VJMtelJakl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gol rt., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 10.	V Ljubljani, 15. maja 1876. Tečaj XVI.
Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli.
VIII.
Izhlapljive tvarine.
L j ud. Dosihmal sem vam dokazal v nekaterih izgledih, da vsako naravsko ali prirodsko telo, kadar se spreminja v sopar, veliko toplote veže, ali je potrebuje. Danes bomo nadaljevali. Tedaj, kadar se telo le počasi v sopar spreminja, svoji okolici le polagoma odteguje toplote, kolikor hitrejši pa se to godi, toliko hitrejši: se tudi okolica razhlaja in primankljej toplote se tolikanj bolj občuti.
Učen. Nekaj bi še rad prašal. Kako pa je to, da nekatera telesa zginejo, na pr. kafra. Naša mati so je imeli nekoliko v škatljici v papirji zavite, pa je bilo je zmiraj manj — in pravijo, da kar zgine — pa tudi imamo pregovor, kadar koga hitro zmanjka: zginil je kakor kafra.
L j ud. Prav je, da poprašujete take reči, kterih ne razumete. Res je, da kafra zgine, ali kam gre? kaj se je ž njo zgodilo? Do sedaj sem vam razlagal, da se tekoča telesa spreminjajo v sopar, toda ne le ta, celo tudi terdna se izhlapujejo in sicer nekatera prav hitro. Med temi je ravno kafra. — Kaj se toraj godi, kadar gine? — nič druzega ne, kakor, da se spreminja v sopar. Kakor kafra, se izhlapuje tudi jod, nek hud strup, zraven pa tudi imenitno zdravilo, ki ima posebno zoperen duh; pa tudi led se izhlapuje, če tudi se ne spreminja v vodo — da, skoraj gotovo je, da vsa telesa, tudi kovine, se že pri navadni toploti morejo izhlapovati, se ve, da se vse to le počasi godi. — Kafra, jod i. dr. pa se, akoravno terdna, vendar hitro spreminjata v sopar, zato se moreta le v dobro zaperti posodi hraniti. Pa tudi med tekočinami se nekatere
prav hitro spreminjajo v sopar, na pr. eter, alkohol, amonijak, žvepljena sokislina, i. dr. (se ve da, teh tvarin še ne poznate, vendar si pa to lahko zapomnite, da se hitro izhlapujejo), toraj tudi hitro veliko toplote vežejo in okolico nagloma ohladijo. Če vzamemo podolgasto ozko steklenico, tisto napolnimo z vodo, okoli nje pa ovijemo vate, katero počasi močimo z žveplenim eterom, tako bode voda v steklenici zmerznila, ako jo sem ter tje gibljemo, ako pa v vodo vtaknemo drat, in ga vzamemo iz steklenice, zapazimo, da se njega derže ledene iglice. To se zgodi tudi po letu v najhujši vročini. Zakaj voda tako hitro zmerzne? Glejte zato, ker žvepljeni eter se kaj hitro izhlapi, pri izhlapovanji pa veliko toplote veže, to odtegne steklenici, in ta je odvzame vodi; kadar se pa vodi veliko toplote odvzame, mora zmerzniti.
Učen. Ali so morebiti to tiste copernije, o katerih toliko govorijo, da jih v viših šolah vganjajo?
Ljud. Skoraj gotovo, kajti prostemu ljudstvu je to gotovo nerazumljivo, kako da bi se voda mogla pri hudi vročini v steklenici spreminjati v led, in od tod mislim, govorica, da se v sedmi šoli uče coprati, in da delajo točo. Še bolj gotovo, in še več ledu se pa naredi, ako se v skledici postavi voda pod poveznik, izpod katerega zračna sesaljka zrak izserka, tako da ga pod poveznikom ni skoraj nič. V drugi skledici, malo večji, pa se tudi pod poveznik postavi žveplena kislina. Voda v skledici se hitro spremeni v sopar. Žveplena kislina sopar hitro poserka, da se iz vode drugi novi sopari morejo narediti, in ker se pri hlapenji toplota veže, si hlapeča voda sama sebi toliko toplote odvzame, da zmerzne.
Učen. Kaj pa je vender ta žveplena kislina?
Ljud. Ker ravno o njej govorimo, naj vam le nekoliko povem. Ako žveplo na zraku ogrejemo, začne goreti z modrim plamenom in razvija se rezen in dušeč plin brez barve, to je žvepljena sokislina. Na zraku si privzame še počasi kisleca, ter postane žveplena kislina. Vodeni pari primešana je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna po vodi, ako le more, si prisvoji še več vode. Iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno vodo poteguje nase, pri tem razdeva in zogleneva vse organske tvari. In ravno zarad te pohlepnosti do vode, se postavi pod poveznik pri zračni sesalki, da vodeno paro hitro na-se potegne, da se voda tolikanj hitreje more izhlapiti. Nevešči in neoprezni pa si vtegne z žvepleno kislino veliko škode narediti. Z žvepleno sokislino se tudi garje preganjajo in slama, volna in perje se z njo beli.
Učen. Zdaj bomo že ložej razumeli, kako da morejo tudi po letu umetno led narejati. Sicer ste nam že to povedali, ko smo se o ledu menili, a takrat pa se nam je še čudno zdelo, kako bi to bilo mogoče?
Ljud. Ravno te hitro izhlapljive tvari delajo po letu led. Zato
se rabi snov „amonijak" imenovana. To je neka hlapna spojina dušča z vodencem. Plin sam je brez barve, hudega bodečega duha in peče v oči. V zahodih, na straniši je zlasti o vlažnem vremenu prav zoperen duh — to je amonijak. Tudi po konjskih stajah se dela v velikej množini iz gnjijoče vode. — Merzla voda hlastno požira amonijakov plin, gorka voda pa ga le malo obderži. Stroji za led delati so toraj tako napravljeni, da se veliko močno zgoščenega amonijaka hitro more izhla-piti, pri tem izhlapovanji veže veliko toplote, katero odvzame vodi, ki je z amonijakom skupaj v tistem prostoru. Pretečeno poletje je v Parizu družba za napravljanje ledu imela dobro kupčijo z umetno narejenim ledom, katerega je v posebnih posodah z ozkim vratom prodajala po gostilnicah. Gostje, ki niso vedili, da je led umetno narejen, so se čudili, kako .je mogoče debeli kos spraviti v posodo s tenkim vratom. Na-reja pa družba led na poprej omenjeni način: Žveplena kislina pod po-veznikom namreč poserka sopar dvigajoč se iz vode, ki se hitro izhlapi in sama sebi toliko toplote odvzame, da zmerzne. Voda zmerzne poprej, ko v eni minuti, naj posoda tudi nad liter derži. Tako napravljanje ledu kaj malo stane, ker se že rabljena razredčena žveplena kislina vendar še za druge reči da porabiti. Da se res več toplote veže, in da hitro izparujoča telesa dosti hudi mraz napravijo, tega se prepričamo, če na eno roko denemo nekaj kapljic vode, na drugo pa nekaj kapljic étera. (Eter je kakor voda bistra, jako hlapna tekočina, je jako oživljajočega predorljivega duha, znanega po Hoffmanovih kapljah, ki so zmes 1 dela étera in 2 del vinskega cveta. Eter se ne meša z vodo, soli se v njem ne topé, smole pa skoro vse, ravno tako tolšče. Rabi se pri zdravilstvu in pri mnogih kemičnih operacijah. Človek, ki soplje éter v se, izgubi zavednost in čutnost.) Oba, voda in éter se izparujeta, na obeh rokah občutimo mraz, toda na roki, ktero smo pomočili z éterom, je mraz veliko bolj občutljiv, kakor na drugi z vodo pomočeni. Zakaj se to zgodi, lahko razumete. Eter se veliko hitrejši izhlapi, več toplote veže, in hujši mraz napravi. — Povejte mi, ali je mogoče, da se roka ne poškoduje, če se mokra ali potna hitro vtakne v raztopljene kovine?
Učen. Mogoče je, — zato ker se voda na roki, kadar se v raztopljeno kovino vtakne, v hudi vročini spremeni v sopar — in takrat veže toploto, ki jo odtegne roki, da se ohladi in vročine iz raztopljene kovine ne čuti.
L j u d. Dobro ! Toda roka se mora kaj hitro odmakniti, sicer bi tako visoke toplote, kakoršno imajo raztopljene kovine brez škode ne mogla preterpeti.
Otec
Marko Pohlin.
VIII.
Qui legis ista, tuam repveliendo, si mea laudas Omnia, stultitiam: si nihil? Invidiam.
Tako je na čelo zapisal tudi knjigi „Glossarium Sla vi cum" 1. 1792, kjer razkazuje prav posebno svoje čudovito jezikoslovje ter po-jasnuje besede naše iz hebrejskega in arabskega, iz gerškega in latinskega, iz romanskih in germanskih jezikov in celo narečij, na pr.:
Ajd, germ. Heyde, a gr. « privat, et eidw, video, quasi caecus, non videns Deum in creatis. — Aldov, verbum vetus Illyricum, a verbo dam et al, q. d. hoc ego habeo, sed eo me privo, et Deo do, offero. — Arreč, vox genuina ex verbo as ur, Ursprung s mutato in r ob faciliorem enunciationem sequentis compositionis membri, nempe: reč, Sache, quod et germani habent Ursache. — Aržat a gr. «Qf/o? vel dnvixog, vas vi-mineum. — Ašteržel ab as, in die Höhe, et deržim.
Baba eine Puppe der Kinder; babem, babeca apud Carniolos habent duplicem significationem, nempe: Hebamme et Grofsmutter; babura, babuška, q. d. horribilis ut pediculus vetulae, a baba et uš. — Bäram vindicum verbum a germ, wahr, ist es wahr. Carnioli habent prašam: Croatae pitam. — Barovnice, melius borovnice a bor, ubi solent crescere. — Bevka, melius wgvka a wgl, albus; quia pediculi albi sunt, et puli-ces nigri. — Blagu, lat. bona: germ. Güter, vindis interamnensibus, ait Poppovitsch: bonum mobile aeque, ac immobile; Carniolis merx; Croatis pecus, uti latinis pecunia. Dialecti significationem variant, quia variis provinciis variae sunt opes populiš. Carniolis negotiatoribus merces; Yindis cultoribus agrorum fundi; Croatis pecudum et jumentorum cura-toribus pecora. — Božam, pobožam a Buh, iz Bogam tolažem. — Briul, Friul, lat. briulum, gall, breuil, ital. broglio, angl. broel, germ. Brühl. — Buque, germ. Buch, vide buka; quia veteres in corticibus arborum, fagi, betulae etc. scribebant, et talia folia compacta a buka vocabant bukve seu buque.
Cyrillus (Sanctus) Kyrul putant quidam a Romanis Irillus, et ad pronuntiationem facilitandam ab aliis Cyrillus, quod Illyricorum fuerit Apostolus et Episcopus, ita vocatum; domi enim apud suos Constantinus vocabatur. Et hoc non abs re; quod literas illyricas suos docuerit, quae Cyrillicae, quasi Illyricae vocantur. Slavi eum suo idiomate Čarha, quod cum Čerka (litera) consonat, vocabant. Aberrant, qui a Cyrillo Illyricos fuisse dictos autumant; cum longe pluribus seculis ante nomen Illyricorum in orbe esset notissimum. Ex derivatione graeca Kvqiog (Dominus)
significant Cyrillus, quasi parvus Dominus, et Illyrii Dominantes, potentes. Quod non esset absurdum ominari.
Dimla se meni, a dim, ut germ, habet proverbium : Es nebelt mir. — Dôb : hung. dub. Antiquis erat quercus bona arbor ; quia primum mortalibus victum dedit ab hebr. tobh vel tov bonus; unde et dobr bouus a Slavis derivatum est; dobrava, silva quercina, utique a dôb.
—	Dovžekar, non a dolg (debitum), alias scribi deberet dolžekar; sed a dovêl, multum, et žveka garrit, blaterat fallendi causa. — Dvohomim, dvomim a dva et urnim, sicut in lat. dubius inter duas partes positus.
Erb as, melius verbas, a verba; quia ex salicis viminibus corbes flectuntur. — Erja, etiam arja, a lat. ardeo, vel gr. ¿Qvmßri aerugo. — Eč frater patris mei, probabilius ab oče permutato o in e, quasi očeč parvus pater.
Fèrja tertia pars cohortis: ferjânc ductor talis cohortis: ferjančeč diminutive, quasi subdux germ. Sergeante. — Frata vide ratam, cujus est contrarium, vel negativum. Tu njega frata, kar njemu narata. — Friškovc a gr. <pçt£, ein Schauder, horror, qui praetereuntes occupât.
Gaj am, simplex exolevit, in composito negativo nagajam est in usu. — Gluh ab uhu et gulem hebeto. Valesianis chlust auris. — Go-dernam, a godem, est onomatopoeia; quia in barbito gravi ludens murmurât potius, quam canit. — Gojzd a gost dicht. — Govedinar (vulgo goldinar) germ, ein Gulden; quia bovis figuram praesetulit haec veteris pecuniae species. — Graja, germ, super, ein Greinendes, a gr. yçaîa anus, vetula, quae cuncta carpere soient. — Grudem, lat. rodo, unde Grudn, priscis Slavis Krode Saturnus tempus edax rerum.
Hlače deducunt aliqui a latine caligae; sed verius ab antiquo lačem, slačem; prisci enim Slavi et Illyrii omnes caligabant pedes usque ad lumbos, ut etiam hodie gestant Croatae. — Hlepim a hleb litera leni in asperam mutata. Vaporem noviter pisti panis quoddam feminarum genus appétit odorare etc. — Hostel, ein Hayn, a hosta, est fanum in luco.
Jederce, a jed, quod nucleus ab animantibus edatur. — Jérgb onomatopoeia, conclamans, convocans gregem. — Je teka, germ. Hektik, lat. hectica, a jem, quia aegrum exedit. — Ihtem se: Austriaci dicunt hegetzen; est onomatopoeia.
Kal do v ab aldov, seu dar, et kôlem klati: germ, blutiges Opfer.
—	Kavarna Arrest a varijem; idem vocabulum et Moschovitae usurpant; germ. Kasserne: affine lat. caverna. — Kert a kryem, quod se sub humo abscoudat. — Klavorn hebr. chala aegrotavit, q. chala varn, morbum metuens. — Klobasa in vocabulario Hung. Yiennae 1554 impresso kolbas, gall, colebasse, Jonaskiirbifs. — Kloš ab uš et kolem, quia dolenter mordet. — Kmet Polonis et Bohemis baro ; gr. kamno laboro, kmetos
elaborates. — Koleduva ab okoli et dva; quia unus praecinere solet an-tiphonam et duo vel plures prosequuntur. — Kopriva a gr. xoqnia stercus quod ad sterquilinia crescunt. — Koštamaja ab ital. gusto mio. — Kraže in proverbium assumtum; križe kraže, qualia omnes linguae habent, ut germ, kribes krabes etc. — Krat consonat cum hunico kor tempus; sicut a Stund germ, ajunt itzund.
Lastovca conformiter quidem ad radicem graecam loquor, garrio, sed communius glastovca a glas, vox. — Lebam vindicum a germ, leben, wohlauf leben, schwelgen. — Leškačem, lešketam, a blisk prima litera absorpta. — Lisica a lisa, stria in fronte; alias a gr. ahaxm capio, quasi astute capiens bestia. — Lykof, melius lijkop a lij et kop kauf, merci-potus habet Haltaus.
Malik conformirter ad radicem scribi deberet molik a molem; quia vero molik adoratorem sonat, idolum per a scribendum recte jube-tur; Hebraeis srat Moloch. — Maškara ab arabico mascara Spiel; nos ex materna lingua deducamus a mažem, quia personati primitus non erant larvati, sed variis coloribus facies pingebant, quod etiamnum plebs in pa-gis facere solet. — Mačoha (cynosbatus) a mačka, quia affricando vul-nerat ut catus; vel per similitudinem ad novercam. — Medved, huny. medve: a med (mel) quo libenter pascitur, et vad Hungaris fera etc. — Mejnam a mejn (minus) quia in permutatione pecuniarum plerumque ex una parte minor specietenus v. g. pro floreno 60 cruciferi acquiruntur et permutantur. — Mejsc a mejn (minus) vel mejnam, spreminam (muto), quia luna varia solet apparere; unde et Vindi mejnsec et mejsenc enun-tiare cosuescunt. — Mešetar quasi v' mejs govoriti; v. mušetar, a muša vacca senescens efoeta ut kluza equus clitellarius, quia plerumque in venditione equorum assumitur. — Moj, antiquitus scripsere et mvoj, sicut tvoj et svoj etc. — Mojškra a moj et škric, quae conducuntur, ut telam in frusta conscissam in usum vestimentorum consuant. — Mojstr, quasi moj sturnik, quod et in latino nempe magis instruit, et in germ, sonat a meist, id est: ab antiquo positivo meh v. mei (magnus, praestans) et er (ille) quasi dicas: ille est praestans, ego sum discipulus ejus. — Mokoš, quasi mokra kokuš.
Nadnyca, nadanica, a na et dan, diaeta. — Nejtilu, a nej per-missivo et tily gliscat, succendatur. — Ngmc ob Asce Nec, ultima syllaba retenta, litera m interjecta. Priscis germ. Nemet magnum sonabat. Wachter Nimis: Hung. Nemet. — Nev§sta, quasi nesciens virum.
Oblada ex oblast, quasi oblast dam. — Ohrovt a germ, quasi auch Kraut. — Orjak, melius gorjak a gorra; ut mons gigas alios' su-pereminet. — Osseb§nek quasi ob sebi, ob svojem živi; sabenek hebr. sabal habitavit.
Pave forte a palca, uti quidam seribunt pale: sicuti germ. Daum
a Stamm, Stumpf derivatum putant. — Persggam, quasi k' persam, na perse segam; vel perst stegam, quorum utrumque jurantes facere con-sueverant. — Pirh, fors a pirje, quod varia inscribebantur ovis paschali-bus; ex eadem ratione et pirkelc, quasi acu pictum. — Podgana a pod germ. Boden et Gan, ambulare, Gang ambulacrum, ubi subtus morantur glires: Hung, patkan. — Pomada quasi pomaža a mažem ungo. — Po-vajncam quasi v' ajn (v' njega) zijam. •— Pridega a pridem ut lat. con-cio a cieo. — Prösenc a sence; quia Janus bifrons figuratur.
Raj, quod kray, ditio, regnum, k absorbto. — Rajkel Radelführer; porajkel germ. Reitel, Packreitel. — Ravs, kavs, propria sunt linguae carniolicae, qualia verba omnis lingua habet, uti germ. Zick Zack etc. — Rgpar a rep, quia est quasi cauda adjecta ad grossum, et caudam leonis referebat; repgnčem quasi caudam extendere et girare. — Rog prima syllaba latinae vocis cornu retrograde versa: vel germ. Horn, unde et quidam Carnioli enuntiant roh pro rog.
Zakon, Illyr. lex; quia primariae leges in voluntaria obligatione et limitatione consistebant. Vetus et novum testamentum longissimo tempore abhinc zakon vocabantur, quia Deus foedus cum suis adoratoribus iniit. — Zatišje a tišim, vel a dušim, quod Spinae et fruteta nil aliud sinant succrescere. — Sel a pošlem, vel sem šl praeterito, ivi. — Želod a želim, quia Japides glandibus vescebantur, et id 30 eis esca desi-derabilis; želode, quasi escae, videlicet ex glandibus paratae, receptacu-lum. — Šepast, quasi že otše pasti. — Špel (lingua), slavenske špgl lingua slavica, dialeetus, a pojem, spejl cano, accentus. — Štacuna, šta-cunar, et per syncopen štacnar, a stojim infinitivo stati, quia ad nundinas stare primitus, sicut modo in suis tabernis sedere solent, eosque germ. Buden- Ladensitzer vocant. — Štokanda a stokam, quia in custodia detenti gemunt; stokanda germ. Stockhaus. — Župan, etiam sine sibilo zupän, hebr. et chald. sav senex a radice subh canescere et Slavico pan (dominus), significaret ergo župan quasi sub — vel condominus: com-muniter sunt judices pagorum suorum, qui germ. Schulze dicuntur; hebr. schophet judex; Scapini, quasi Scamnini (a scamnis) Schöpfe, Chefe in jure Saxonico dicuntur; unde carnioli similitudinarie vocant župane Schuh-fleck, quasi in sustentaculum et commissuram adhibitum. — Ziba erat idolum veneris priscis Slaviš, unde zibel, ziblem. — Skaldič a skala (petra) Druidae, Bardi; cf. Koluger, koledneki. — Slapot ex pošlem, vel grem praeterito poslal, šl, et pöt quasi poslan pot. — Solata, germ. Salat, quasi sale condita herba. — Solza a sol, quia lacrymae salsae sunt. — Soržeca, ex erž permutato e in 0, et pšenica ommissa media syllaba. — Stejska Vindis aquaeductus ad molendinum; Carniolis rake.
T avlam simplex duntaxat in compositis viget obotavlam se: infer. Sax. tauein, usurpant pro zaudern. — Tgme a gr. Verhör fundamentum

per antiphrasin. — Terska, a res et kölem diffindo. — Tok lat. sic ita. — Töler germ. Thaler, von Joackimsthale, ubi hanc monetam primus comes a Schlick communi omnium acceptatione et laude anno 1518 in magna copia cudi curavit. — Tork a terem, quia Mars omnia frangit et devastat. — Tovarš, a varijem, quasi custos alterius; melius est enim duos esse simul, quam unum Eccl. 4, 9.
V a vpet quidam deductum vult ab upyem clamo, quia laborantibus angariam continuo inclamat et ad laborandum perurget. — Vigred vin-dicum ad similitudinem nograd; Carnioli habent vert. — Vice ignotae quidem radicis; quo tamen non obstante, non vides, quomodo quidam Vindi derivatum velint a germ. Hitze, et ideo etiam ita scribunt Hize, ni forte illi insistant, quod animae in purgatorio igne ut aurum purgen-tur. Abundet', pace mea, quisque suo sensu. — Ureme dubio procul ab ura, quod tempus horas absorbeat. — Uržoh vindicum et in Carniolia prevaluit a germ. Ursache, rejecto vocabulo arreč.
Werv aliis berv; ita et Wesnica aliis Besnica, et Basnica; wile a lat. vigiliae et exequiae mortuorum. — Wogam Poppovitsch praetendit esse germ, folgen obtempero, quasi folgam. — Wrgg, unde germ. Berg per metathesin. — Ydria nomen civitatis deductum a gr. Hydrargyros Quecksilber, propter celeberrimas Mercurii fodinas. — Cavfam ab illyrico ufam spero, quasi za ufam despero, incipio spe cadere; germ, super, zaufen. — Cesar hebr. cascher a r. caschar rectus. — Čelada, a čelu, quasi frontis praesidium aut tegumentum. — čotara a sod (dolium), quia est majus vas accedens ad dolium, — čuk, a voce čuk čuk, quam avis ejulando edit: Bononiensibus giu. — Čunata gall, cabinet; quidam deductum putant a čujem vigilo et germanico Nacht, quod contrariam innuit significationem; quis enim in cubili de nocte vigilat? Radicem prodit vox priscis germanis usitata, et a Slavis mutuata: Kemnate a kamen, quasi kamnata; similia enim cubilia ruri ex lapide aedificantur, etsi domus caeteroquin ex lignis et tignis sit fabrefacta.
Nazorni nauk.
Noč.
Svetlo solnce se je skrilo, Vse na svetu potihnilo Vse odeva tiha noč, Da zaspati nam je moč.
/ Po dnevu smo se pošteno trudili, upe-/ hani smo. Na večer smo trudni, počitka si ^f želimo. Bog nas je po dnevu ohranil pri
zdravji, nam podelil moč v delo, nam dal priliko, da smo sekaj naučili, prijazno solnce nam je sijalo in nas razveselovalo, — veliko dobrega nam je Bog po dnevu skazoval.
Kdor nam kaj dobrega stori, temu smo dolžni zahvaliti se. Bog nas ne potrebuje, niti ne moremo ničesa zahtevati od njega, pa nam je vendar toliko dobrega storil. Dolžni smo mu tedaj hvaležnost.
Po noči, ko spimo in se ne zavedamo, nas le Bog more ohraniti pri zdravji in življenji, pokrepčati našo moč, ter obvarovati nas nesreče, — nagle in neprevidene smerti. Tedaj nočemo nikdar končati ne dneva ne večera, v katerem bi Boga ne prosili, da bi varoval življenje in zdravje nam in našim starišem, da bi nas pokrepčal in nas varoval nesreče.
Moja glavca je zaspana, Moja posteljca postlana. Ljubi angelj varuh moj, Mene varuj ti nocoj!
Oče! vi mi križ storite, Mati! vi me pokropite, Da prav lahko sladko spim Blagoslov da vaš dobim.
Kdor po dnevu pridno dela, po noči mirno spi. Kdor v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh služi, bolje spi od tega, ki je po dnevu po nepotrebnem čas tratil. Tedaj: Po dnevu pridno d e 1 a j, bodeš po noči sladko spal.
Pravijo, da otroci in odraščeni posebno tačas nemirno spe, ako so zvečer nad potrebo jedli, tudi tačas je spanje nemirno, ako se kdo do sitega naje, preden spat odide. Tedaj: Zvečer ne jej preobilno in ne preveč pozno, potem bodeš mirno spal.
Vam je dobro znano, da hudobni Kajn ni imel pokoja ne po dnevu ne po noči, kako se je prestrašil, ko je listje zašumelo! Hudobno vest je imel. Tako se godi vsakemu, kdor nima dobre vesti. Tedaj: Imej čisto vest, pa bodeš mirno spal!
Po noči imamo oči zatisnjene, a vendar vidimo večkrat v spanju osebe, ki so daleč od nas; vidimo konje in krave, tudi, kadar jih ni v hiši; čujemo godbo, katere nihče drugi ne začuje, da, da, po noči se učimo i. t. d. Kako pa je to mogoče? V spanju sanjamo.
Kar v sanjah vidimo, to ni resnično, to si le predstavljamo. — Kako to ? Tega ne bodem razlagal, a na nekaj vas hočem opozoriti. — Nekateri mislijo, da se jim v spanji vse razodeva, kar se jim ima zgoditi, in tedaj pazijo na to, kar se jim bode sanjalo, dostikrat se po nepotrebnem boje, ali tudi zastonj pričakujejo sreče. Nekaj se vam je že gotovo zgodilo. — Ako kdo veliko misli na potovanje, se mu navadno sanja od potovanja. Ako tedaj po dnevu živo na kako stvar mislimo, se nam
rado v sanjah pritakne. Kmetu se sanja od poljedeljstva, obertniku od obertnosti, tergovcu od tergovine. Večkrat se nam tudi sanja od tega, kar smo zvečer govorili. Iz tega tedaj lahko sklepamo, na kar po dnevu mislimo, to se nam po noči sanja.
(Kaj se je sanjalo mladenču Jakobu, ko je iz hiše svojega očeta pred bratom Ezavom bežal?)
Smert in spanje.
Sprehajala sta se po svetu smertni angelj in angelj spavanje. Bilo je večer. Počila sta na griču ne daleč od stanovališča ljudi. Bila je svečana tmina, tudi večerni zvon v daljni vasi je utihnil. Tiho in molče, kakor je že njuna navada, sta skupaj sedela ter se objemala ta dva dobrotna duhova človeštva, in že se je bližala noč.
Zdajci se vzdigne angelj spavanje in razsiplje z mirno roko nevidna zerna zaspanca. Večerni vetrovi so je nesli v tiho stanovanje trudnega kmetovalca. Sedaj objame sladko spanje stanovalce selskih koč, od starčka, ki po palici hodi, do otročiča v zibeli, vse sladko zaspi. Bolnik pozabi svojih bolečin, žalostni svojih britkost, revež svojih skerbi. Vsem se oči zatisnejo.
Dokončavši svoje opravilo, vleže se dobrotljivi angelj spavanja zopet k svojemu resnobnemu bratu. Kadar se jutranja zarja prikaže, zakliče v svoji nedolžnosti, ta čas me bodo ljudje hvalili, kot svojega dobrotnika in prijatelja. O kako veselje, dobro delati, a nevidjenemu biti! Kako sva midva srečna! Kako lep je najin poklic! Tako je veselo govoril angelj spavanja.
Smertni angelj ga užaljen pogleda in v njegovih očeh se zasveti solza, — solza, kakor jo prelivajo neumerljivi duhovi. Joj meni, da se ne morem kakor ti, veseliti zahvale. Ljudje pravijo, da sem jim neprijatelj in veselje kalim.
Dragi moj brat! pravi na to angelj spanja, ali ne bode pri vstajenji mertvih na poslednji dan pravični imenoval tebe svojega dobrotnika in prijatelja ? Ali si nisva brata in poslanca jednega očeta? — tako je govoril. Smertnemu angelju se oko zasveti, in prijazno se objameta bratovska duhova.
Solarska knjižnica.
VI.
Danes opozorujemo naše slovenske učitelje, katerim je do tega, da si z dobrimi in koristnimi knjigami napolnijo šolarsko knjižnico, na štiri prav primerne knjige v ta namen. Te so: 29. a) Slovensko berilo za prvi giinnazijalni razred. V Ljubljani, 1850. Natis in zaloga Jožefa Blaznika. Cena samo 20 kr.
Ta trdo vezana knjiga obsega na 183 straneh v 8° celih 96 različnih, poučno-zabavnih spisov. Vsi spisi so po svojej vnanjej obliki iz-~ vrstni in v narodnem duhu jezika izdelani, ter so po svojem zapopadku različnej starosti učeče se mladine popolnoma primerni. Po prebiranji teh spisov se podučevanje v ljudskej šoli, posebno v tako imenovanih realijah oživi, otročji um se razbistri in njih mlado srce oplemeni. Jezik
v tej knjigi še nij zastaran, ker se tu nahajajo sami izbrani spisi slo-večih slovenskih pisateljev.
30.	b) Slovensko berilo za drugi gimnazijalni razred. V Ljubljani,
1852. Natis in zaloga Jožefa Blaznika. Cena samo 20 kr.
O tej knjigi stoji to, kar smo rekli zgoraj o prvem berilu. Knjiga obsega na 184 straneh 63 različnih spisov od najboljših slovenskih pisateljev. Beseda je čista in slovniško pravilna. Iz te knjige tudi učitelj marsikaj lehko zajema v svoje lastno izobraževanje.
31.	c) Slovensko berilo za tretji gimnazijalni razred. Vredil Dr.
J. Bleiweis. V Ljubljani, 1854. Natis in zaloga Jožefa Blaznika.
Cena samo 20 kr.
V tej knjigi se dobi na 188 straneh različnega gradiva od najboljših slovenskih pisateljev. Spisi so zelo primerni bolj odraslej mladini, posebno takim učencem, ki so v ponavljalnej šoli.
32.	d) Slovensko berilo za četrti gimnazijalni razred. Vredil Dr.
J. Bleineis. V Ljubljani 1855. Natis in zaloga Jožefa Blaznika.
Cena samo 20 kr.
Knjiga ima na 188 straneh 62 različnih daljših in krajših sestavkov v pravilnej, čistej slovenščini. To se ve, da to knjigo naj bi čitali le bolj izobraženi učenci ponavljalne šole.
Po našem mnenji bi bile tu omenjene štiri čitanke izvrstne knjige za vsako šolarsko knjižnico. Cena jim je tako nizka, da si je vsaka šola lehko preskrbi. Za 80 kr. se dobijo vse štiri; a to zaradi tega, ker so zdaj na srednjih šolah druga slov. berila vpeljana, tako imenovani „Cvet-nik". A Blaznikova tiskarna ima še precejšno število zgoraj imenovanih beril, ki bi je rada razprodala po nizko nastavljenej ceni. Učitelji ne zamudite te lepe priložnosti in preskrbite si vse štiri čitanke za šo-larske knjižnice, zagotovljamo vas, da bodete ž njimi mnogo koristili ne samo bolj odraslej učečej se mladini nego tudi sebi, ker boste v teh knjigah našli dokaj gradiva v porabo pri vsakdanjem podučevanji vam izročene mladine. Želimo, da bi tudi učitelji drug druzemu priporočali omenjene štiri knjige, da naša slovenska mladina toliko prej pride do njih.
Dalje priporočamo za šolarske knjižnice tudi:
33.	Očenaš in deset božjih zapoved, razložil Alban Stole. Poslovenil Anton Oliban. V Ljubljani, 1854. Natisnil in založil Jožef Blaznik. Cena 40 kr.
Ta zares zlata vredna knjiga ima 14 pol in razlaga na 294 straneh v prijetnih pripovedkah „oče naš" in „deset božjih zapovedi". Alban Stole, profesor bogoslovja v Freiburgu na Badenskem, spisal je v nemškem jeziku uže mnogo mnogo lepih knjig, vzlasti prostemu ljudstvu v poduk in njegovo dušno izomiko. A v tej razlagi se slavni pisatelj ozira na
vse stanove in okoliščine, na vse navadne strasti in spačenosti človeškega življenja. Hvaležni moramo biti gosp. Olibanu, da nam jo je na slovenski jezik preložil, ker s tem je izvrstno vstregel marsikateremu svojih rojakov. — Knjižica je pisana prav po domače v lahko umljivem jeziku in zelo pripravna, da bi jo otroci doma na glas čitali, posebno o dolgih zimskih večerih. Priporočamo jo gorko za šolarske in farne knjižnice.
34. Miloserčnost do žival. Poduk za mlade in stare ljudi. Na svitlo dan od c. k. kmetijske družbe na Kranjskem. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani, 1849. Natisnil in založil Jožef Blaznik. Cena 10 kr.
To je naslov 76 strani debelej knjižici v 8°, ki je uže 1849. leta prišla drugič na svitlo. Knjižica je razdeljena na tri poglavje. Prvo poglavje popisuje božje čudeže pri stvarjenji in ohranjevanji žival in njihove koristi za človeka. Drugo poglavje pripoveduje od trpinčenja živali, od kod terpiučenje živali izvira, kako hudobno da je nedolžne živali trpinčiti in kakšne nasledke da ima. Tretje poglavje našteva pripomočke zoper trpinčenje živali. — Bilo bi odveč, ako bi hoteli o tej knjižici obširneje govoriti, čudimo se le, kako je mogoče, da se ta knjižica od 1849. 1. še nij razprodala. Žalostno pač za našo slovensko domovino, ako tako koristne knjižice, ki se za borih 10 soldov dobe, celih 30 let leže v prahu brez vse koristi za naš ubogi, zapuščeni narod. Res, da je jezik zdaj uže malo zastaran, a nič ne de, naša mladina jo bode še ložje razumela in nauki so vendar še vedno isti in to je glavna stvar. — Učitelji ne pustite te knjižice dalje v prahu ležati, podvizajte se in spravite jo v šolarske knjižnice, koristi vam bode obrodila mnogo.
(Vse danes omenjene knjige se dobodo v Blaznikovej tiskarni po naznanjenej ceni.) —
Dopisi in novice.
Prva učna razstava v Gorici l. 1875. Poročilo razst. odbora. (Kon.)
B.
»Jury« kot učne pomočke ljud. in mešč. šolam »priporoča«: L Od razst. PicJiler-jeve vdove & sina na Dunaji:
Wagner-jeve podobe za nazorni nauk (nemšk. š.). Soder-jevo razdelitev časa (Zeiteintheilung). Schreiber-jeve svetopisemske podobe nove zaveze. Gunter-jeve metr. mere in uteži; malo, srednjo in veliko zbirko. Zbirko geom. teles, malo, srednjo in veliko (t. j. št. I. II. III.). Lindner-jevo računanje v podobah. Liiben-ov atlant sesalcev (barvan). Fiedler-jeve anatomijske table. Patek-ove navadne barve. Handke-ve polutki, Nemčijo, Avstrijo, Azijo in Afriko. Bauer-jevo
Avstrijo (nemško in herv.). Schotte-jev globus in tellurium. Holle-vo Palestino, Avstralijo in Ameriko.
II. Eazst. Wokulat v Gorici:
Heimerdinger-jeve kalupe za risanje. Fiedler-jeve in Kundrat-ove anato-mijske tablice.
III. Eazst. Tempsky-ga v Pragi: Patek-ove navadne barve.
IV. Razst. prof. Spinner-j a v Gradcu: knjižice za risanje.
V. Eazst. K. Winikar-jeva v Brnu: Eoller-jeve risarske zgledne podobe (Zeichenvorlagen).
VI. Eazst. J. Giontini-jeva v Ljubljani: Kamil Mašekovo šolo za petje (za otroke). Bauerjevo Avstrijo.
C
„Posebno priznanje"	v
je razstavna sodnija (»jury«) izrekla 14 osebam in 42 šolam in zavodom. Ti so: P. n. gg. Bolle Ivan, voditelj c. kr. sviloprejskega poskuševališča v Gorici, za svilorejsko-tehnično in znanstveno delovanje. Castiglioni Viktor, prof. v Terstu, za šolo raznih opravkov v otroških vertih in za spis »Otroški verti«. Gallo Anton, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za računsko mašino in za pisne knjižice. Goljevšček Anton, voditelj c. kr. avstr.-ogerske ljudske šole v Carigradu, za računsko mašino. Hribar Anton, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za muzične skladbe. Mona Angelj, ravnatelj dež. kmetijske šole v Gorici, za posebno veho pri vrenji vina in za pripravo, s katero se vino segreva. Pičli Jožef, voditelj pripravljavniški v Teržiču (Monfalkonu), za šolske klopi in za reliefne zemljevide. Pocar Jakob, učitelj v Strassoldo-u, za slogovne tablice s podobami. Poniž Ambrož, učitelj v Eihenbergu, za zbirko gospodarstvenih priprav, vsega pohišja in kmet. orodja v mali obliki, pa za zbirki merčesov in rudnin. Srebernič Jožef, učitelj v Čepovanu, za zbirke rudnin, rastlin in semen pa za reliefen zemljevid. Štegnar Feliks, učitelj v Ljubljani, za rusko mašino. Tomšič Ivan, c. k. vadnice učit. v Ljubljani, za »Vertec« in za druge spise mladini primerne. Vodopivec France, c. k. okr. šolski nadzornik, za prizadetje v sestavljanji načertov za šolske hiše in za zemljevid Goriške dežele. Zingerle France, učitelj v Terstu, za prizadevanje v skladanji muzikalij mladini primernih. Gospodična Emelija pl. Kalhnunzer-jeva, učiteljica ročnih del v c. kr. žensk, izobraževališči v Gradcu, za priprave in tabele za skupno podučevanje v ženskih rokodelih (Massenunterricht). C. kr. dež. šl. svet v Gradcu za zemljevid kažoč razredbo šolskih občin. C. kr. okr. šol. svet okolice Goriške za inventarije šolsk. priprav in pomočkov, in za okrajne učiteljske knjižnice. C. kr. svilorejsko poskuševališče v Gorici glede na razstavljene prav primerne priprave, naprave, zbirke in na odlične mikroskopične podobe raznih organov zdrave in bolne sviloprejke. Kmetijska šola deželna v Gorici, glede na praktično rabnost raznoterih kmetijskih reči za razstavo primerno odbranih. nDružba sv. Mohora" v Celovcu za izdavanje bukev mladini primernih. >}Slovenska Matica" v Ljubljani za izdavanje bukev
učiteljem primernih. Mestno žensko izobraževališče v Terstu za kvačkanje, pletenje, šivanje platnine, vezenje in križevato šivanje. Mestna dekliška vadnica v Terstu za belo vezenje. Gojenke otroških vertov v Terstu za dela s poveršninami, in iz ilovice in pa za izrezovanje. Mestni otroški vert „alia Madonnina" in vdi Rena vecchiau v Terstu (za izšivavanje, prebadanje in prepletanje.) Častvr. mm. Uršulinarice in šolske sestre de „Notre Dame" v Gorici za zlatovezenje, vozlanje in za nežnine (drobne dela). Šola čč. mm. Uršulinarec v Gorici za vozlanje in za kerpanje. Šestrazr. dekliška ljud. šola (mestna) v Gorici za pletenje in križevato šivanje. Zavod za gluhoneme (dekl. oddelek) v Gorici za kvačkanje, šivanje platnine, belo vezenje, križevato šivanje, vozlanje in kerpanje. Sirotišče (Contavalli-evo) v Gorici za pletenje, šivanje platnine, za križevato šivanje in kerpanje. Dvorazr. šola v Gradišči, enorazr. v Farri in enorazr. v Mariano-u za pletenje. Enorazr. šola v Fiumicello-u za kerpanje. Trirazr. (mešana) šola v Kobaridu in enorazr. v (lašk.) Št. Lovrencu pri Muši za križevato šivanje. Šola čč. sester Previdnosti božje v Korminu za šivanje platnine, vezenje in za križevato šivanje. Dvorazr. šola v Bonkih za vezenje. Dvorazr. (mešana) šola v Solkanu in trirazr. šola v Teržiču (Monfalkonu) za šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu, enorazr. (mešana) šola v Čepovanu, dvorazr. (mešana) šola v Cerknem, c. k. (d.) vadnica in dež. zavod za gluhoneme v Gorici, štirirazr. (deška) šola v Korminu, trirazr. (mešana) šola v Kobaridu, enorar. (deška) šola v Medeji, enorazr. (dekl.) šola v Ogleji, in v Pieris-ih, enorazr. (meš.) šola v Bihenberg-u in štirirazr. deška šola v Teržiču za pisanje — Mestna ženska vadnica, društvo „Societa operaiau in risarska šola g. Zernitz-ova v Terstu, mestni zavod zapuščenih dečkov in dež. zavod za gluhoneme v Gorici za risanje.
D.	'
„Častno omembo"
je »jury« priznala 13 osebam in 54 zavodom, šolam etc. Ti so: P. n. gg. Viktor vitez Castiglioni, mestn. žensk, izobražev. prof. v Terstu, za zbirko telovadskih pesmi. Aleksander Ciatto, učitelj v Terstu, za učenško knjižnico. Anton Gallo, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za krajeznan-stvo. Alojzij Ipavec, voditelj mestne deške ljudske šole v Gorici, za šolsko klop po Olomuški sestavi. Jožef Kodelja, učitelj v Ločniku, za računske tablice. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutimeru, za didaktično - literarno delal-nost. Ivan Lorenzutti, mizarski mojster v Gorici, za telovadske priprave. Jurij Orsetič, učitelj in otroškega verta lastnik v Terstu, za pripomočke k nazornemu uku. Jakob Pocar, učitelj v Strassoldo-u, za pripravo polajšujočo začetno čitanje (Gestell mit Setzkasten). Alojzij Štrekelj, podučitelj v Komnu, za delalnost v povzdigo kmetijstva. Tarnaj, prof. v Terstu, za modele kristalov. France Timeus, ravnatelj mestn. žensk, izobraževališča v Terstu, za sestavo beril za ital. lj. šole. Vascotti Simeon, učitelj v kaznovalnici v Kopru, za ital. slovnico za ljudske šole. Šestrazr. delci, šola (mestna) v Gorici za vezenje, šivanje platnine in kvačkanje. Zavod za gluhoneme v Gorici za pletenje. Sirotišče v Gorici za vozlanje. Šola šols. sester v Gorici za vozlanje. Enorazr. šola v Ajdovščini za kvačkanje. Enorazr. šola v Cervignano-u za šivanje platnine. Enorazr. šola v Fiumicello-u za pletenje. Dvorazredna (mešana) šola v Kamenjdh za kvačkanje, pletenje in za ljudsko-šolsko knjižnico. Trirazr. (mešana) šola v Kobaridu za pletenje. Dvorazr. šola v Korminu za
šivanje platnine. Enorazr. šola v Mariano-u za šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) žola v Mirnu za pletenje. Dvorazr. šola v Bonkih za pletenje in šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) šola v Solkanu za kvačkanje. Trirazred. (mešana) šola v Tominu za kvačkanje in križevato šivanje. Dekliška vad-nica (mestna) v Terstu za pletenje, kvačkanje, šivanje platnine in za križevato šivanje. Žensk, izobraževališče (mestno) v Terstu za šolske klopi in telo-vadske priprave. Trirazr. šola v Teržiču za pletenje. Pervi otroški vert v Gorici za prepletanje. C. kr. deška vadnica v Gorici za risarije in knjižnico. Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu, trirazr. (meš.) šola v Kobaridu, trirazr. (mes.) šola v Tominu, štirirazr. šola v Korminu, dvorazr. šola v Iion-kih in enorazr. v Medeji za risanje.
Enorazr. deška šola v Ajdovščini, enorazr. dekliška šola v Ajelo-u, enorazr. (mešana) šola v Št. Andreži, enorazr. (mešana) šola na Barki-Vatov-Ijah, enorazr. (deška) šola v Campolongo-u, enorazr. (deška) šola v Fiumi-celh-u, jetnišnična šola v Gorici, enorazr. (deška) šola v Gradu (otoku), enorazr. (mešana) šola v Kalu, dvorazr. (mešana) šola v Kamenjah, dvorazr. (mešana) šola v Kanalu, dvorazr. (mešana) šola v Križu, enorazr. (mešana) v Kronbergu, enorazr. (mešana) šola v Lokovcu, enorazr. (deška) šola v Mariano-u, enorazr. (deška) šola v Ogleji, enorazr. (mešana) šola v Benčdh, dvorazr. (dekl.) šola v Bonkih, dvorazr. (mešana) šola v Sežani, enorazr. (mešana) šola v Škerbini, enorazr. (meš.) šola v Skopem, dvorazr. (meš.) šola v Solkanu, enorazr. (meš.) šola v Šebreljah, enorazr. (meš.) šola v Štjaku, enorazr. (meš.) šola v Št. Tomažu, trirazr. (meš.) šola v Tominu, trirazr. (dekl.) šola v Teržiču, enorazr. (meš.) šola v Vertojbi — vsem za pisanje.
Priobčil sem bolj obširno to razstavo, a) Ker je zgodovinsko važna; b) da učitelji zvedo, katere učne pripomočke razst. komisija hvali in priporoča.
— Iz deželnih zborov. Šolstvo je prišlo tudi letos pri zasedanji deželnih zborov tu bolj, tu manj na versto, ker dežele same plačujejo svoje učitelje, tedaj so tudi zbori mislili, da imajo, kot zastopovalci dežel, kaj govoriti. Ko beremo taka poročila, ne smemo nikdar pozabiti, da se konservativna stranka po deželnih zborih poganja; a) za samoupravo (avtonomijo) dežel, b) za'pravice cerkve in družine do šole, in vsled tega c) za ljudsko šolo na verski podlagi, in ker bivajo razne narodnosti kakor n. p. na Štajerskem, Kranjskem tudi za pravice narodnega jezika po šolah. Ako tega ne bomo zgubili spred oči, bomo lože razumevali debate o šolstvu, in dasiravno učitelji ne smemo politikovati, bomo vendar spregledali, s katero stranko bi mi šli, ko bi bili v takem položaji.
V štajerskem deželnem zboru se je sprejela postava glede novega šolskega fonda, njemu pripadajo vse vstanove, dari in 7 % šolskega naklada po vseh krajih. Sicer so pa konservativni poslanci, ko je bila razprava o troških za šolstvo, kakor druga leta, tako tudi letos zapustili dvorano, prepustivši vso odgovornost (ogromne troške i. dr.) liberalni stranki.
Koroški dežel, zbor je hotel 8 letno obiskovanje šol otrokom skrajšati, t. j. nasvet, da bi bil §. 75 derž. postave 9. maja zastran skrajšanja šolske dobe tudi za Koroško veljaven, je bil izročen pravno-politiškemu odseku, isto tako je bil tudi izročen nasvet, da bi dežela ne plačala za deželne in okrajne učiteljske skupščine. Deželni zbor tudi pričakuje, da bi se tistih 10.000 gl., ki jih daje deržava za šolstvo obernilo na korist občipam, kedar stavijo nove šole, tudi se je dežel, odboru naročilo, da naj tudi za 1. 1877 o pravem času prosi, te podpore. — Razne prošnje učiteljev med drugim tudi, da bi se šolske zamude tako kaznovale, kakor tudi prestopki postav, so padle pod klop.
Avstrija pod Anižo. Deželni odbor je zboru poročal o šolstvu pretečene-ga leta in o njegovih potrebah. Od 1. septembra 1874 •— do konca decembra se je za šolske stavbe potrosilo 2,260.760 gl., odkar pa je šolska postava veljava pa v ta namen 6,806.236 gl. Na Spodnje-Avstrijskem je sedaj ljudskih šol 1261, učiteljev 3992, a otrok, ki v šolo hodijo, 256.944. — Eazven tega, kar se daje iz normalnega šolskega zaklada pripomočka za šolske stavbe, se je za
1.	1877 privolilo tudi 30.000 gl. — Dalje so sprejeli nasveti šolskega odseka, katere je predlagal poslanec E. Sues 4. aprila: 1. Deželna proseminišča naj se razširita na 5razredno učilnico, štipendij naj bode manj in ti tudi v manjšem znesku, da ne bode troška višej, kakor ga je bilo za 3razredno učilnico.
2.	Slavna vlada se prav nujno prosi, naj vstanovi za Spodnje-Avstrijsko novo učiteljišče.
V	Zgornje avstrijskem deželnem zboru so letale ostre pušice na novo šolo, katere je krepko odbijal deželni poglavar, in tožil zoper rovarstvo proti novi šolski postavi. Konservativni poslanci niso glasovali pri šl. predštevu.
V	Tirolih se je deželni zbor sam razpustil a v sosednjem Predarlskem deželnem zboru so predlagali načert šolske postave, kakoršni še noben deželni zbor dosihmal ni pretresoval, — šolsko postavo v kerščanskem smislu, cerkev bi šole nadzorovala, višja deželna šolska oblast bi bila iz 3 udov, 2 imenuje škof, a 1 pa deželni odbor. Deržava bi imela nalog, cerkev in družina varovati v njujnih pravicah do šole, se ve, da tudi ob enem pravico nadzorovanja. Šola bi spadala v delokrog ministerstvu notranjih zadev. Postava ie bila sprejeta s 13 zoper 8 glasov tudi v 3. branji, dasiravno je deželni glavar temu oporekoval.
V	Moravskem zboru je dr. Panderlik zahteval 3000 gl. v podporo za »Matico školsko«, ker so ji svitli cesar tudi s 2000 gl. pomagali. Toda nemški ustavaki so nasvet zavergli in sedaj so češki in konservativni poslanci zbornico zapustili. Sicer so bile pa tudi, kakor v Celovcu, prošnje, da bi učiteljice enako plačo imele kakor učitelje.
V	Oališkem je bilo več nasvetov, da bi se učiteljem plača zboljšala.
Istrijanski deželni zbor je sklenil, da se ima v Porečkem pripravništvu za slovenske in laške učitelje nemščina kot učni jezik odpraviti. (Dalj.)
—	Šola c. k. rudnika v Idriji je oproščena šolnine od drugega semestra t. 1. Šolnine oproščeni so tudi otroci starišev, ki ne spadajo pod Idrijo.
—	Zdililjeji k Mariji Devici našej ljube j Gospej pre-svetega Serca. Besede Janez Volčič-eve, vglasbil Pater Angel i k Hribar. 31 Marijnih pesni velja 1 gl. 20 kr.; na prodaj pri Giontini-u, Lerher-ju, Till-u, Klerr-u in Gerberji. To novo delo slovenskega uma živo priporočamo prijateljem cerkvenega petja.
Preinembe pri «čitcljstvu.
Na Kranjskem. Gosp. Janez Kernc poprej začasno, sedaj stalno nad-učitelj v Šent-Vidu pri Ljubljani. Gdč. Terezija Drašler, zač. učiteljica na Verhniki. Gdč. Koza Cirkelbach iz Kranjskega pride v Velikovec.
-J- V Kamni Gorici je umeri 15. p. m. gosp. Jakob Zupan, tamošnji učitelj r. v Zaspeh 1. 1835, in v Ljubljani 11. t. m. gosp. K. Vesel, učit. pripravnik 3. leta, v 19. letu svoje starosti. N. v m. p.!
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.