga poznam."
"Poznate Klinkona, Marca?"
"Seveda poznam!"
"Zdaj s» pri nas!" Ostro je pogledal, kakšen obraz bom napravil.
Premagal sem začudenje. Čemu bi sc čudil - kaj pa pomeni tri ali pet k številu duhovnikov, ki so že po zaporih? Zanje morda veliko, ker je toliko župnij brez duhovnika in mislijo, da bodo s tem ljudi odvrnili od Cerkve in jih laže "prevzgajali".
"Se nič ne čudite?" me je vprašal, ko je videl mojo hladnokrvnost.
"Zakaj bi se čudil, saj nas imate že toliko pod nadzorstvom."
To ga je zbodlo, da si je začel gristi ustnicc.
"Poznate Sturma?" je spraševal naprej.
"Sturma?!" Tokrat sem se res začudil. Šturmov sem poznal veliko, saj je na Livku cela vas, ki se imenuje Šturmi.
"Ludvika Šturma?"
"Poznam ga."
"Odkod?" je radovedno vprašal in je že mislil, da je pravo zadel.
"Iz dijaških let. Študiral je v semenišču, po gimnaziji pa je izstopil in sc vpisal na medicino. Nekaj časa je bil zdravnik in kolikor sem slišal, se je poročil s tovarišico Dunjo. Zdaj baje živita nekje v Ameriki."
"Ta Šturm me ne briga. Zanima me Ludvik, organist iz Kobarida. Ga poznate?"
"Kaj bi ga ne poznal, saj sem ga videl skoraj vsak teden."
"Od kdaj ga poznate?"
"Ko sem bil v pripravnici v Gorici, je bil srednješolec in je kot mi stanoval v Alojzijevišču."
"In potem? Kakšne stike sta imela pozneje?"
"Potem se nisva več videla, dokler nisem prišel na Kobariško."
Pokimal je z glavo, češ: Zdaj te pa imam!
"No, Kragelj, in kakšne stike sta imela na Kobariškem?"
"Na cesti sem ga pozdravil, kot pozdraviš vsakega dobrega znanca."
"In vidva sta bila dobra znanca, kajne?" S posebnim poudarkom je izrekel "dobra".
Zdaj me je pa že začelo skrbeti. Le kaj ima za bregom? Minili sta že več kot dve leti in pol, odkar so me sneli s Kobariškega, zdaj pa ti pridejo s takimi vprašanji.
"Kaj sta se pogovarjala?"
"Kdo sc pa spominja? Vsakdanje stvari."
"Vsakdanje, pravite, meni sc pa zdi, da niso bile baš vsakdanje!"	/Nadaljevanje	prih./
Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina! /Anton Martin Slomšek/
Ob svitu novih Sasov dneva, ko zarja nam žari, ko temna noč za nas mineva,
Marija nas svari:
"Poslušajte me, otročiSi, ne bo vam žal: molite!
Saj molijo vsi vali griči: življenje prenovite!
Državniki, voditelji, visoke, bistre glave, va? stolček majavo stoji,
Če ni v vas volje prave.
Podložnik ni ne slep ne gluh, marveč marljiv in priden.
Naj vsakdo si zasluSi kruh, naj trud bo sploSen, viden!"
PosluSamo Te, rajska Mati.
Le kdo ni Tebi vdan?
S Teboj se nimamo kaj bati, ko se zaznava dan.
Vodnica naSa, to si Ti.
Pozdravljamo Te vroče.
Marijin narod, to smo mi, naj reče kdo, kar hoče.
IVAN KOBAL
4,8 AU N .ATORfc
 0—1
SVETA DRUŽINA _______________ADELA1DE i
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young A ve, W. Hindrrtarsh, S. A., 5007 IP. O. Box 479, VValland, S. A., 5007)
Tel.,- (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
DNE 22. oktobra smo sprejeli v našo skupnost družine božjih otrok novega člana - Nathanu Alexandra. Mama je Sonja Valenčič, oče pa Sandeep Saluja. Za botra so izbrali novokrščencu Tomaža Valenčiča. Staršem naše čestitke, a malemu Nathanu želimo, da bi rastel tudi v modrosti. Naj ga spremlja Bog skozi življenje!
Dne 4. novembra pa smo imeli pred oltarjem naše cerkve poročni par. Pred Bogom in našo skupnostjo sta si novoporočenca obljubila zakonsko zvestobo. Ženin je Dino Nando Persico iz Berrija, nevesta pa je Alojzija Ana Rant, iz znane naše adelaidske družine. Iz srca jima čestitamo ter jima želimo, naj ju spremlja božji blagoslov na skupni življenjski poti.
V	nedeljo 12. novembra smo tudi v naši cerkvi imeli priložnost poslušati "Štajerskih sedem", ki so v Adelaidi pričeli svojo turnejo po Avstraliji. Po maši so zapeli nekaj prelepih koroških pesmi, ki so izvabile marsikomu solze v oči. Kaj ne bi, saj se človek tako rad spomni svojega doma, svoje mame... Hvaležni smo jim za ubrano petje. Tako so tudi tisti, ki se niso udeležili koncerta v Klubu, prišli na svoj račun in fante poslušali v nemoteni tišini naše cerkve.
Za spored obiska gospoda škofa Alojza Urana je vsaj za Adelaido ta izdaja Misli prepozna. V glavnem je bil objavljen v oktobrski številki, adelaidski rojaki pa so tako obveščeni po radiu in nedeljskih cerkvenih oznanilih. Visokega gosta bomo sprejeli z veseljem in mu kličemo iskreno dobrodošlico v upanju, da se bo med nami dobro počutil. Od nas bo odšel tudi v Berri in Milduro, nato pa nadaljeval pot proti Melbournu.
Na prvo nedeljo v mesecu decembru bo, kot že dolga leta, obiskal našo skupnost nebeški dobrotnik Miklavž. Posebej seveda otroke, ki ga najbrž že težko čakajo. Prav je, da to našo staro narodno in versko tradicijo ohranimo ter jo tudi izročimo rodu, ki raste med nami. - Po maši bo za otroke tudi B.B.Q. v naši dvorani.
To bi bilo za danes vse - pa prihodnjič kaj več!
P. JANEZ
RIBNICA Most ob gradu
Sentt ttaiepa, ctu&avtti&A
SAMO nekaj črno in belo oblečenih fantov in mož je stopalo pred krsto. Skoraj neprizadeto so daljni sorodniki korakali zadaj. Veter se je zaganjal v besede psalma, ki so ga peli duhovniki in so trdo ter odsekano padale na cvetje. Ob betonski potki so med cipresami stali marmorni spomeniki, neme priče tega prizora. Koliko jih je že stopalo čez ta prehod? Koliko zapuščenih teles so odnesli brez ceremonij do jame?
Zdaj veter odnaša besede upanja, veselja, sreče. Ni solze na obrazu nikogar. Morda so srca fantov skrčena in toga. Nekako kot takrat, ko fant zve, da se je poročilo dekle, kateri je bil podaril nekaj mladeniških sanj. Nič več. Nekaj starejših gospa je skušalo narediti žalosten obraz. Morda na pogreb niso prišli vsi zaradi mrtvega, ampak zaradi živih.
Vsakdo si je lahko predstavljal mrtvega duhovnika: sivega starca, trdega in sključenega od let in bolezni, s suho in mrzlo kožo na obrazu, podobno tej, ki jo je hladil zimski veter na licih pogrebcev. Mrtve si je lahko predstavljati. Tedaj so pač vsi enaki.
Tedaj bomo vsi enaki!
Težka beseda, odgovor še težji. Odgovora sploh ni, samo razmišljanje, težko in bridko, kot samota prezrelih duhovniških let.
Besede o rajnem, ki jih je povedal resen človek, bi lahko zapele o sreči, lepoti, veselju... Samo delo, sposobnosti, talenti, katere je dajal skupnosti. Izredna delavnost, nesreča, pokoj, dom onemoglih in dosmrtna samota, ko postane ves svet okrog tebe eno samo koncentracijsko taborišče.
Ko je zemlja požirala truplo, je postalo nenadoma tako tiho. Samo duhovnikove besede so skupaj s kosi zmrznjene zemlje padale v jamo in od vseh navzočih se je oglašala samo krsta...
In ko so se naposled znanci spogledali z besedami:"Vse nas prav isto čaka" in "Ja, saj je bilo kar prav, da ga je Bog vzel k sebi, ko pa je toliko trpel... " je bilo mahoma vse tiho in vsega konec. Tudi življenje starega duhovnika, ki je še po smrti živel in nas združil za teh nekaj minut.
Tako nenadoma, kot smo se zbrali od vsepovsod, prav tako neopazno smo se razgubili. Požrli so nas avtobusi, vrvež, množica. Naenkrat smo spet postali sposobni tistih izdajalskih nasmehov in
LOJZE
ŠINKOVEC
sprenevedajočih besed, kot da ne bi še trenutek prej spremljali človeka po ozki brvi, s katere nam je omahnil navzdol... Zdaj, ko smo na varnem, med ljudmi, ki stoje z obema nogama trdno naslonjeni na življenje, je o tem lahko razmišljati. Nobenega vprašanja ni razen enega samega: čemu tako Življenje?
Nikomur ni bil več potreben, mnogi so se ob njegovi smrti oddahnili. Tam, kjer je razdal svoje mlado življenje, je pozabljen do zadnjih misli. Kdaj Že je morda pokopal samega sebe, svoje telo? Ko se je bogoslovec odločal za plug na božji njivi. Morda Že prej, ko je po malem vračal Bogu tisto ljubezen, katero je od njega prejel za otroke, ki jih ne bo imel, za dekle, ki se ji je odpovedal, ki ni bilo zanj ustvarjeno? Ali ko je po novi maši popolnoma pozabljal nase in si iskal nadomestek svojega potomstva med stotinami zanemarjenih kmečkih kuštravcev? Morda jih ni naredil samo za božje otroke, ampak tudi nekoliko za svoje? In ko se je med vojno oprijel pluga, da bi bila brazda vseeno čimbolj ravna, pa je z žalostjo videl, da je bilo vse zaman, zakaj ni obupal? Čemu leta, ki so bila v napoto vsem?...
Velik je bil izziv, ki nam ga je mrtvi duhovnik zastavil. Prevelik, da bi točili solze zaradi njegove smrti. C e bi jih, potem bi bile prej namenjene naši usodi. Pravzaprav starca nismo pokopali. Odnesli smo ga 5 seboj domov. Ne vsega, ampak vsaj nekaj: to, kar nam je imel povedati. In težke so bile tiste besede, težje kot izsušeno truplo v preprosti krsti. Škoda le, da smo ga v svojih srcih preveč zasuli s cvetjem in zelenjem. Lahko bi nam še vse več povedal...
-o-
Z VSEH VETROV
SEDEMNAJST LET svoje službe kot Kristusov namestnik na zemlji je obhajal papež Janez Pavel II. 16. oktobra. "V Sikstinski kapeli sem v duhu pokorščine Kristusu in v zaupanju v njegovo Mater sprejel izvolitev konklava in izjavil, da sem pripravljen služiti Bogu in Cerkvi," se je papež spomnil tega dogodka. Res je Bogu in Cerkvi zvesto služil vse dni od uradnega nastopa svoje odgovorne službe 22. oktobra 1978. Upravičeno ga imenujemo velikana dvajsetega stoletja, tega slovanskega papeža, ki je kot prvi neitalijan v zadnjih 455 letih zasedel papeški prestol.
Kot vrhovni učitelj Cerkve je napisal doslej v letih pontifikata dvanajst okrožnic, imel nekaj manj kot 800 splošnih avdienc in prav toliko nedeljskih opoldanskih nagovorov. Trikrat je sprejel vse škofe sveta in imenoval je 123 novih kardinalov ter nad 2500 novih škofov. Njegova leta pontifikata zaznamujejo tudi številna izjemna dejanja in prizadevanja. Opravil jc doslej kar 190 apostolskih obiskov: po Italiji 122, zunaj Italije 68. Prepotoval je nad milijon kilometrov, obiskal okrog 120 držav, imel doslej 2867 govorov v raznih jezikih ter se srečal z največjimi državniki, politiki, velikani duha, pa tudi z diktatorji. Vedno jc prožil roko v pozdrav in spravo, povsod je skušal prinašati mir in lajšati človeško bedo.
Tobin Brothers
Viktorijskim Slovencem I na uslugo v iatu žalovanja
Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE			328 3999
BERVVICK	796 2866	MOORABBIN	555 9088
CRANBOURNE (059)96 7211		NOBLE PARK	558 4999
DONCASTER	840 1155	PAKENHAM	(059) 40 1277
EAST BURVVOOD	886 1600	RINGVVOOD	870 8011
ESSENDON	331 1800	ST ALBANS	364 0099
FRANKSTON	775 5022	sunshiKie	364 8711
GARDENVALE	5% 2253	VVERRIBEE	748 7900
GLENROY MAIVERN	306 7211 576 0433	Frances Tobin A Associates	596 8144
TOBIN BROTHERS PTY LTD (A F DA'
Naj mu Bog podeli še dolgo in zdravo življenje -za to bomo katoličani radi molili ter našega očeta Janeza Pavla II. priporočali Bogu.
JICAKU RABINU, izraelskemu premierju in lanskemu Nobelovemu nagrajencu za mir, so 4. novembra trije streli ugasnili življenje. Odhajal je z mirovnega zborovanja, ki se ga jc udeležilo več kot 100.000 ljudi. Z njegovim plemenitim srcem je v zaprepaščenju zastal tudi utrip življenja Izraela. Poleg nasilne smrti voditelja je Jude najbolj prizadelo, da je atentator - judovski skrajnež, torej eden njihovega rodu. In kot zdaj dokazujejo preiskave, zločin ni bil osebnega značaja, ampak jc v ozadju atentata organizirana skupina fanatikov, ki so težko pričakovanemu miru v Izraelu še kako nevarni.
V	LUXEMBURGU je bil 3. oktobra sestanek ministrov za zunanje zadeve držav Evropske Unije. Razgovarjali so se o politični in gospodarski ureditvi Bosne, ko pride do miru. Med drugim je prišla s tega sestanka v javnost tudi izjava o Sloveniji, ki je vredna omembe. Carl Bildt, ki zastopa NATO kot mirovni posredovalec, je dejal, da je bilo mnogo govora o Sloveniji in Hrvaški, ki naj bi hitreje kot katere koli druge srednje- ali vzhodnoevropske države bile sprejete v Evropsko Zvezo.
Bildt je ob tem izjavil:"Kar zadeva Hrvaško, smo vse take misli opustili zaradi dokazanih prekrškov človekovih pravic proti Srbom v Krajini. Kar se pa Slovenije tiče, jo bomo gledali najugodnejše, ker je njeno gospodarstvo najtrdnejše in Slovenija tudi ni nikoli kršila nobenih človekovih pravic. Podprli bomo napore ostalih delov bivše Jugoslavije in Albanije, da se uvrstijo v posebno gospodarsko in politično enoto. Hrvati pa so žal kršili človekove pravice neborcev, najprej proti Muslimanom, sedaj pa proti Srbom, beguncem iz Krajine."
ALBANSKI PREDSEDNIK Sali Bcrisha je imel srečanje s papežem, ko se je nedavno mudil na državnem obisku v Italiji. O vsebini pogovora ni poročil. Sveti sedež in Albanija, znana kot nekdanja "prva država sveta, ki je pod komunizmom uzakonila ateizem", sta navezala polne diplomatske odnose v septembru 1991. Papež Janez Pavel II. je državo obiskal v marcu 1993. V Albaniji je od 3,2 milijona prebivalcev le deset odstotkov katoličanov, dvajset odstotkov pravoslavnih vernikov in petdeset odstotkov muslimanov. Ostanek spada k verski skupnosti "bektashi", ki združuje muslimansko, krščansko in gnostično verovanje.
rifftiHuunom
monn oomMnv
V.F.L
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
*MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
COLONIAL MUTUAL
7
APPROVF.I)
StfAl
KKPAIRF.R
V	VATIKANU so se 17. oktobra na povabilo papeža Janeza Pavla II. zbrali škofje iz 23 škofij nekdanje Jugoslavije. Srečanja so se udeležili tudi najožji sodelavci svetega očeta. Razgovarjali so se, kako pospešiti	prizadevanja za pravičen mir in za
trajno	spravo	med sprtimi narodi na ozemlju
nekdanje Jugoslavije. Koprsko škofijo je zastopal škof	Metod	Pirih, mariborsko škof Franc
Kramberger, ljubljansko pa pomožni škof Alojz Uran.
"Cilj našega srečanja je pastoralne narave. Zbrali smo se kot nadpastirji, ki so zaskrbljeni za usodo svoje črede. Razmisliti moramo, kaj je mogoče storiti, da bi v luči in z močjo evangelija vsem	ljudem	dobre volje pomagali utreti pot
bratstva, za duhovno in gmotno obnovo narodov na Balkanu," je škofe nagovoril papež. Škof Pirih je na srečanju v imenu Slovenske škofovske konference povedal, da je položaj v Sloveniji drugačen kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Opozoril je, da je zmotno trditi, da je Slovenija sokriva balkanske tragedije, ker je "hitela" v samostojnost.
V	resnici je srbska komunistična oblast z Miloševičem začela sistematično pritiskati na druge narode takratne Jugoslavije, na politični, gospodarski in kulturni ravni. Vse to je pripeljalo nekdanjo Jugoslavijo v neizogibni konflikt. Škof Pirih je predstavil tudi dejavnost slovenske Cerkve
v pomoč beguncem in prizadetim zaradi vojne. "Balkan potrebuje veliko ljubezni, da se bodo vsaj malo zacelile rane, ki mu jih je zadalo sovraštvo," je dejal med drugim in dodal, da so pri graditvi takšne civilizacije ljubezni pripravljeni sodelovati tudi slovenski škofje in slovenski katoličani.
NEW YORK TIMES pravi, da v Bosni in Hercegovini pogrešajo več kot dvajset tisoč oseb. Do sedaj so našteli kakih 150 skupnih grobišč, ki vsebujejo tisoče trupel. Imena mnogih teh žrtev bodo ostala neznana. Med dvesto tisoč pobitih v zadnjih treh letih je sedemnajst tisoč otrok, torej skoraj ena žrtev na deset. Tisoče otrok, ki bodo imeli srečo in preživeli vojno, pa bo ostalo vse življenje z najtežjimi spomini na svojo mladost. Tisoči bodo ostali sirote brez staršev, tisoči bodo pohabljeni.
V	ITALIJI se je v zadnjih dvanajstih mesecih kar 200.000 lastnikov televizorjev odločilo, da ne bodo več gledali televizijskih sporedov. Ugasnili so Svoje televizorje in pričeli spet s "staromodnim življenjem": družinskimi razgovori, kako namizno igro, poslušanjem glasbe...
Že delj časa resni italijanski tisk poudarja, da je večina televizijskih oddaj puhle in celo kvarne vsebine. Torej: sabotirajmo TV-smeti! - Kaj pa mi?
KOTIČEK NASlH MLADIH .
Če me spomin ne vara, smo že pred leti objavili v Kotičku sliko sestric v narodni noši — Veronike in Barbare SmrdeI. Nič ne de, Če Veroniko zdaj Se enkrat omenjamo v GALERIJI MLADIH, saj dekle res zasluzi našo pozornost.
Veronika je hti znane melbournske družine Renata in Anice Smrdel, ki ima svoj dom v Bulleenu. Vsa leta od svoje rane mladosti je povezana z našim verskim središčem, kjer je bila tudi krščena in je prejela zakrament svete birme. Sicer pa je začela osnovno šolo v domači župniji si/. Klementa v Bulleenu. Srednjo šolo je nadaljevala v Our Lady of Mercy College v Heidelbergu. Sledila so tri leta na R.M.I.T. v Melbournu, kjer je graduirala in prejela diplomo Bachelor of Applied Science (Consumer Science). V drugem letu študija je prejela za svojo pridnost 0'Malley Econom-ics Scholarship, v zadnjem pa Home Economics Asso-ciation ofVictoria Avvard kot "Outstanding Študent". Sledilo je Se eno leto Študija na Havvthorn Education Institute, kjer je Veronika prejela Diplomo of Education.
Vsa svoja Šolska leta pa je Veronika obiskovala tudi slovensko Solo pri S.D.M., obenem pa redno sodelovala pri raznih kulturnih nastopih in mladinskih prireditvah na Klubu v Elthamu kot pri naSem verskem
PRI MATERI
KADAR TEBE VEČ NE BO,
KAM SE BOM ZATEKAL,
IN KOMU BOM TISTI ČAS SVOJO BOL IZREKAL?
KADAR MENE VEČ NE BO,
V HRAM BOŠ SVETI HODIL, NJEMU TOŽIL BREZ BESED -VEČNO TE BO VODIL. UTOLAŽEN BREZ BESED HODIL SPET IZ HRAMA,
IN KROPIL BOŠ TISTO PRST, KJER BO MOJA JAMA.
DA, KROPIL BOM SLEDNJIKRAT PRST NA TVOJI JAMI Z BLAGOSLOVLJENO VODO,
ALI PA S SOLZAMI . . .
SILVIN SARDENKO
sredisČu v Kew. Komaj pet let je imela, ko je v nali cerkveni dvorani prvič nastopila na odru.
Za Veroniko je “Slovenija najlepSa dežela na svetu , pa je videla že veliko dežel. Nedavno je preživela devet mesecev v Evropi, največ seveda v deželi svojih starsev — Sloveniji. Tam je bila lansko leto v poletni Soli slovenskega jezika. Svoj materin jezik je zelo izpopolnila, saj je bila njena želja in je Se: Čim pravilnej-Se govoriti slovensko. Moram reči, da slovenSčino res dobro obvlada.
Ko se je Veronika letos v februarju vrnila iz Evrope, se je bala, da ne bo dobila zaposlitve. Pa je na podlagi dobrih ocen ter odličnih referenc takoj dobila mesto učiteljice v Mount Lilydale College. Obenem pa s Petelinovo Mary poučuje sloveniti no v naSi Slom-Skovi Soli in otroci jo imajo zelo radi. Prevzela je tudi skrb za slovensko mladinsko oddajo na radiu 3ZZZ.
Veroniki se iz srca zahvaljujemo za njeno dosedanje sodelovanje v prid narodni skupini in verski družini v Kew. Obenem ji Želimo, da bi ostala zavedna Slovenka tudi v bodoče ter delila svoje znanje in kazala svoj zgled našemu mlademu rodu.
OBVESTILO
Veleposlaništvo Republike Slovenije sporoča datume naslednjih konzularnih dni:
GEELONG, Vic. - nedelja 19. novembra: od 9 do 11.30 ure v prostorih Slovenskega društva Ivan Cankar.
ADELAIDE, SA - četrtek 7. decembra: od 4 do 7 ure popoldne v verskem središču, West Ilindmarsh. - V petek 8. decembra: od 9 do 12 ure v prostorih adelaidskega Slovenskega kluba.
MELBOURNE, Vic. - sobota 9. decembra: od
1	do 3 ure popoldne v prostorih SNS, versko središče v Kov.
BRISBANE, Qld. - nedelja 10. decembra: od 3 do 5 ure popoldne v Hotelu Sheraton, 249 Turbot Street, Brisbane (Telefon: 015 265 562).
GOLD COAST, Qld. - ponedeljek 11. dec.: od 5 do 6.30 ure popoldne v Hotelu Marriot, 158 Ferny Ave., Surfers Paradise (Tel.: 015 265 562).
SYDNEY, NSW - sreda 13. decembra: od 4 do 6 ure popoldne v prostorih Slovenskega kluba Triglav.
Prosimo vse, ki se želijo poslužiti teh konzularnih dni, da predhodno po telefonu pokličejo veleposlaništvo ter se dogovorijo za točno uro sestanka.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desete do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY.
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P.O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
*
O
KZIZ£M AVfTHAL (KI tlOHNUL
veselo razpoloženih potnikov, odpravil proti Newcastlu. Med vožnjo smo prepevali in skozi mikrofon pripovedovali šale. Pri Swan Lake sta nas s kombijem pričakala predsednik društva Tivoli Ivo Klopčič in tajnica Marija Grosman. Medtem ko nam je gospa Marija v kombiju kazala pot, nam je na avtobusu gospod Klopčič pripovedoval zgodovino Ncwcastla. Kaj hitro smo prispeli v park, kjer so nas pričakali drugi rojaki Nevvcastla z že pripravljeno B.B.Q.-južino, pijačo in slaščicami. Seznanjali smo se med seboj in kramljali o vsem mogočem.
Ganljivo je bilo srečanje z našo bivšo Sydneyčanko, mamo Ivanko Kariž, ki jo je na srečanje pripeljal gospod Ivo. V pozdrav 92-letni stari znanki smo zapeli "Marija, skoz’ življenje..." Tudi ona je pela z nami. Obdarili smo jo s cvetjem, vse pa je bilo seveda "zabeleženo" s slikanjem. Škoda, da se je bilo treba kar prehitro posloviti.
BOSSLEY PARK, NSW - Molitvena skupina Srca Jezusovega našega središča Sv. Rafaela v Sydneyu je 21. septembra letos povabila na izlet ostarele in bolne rojake. Pri tem pa nam je pomagalo društvo Tivoli v Newcastlu, kamor smo se namenili na izlet in piknik.
Po sveti maši ob pol devetih se je avtobus, poln
SLOVENŠČINO in SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO
lahko študirate na MACQUARIE UNIVERZI
v Sydneyu -Dopisno po pošti ali pa s prihodom na predavanja.
Vsi SLOVENSKI PREDMETI
so lahko tudi del VAŠE DIPLOME.
Tel (02) 544 1813, fax (02) 544 1640 ali pa direktno univerza (02) 850 7032
THE SLOVENIAN STUDIES FOUNDATION
11	Nullaburra Rd Caringbah NSW 2229
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Bnmswick 3056 Telephone: 387 8488
G. Klopčič nas je spremljal na kratki turi ogleda mesta ter razkazoval obnovljene dele po potresu leta 1989. Vsakdo izmed nas je dobil katalog s. slikami pomembnih zgradb in važnejših točk mesta, seveda z angleškem besedilom. V slovenščini pa nam je isto nudila gospa Grosman. O emigraciji omenja tole:
"Povojna emigracija se deli nekako na tri obdobja:
Prvi val po vojni so bili emigranti iz Anglije in Evrope. Njigovo prvo zatočišče v NSW je bilo navadno taborišče Greta, ali pa Mayfield West. Večinoma so bili to ljudje evropskih narodnosti, ki so postali brezdomci zaradi krute vojne. Delo so navadno našli v železarni in drugih težkih industrijah v Nevvcastlu.
Drugi val sc je začel po letu 1952 in je predvsem predstavljal emigrante iz južne Evrope, med njimi Italijane, Grke, Jugoslovane...
Tretja faza se je pričela ob koncu 1970, ko je
Avstralija formalno ukinila svojo "belo politiko" o emigraciji.
V vsa tri obdobja spadamo tudi Slovenci. Danes se domneva, da živi v Ncvvcastlu, Lake Macquarie in okolici okrog 250 slovenskih družin.
Slovensko društvo Tivoli, Newcastle, je bilo ustanovljeno na pobudo sydneyske igralske družine Soča, katera je gostovala v Newcastlu v oktobru
1958. Ustanovni občni zbor društva je bil 4. aprila
1959."
Moram reči, da so se "Tivolčani" res odlično pripravili na naš obisk. Naša iskrena zahvala! Ker so nam obljubili, da pridejo k nam v Sydney na igro "Vdova Rošlinka", smo jim tudi mi obljubili, da jih bomo prisrčno sprejeli.
Naj dodam še tole: Kakor na tem izletu v Nevvcastlu, bi bilo lepo, če bi vedno, kjer koli se srečujemo (tudi na sestankih!), izkazali več ljubezni in spoštovanja drug drugemu. Tako bi se vračali na svoje domove veseli in za nekaj ljubezni bogatejši. Torej: več razumevanja in manj "sabljanja" -nekateri smo pač bolj občutljivi in pridemo domov včasih zagrenjeni namesto veseli! Slovenska skupnost naj bi izžarevala tisto, kar vsak tudi išče: toplino, razumevanje, ljubezen... - brez molitve pa tega ni!
V imenu izletnikov se zahvalim za prijeten izlet Danici Petrič in Angeli Mikuletič, ki sta ga organizirali. - Jože Košorok
Admiral Motor Inn
VaJa gostitelja sta M U R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen.sončne terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po ielji . . .
Samo par minut hoje do plaie in srediiča mesta. Vpraiajte za ostala informacijal 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
OFFICE: 563 8095
Melbournskim rojakom na uilugo za kleparska in instalacijska dala
DANNY'S PLUMBING
17 Charles Street East Bentleigh, 3165 e »’i
MELBOURNE, VIC. - Drugi rojaki! Minilo je že več mesecev od tragične nesreče naših družin, ki je zahtevala kar tri smrtne žrtve.
Končno sc vrača možnost, da vsaj delno lahko izrazimo zahvalo - iskreno željo nas vseh -vsakemu izmed Vas in sleherni slovenski organizaciji v Avstraliji, posebno v Melbournu in Geelongu.
Odšla so tri čudovita mlada življenja. V naših družinah je nastala žalostna praznina, tako med nami v Avstraliji kot v Sloveniji.
Srčno iskrena in ogromna je bila Vaša pomoč z darovanim časom, cvetjem ter materialno pomočjo Domu Matere Romane namesto cvetja. Vsakomur pri vseh slovenskih organizacijah, verskih središčih in posameznikom iskrena hvala za vse storjeno in izkazano sočutje.
NAŠE MISLI SO Z VAMI!
Družine Leber, Van de Laak in Žerjal
BOX IULL, VIC. - Ker sem poročen s r	Slovenko, prejemamo Misli, kjer	je tu in	tam
DANNY STIBILJ	(	omenjen	tudi božji služabnik, slovenski svetniški
UCENCE NO	33308	»	, j- j .	,	, .	*, r	~	x, •
^	kandidat,	skopski škof dr. Janez	Gnidovec.	Naj
MOBILE: 018 107 305
posredujem spomine naše družine nanj!
Naš oče je bil od 1931 do 1934 šef železniške postaje Priboj n/Limu - Sandžak. Leta 1934 je prišel iz Skopja na obisk škof Gnidovec. Potoval je brez spremstva, in navadno je pešačil, ali pa se je poslužil kmečkega voza, če mu ga jc kdo nudil. Tudi k nam je prišel sam in v naši hiši sc je zbralo šest ali sedem katoliških družin k sveti maši. Starši so odstranili postelje v spalnici, da je bil prostor za vse zbrane okrog zasilnega oltarja, spovedoval pa je misijonski škof v kuhinji. Moj brat Ante je prejel prvo sveto obhajilo in še hrani okvirjeno spominsko podobo z Gnidovčevim podpisom. Brat Zvonimir pa jc ob tej priliki prejel sveto birmo.
Škof Gnidovec jc mami v spomin podaril mali metalni križ, katerega še vedno čuva kot največji zaklad. In četudi ima zdaj mama že petindevetdeset let, še vedno s spoštovanjem omenja škofa Gnidovca. Dobro sc spominja tudi tegale dogodka: ko jc šel škof po glavni ulici Priboja, ga ustavi žena krajevnega pravoslavnega duhovnika, mu poljubi škofovski prstan in reče prisotnim:"Ljubi moji, ta človek je svetnik!" In kot takega so ga vsi ljudje tudi poznali.
Takrat je imel Priboj v glavnem muslimanske prebivalce, dobršen del pa je bil pravoslavni. Med 1941 in 1945 leti so bili skoro vsi muslimani pobiti, ali pa so zbežali kamor koli, da so si rešili življenje. - Ivan Kunek
GLEN WAVERLEY, Vic. - Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta, pokojnega JOŽEFA VVOPPEL, se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč v času bolezni in smrti.
Žalujoča žena Iva in družina
Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. %&%?Mmwria[s‘£tyLt(£ ACN 006 us a* , 20 field Sum Craigiebum VIC 3064 Mobilc: Telephone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimile: (03) 308 1652 018 531 927		
TH€ GRAINRRV BRKC Phone 046 7700 < Melbournskim rojakom ^ j se toplo priporočamo Y-z raznovrstnim domačim // ^ pecivom, kruhom in še H / drugimi dobrotami naše peči. / F. M. P. BRAČKO 1/110 JflMGS STR€€T, T€MP16ST( r		HOUSC L DUUe 3106
prilika v prihodnjih Mislih napaki popravili. Lep pozdrav! - Janez Primožič
Rad popravim obe napaki z opravičilom bralcem. Prva napaka je bila Janezova, druga pa moja, obe pa tipkarski. Ti presneti ikratl - Op. ur.
KDO BI VEDEL KAJ POVEDATI . . .
... o TONYJU HORVATU, kije živel z družino v Melbournu (Barkly Street, Carlton). Že Štiri leta se ni oglasil domačim, prej pa je redno pisal. Zato so v skrbeh in povprašujejo po njem. — Sleherno novico o njem, naj bo dobra ali slaba, sporočite uredniStvu!
CARINA, Qld. - Hvala za objavo o moji pokojni hčerki Gabrieli. Res: bolje kasno kot pa nikoli. Vrinili pa sta se dve pomoti, a ne vem, ali sem kriv jaz, ali pa urednik oz. tiskarski škrat.
Pokojna hčerka Gabriela j,e bila rojena v Greta Čampu leta 1950 in ne 1959. Omenjeni duhovnik naše fare pa je Purcell in ne Prucell. Morda bo
———————	SLO VENI A N FUNERA L SER VICE
"Nič več nisi tako pozoren do mene, kot si bil pred poroko." - "Ali si že kdaj videla, da kdo teče za vlakom, v katerem sedi?"
Študent piše domov:"Pošljite mi, prosim, svežo brisačo. Zavijte jo tako, da ne bo mastna od klobas in šunke!..."
Tel: 724 5408
A F D A
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri, A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
REŠITEV oktobrske križanke:
Vodoravno - 1. potek; 5. lapor; 9. Ana; 10. app.; 11. ti; 13. Atene; 14. uk; 15. omika; 17. etapa; 19. ker; 20. ranitev; 21. en; 23. ti; 24. Ponikva; 28. lak; 31. omaka; 32. Piava; 34. do; 35. oltar; 36. ep; 37. sli; 38. Sar, 40. lovim; 41. intra. + Navpično - 1. potok; 2. ta; 3. enak; 4. katar; 5. lanen; 6. apetit; 7. P(arish P(riest); 8. rokav; 12. ime; 14 upe; 16. Irena, 18. Atila; 22. nikoli; 24. podel; 25. OMO; 26. kalim; 27. Apa?i; 29. Ave; 30 (Železna) Kapla; 33. Iran; 37. sv(eti); 39. rt.
Rešitev so pravočasno poslali: Jože Grilj, Milka Serek, Lidija Čušin, Irena Košar, Ivan Podlesnik, Marija Horvat, Joseph Debevec. — Žreb je izbral Ivana Podlesnika.
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Kdor ni z nami, naj bo za nami!
+ Pri nas bo prišlo do sprave, ko se bodo žrtve opravi-tile svojim morilcem.
+ Če bi že leta 1945 upokojili tovariše z izjemnimi pokojninami, bi bili že zdavnaj v Evropi.
+ Volja ljudstva se lahko kaj hitro spremeni v nejevoljo ljudstva.
+ Če bi revolucija res 'zrla svoje otroke, bi že zdavnaj bruhala.
+ V političnih cirkusih z velikim uspehom nastopajo požiralci obljub.
+ Za človeka, ki je živel 40 let v socialističnem paradižu, je tudi kapitalistični pekel rešitev.
+ Domiselni vodja proglasi vsak zastoj za cilj.
+ Kljub temu, da imamo toliko funkcionarjev, ne funkcionira vse tako, kot bi moralo.
+ A.:"Ravno eksperimentiram z mišjo." B.:‘‘Jaz pa -z ljudstvom."
KriŽOnkO /Ivanka Žabkar/
Vodoravno: 1. pokrivalo; 5. v naravi tekoča voda; 9. bolečina; 10. del hi?e; 11. prislov; 13. med domačo Živino spada; 15. veznik; 16. mrčes; 17. oče; 19.oseb-ni zaimek; 20. Slovenski Klub Adelaide; 21. tatvina; 22. sklenjena krivulja ovalne oblike; 24.žensko ime;
26.	predpona; 28. kazalni zaimek; 29. učim se, ponavljam isto; 32. premoSen; 34. kazalni zaimek; 36. steza; 38. reče, pove; 39. premikati se z nogami; 40. igralna karta; 41. povratni osebni zaimek; 42.{enski glas; 44. veznik; 45. brez nje ni kruha; 46. izraz čustvene prizadetosti; 48. znano ime hunskega poglavarja; 49. gozdno orodje.
Navpično: 1. med umetnike spada; 2. krajevni
Melbournskim Slovencem se priporota	|
KAMNOSEŠKO PODJETJE	[
GIOVANNI VERGA MEMORIALS	\
Pty. Ltd. Inc.	I
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.	\
85—87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic.	r
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474	►
f^agrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru.	r
Garancija za vsako nale dalo!	»
■ ■■»-'■ ■■■»■' ■ m v www m m mm w m mvm mwmm +
DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGlC,
5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
predlog; 3. stročnica; 4. iz modela pride, kjer se je strdil; 5. morska žival; 6. dvoje oseb skupaj; 7. kazalni zaimek; 8. vejasto, zelo razraSčeno; 12. delec kake prvine; 14. utežna enota; 16. United Kingdom; 18. tek; 20. stavljati sadike v zemljo; 23. božjo kapljico hrani; 25. okrajšano moiko ime (po apostolu);
27.	vlaga v zraku jo povzroča; 29. žensko ime; 30. u-metnikova delavnica, studio; 31. vsakemu najbližja; 33. med gradbenino spada; 35. žensko ime; 37. ni kolesa brez nje; 41. važna začimba; 43. struja; 45. osebni zaimek; 47. oziralni zaimek.
ReSitev pošljite nakjasneje do 10. decembra na na$e uredništvo!
HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki sojini opešale oti. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmiSfljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele HliS. — Cena 10 dol.
MAN VVHO BUILT THE SNOWY je posla, a pisatelj Ivan Kobal pripravlja novo, tretjo in izboljšano izdajo.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Iz£la v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15,-dolarjev.
JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič' — Z velikimi Črkami za slabe oti. — Cena 10 dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVENI. K AUSTRAUAN
MEN VVHO BUILT THE SNOWY
je izlla pri Goriški Mohorjevi v slovenskem prevodu. Na razpolago bo v kratkem pri avtorju Ivanu Kobalu. Kdor jo želi imeti, naj jo naroči pri njem (4 St. Andrevvs Plače, Rydal-mere 2116, NSW), on bo poskrbel, da jo dobi. Cena je petnajst dolarjev brez poStnine.
ZA PEST DROBIŽA je najnovej-Sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
1996
GROUPS FOR
SLOVENIJA
Book now for 6 economical groups departing from Adelaide — Brisbane — Melbourne — Sydney
28 March 1996 15 May 1996
20 June 1996 27 June 1996
15 July 1996 12 August 1996
SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncastrr Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 9 842 5666
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO
POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . . .
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
MU
ERIČ IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncasler Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666