tel.: pos. DOL 48-616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696 PLAČILO POLOŽNIC PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0,8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00 SIT! ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. Zagorje ob Savi tel.: 0601-73-696 NAJ BO VAŠ DENAR VEČ VREDEN! akcijsko znižanje cen vozil z letnico 1999 do 321.000,00 sit!!!!!!!! UGODNI KREDITNI POGOJI! Ne odlašajte, vabljeni v avtosalon ali pokličite ZAPOMNITE: varnost je v ® 64-729 vaših rokah in vozilih mazda ' Sl ACTI nc*i bo! ELEGANCE 6?) mazoa AKCIJA 626 1,8 SE KARAVAN ZE OD 3.090.000,00 SIT mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. TeL (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359 -fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure RENAULT LETNIK 1999, IZ ZALOGE. TWINGO -100.000 SIT ali paket dodatne opreme za 120.000 SIT CLIO - 120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT KANGOO -120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT MEGANE „— (berline, coupe)-150.000 SIT ali paket dodatne opreme za 180.000 SIT , , SCENIC (classic, break) -180.000 SIT ali paket dodatne opreme za 210.000 SIT LAGUNA -200,000 SIT ali paket dodatne opreme za 240.000 SIT tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT , -.iJ i -zr.zla 10. SVEČANA 2000 pomembnejše ieiefons* Milke POLICIJSKE POSIAJE ZAGOBJE: 61-002 1BB0VUE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE:81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0609/63-31-07 \ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLOŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZO HRASTNIK: 44-006 ZDTRBOVUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-I \ZD LITIJA: Offl/881-85, V" nasl&dnj izid&mo z literarno prilogo "L-ist Drage bralke, dragi bralci! Ob spremljanju dogodkov pri severnih sosedih človeka mraz strese, pa ne zaradi Haiderja, ta je tako kot mali otročaj, ko ga okrcajo močnejši, skomigne z rameni in dano izjavo čisto obme, bolj zaradi dejstva, kako v imenu demokracije pride na piano tisto, kar večini sploh ni všeč, prišlo pa je v želji in imenu sprememb. Ni prazen strah, da se podobno zgodi kjerkoli, tudi pri nas. Večinoma niso krivci za zapiranje delovnih mest lokalci, čedalje bolj, v Evropi gotovo, so krivci multinacionalke, ki jih mikrosistemi ne zanimajo. Niso krivi čifurji, ne aziati in čmuharji, vsi migranti in emigranti so prisiljeni potovati, legalno in ilegalno, razmere so jih v to prisilile. Le te pa ponavadi ustvarjajo ksenofobični politiki kratkega vida (beri pameti), a prepričljivi retoriki, produkti levo-desnih trenj. Bojmo se ozkosti razmišljanja, bojmo se tistih, ki se | bojijo različnosti, pa četudi se le ta odraža v politiki! Nekaj iz vsebine Sinet pridobil ISO 9001 Izvozin uvozvZasavjo Odprta vrata Srednje šole Zagorje Kako smo se zaljubljali '14'h Proglasili inovatorje Zasavja v leto 1999 cfc Miran Stanovnik ■ puščavski lisjak ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek. Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494 Tisk- Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J M j j, n? ti ” SINETU SO PODELILI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 Za mlado, ambiciozno družbo Sinet iz Hrastnikaje bil petek, 28.januarja 2000 pomemben dan. Sprejeli so certifikat za sistem kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001. "120 zaposlenih je nadvse ponosnih, da se uvrščamo v tisto družino, ki prispeva svoj delež k uresničevanju nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije...,"je dejal v uvodnem govoru direktor Sineta Miran Grohar. Predstavil je raznoliko dejavnost, ki jo opravljajo: varstvo pri delu, varstvo pred požarom, varstvo okolja, varovanje objektov in premoženja, servisiranje gasilnikov in gasilne opreme, meritve mikroklime, upravljanje s stanovanji, storitve invalidske delavnice... Njihova značilnost je solidarnost in finančna uspešnost, konkurenčnost in visoka kvaliteta opravljenih storitev. To dosežejo s timskim delom, ki je prvi pogoj za uspeh. Imajo 170 zadovoljnih partnerjev samo na področju tehničnega in fizičnega varovanja in preko 60 odjemalcev s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. Če pogledamo le nekaj podrobnosti iz njihovega sektorja varovanja, ugotovimo, da so njihovi prijemi zelo zanimivi in strokovno na visoki ravni. Fizično varovanje predstavlja na primer 8 - 24 urno receptorsko varnostno službo. Vsi varnostniki so uniformirani in po potrebi oboroženi. Prevoz in spremstvo gotovine ter dragocenih predmetov opravljajo z vozilom, v spremstvu dveh ali treh oboroženih spremljevalcev. Ti so z radijsko zvezo neposredno povezani z dežurnim centrom, od koder ves čas spremljajo trenutno lokacijo avtomobila. Njihova posebna ponudba je možnost dnevnega alarmnega sistema. Dolžina trajanja varovanja je odvisna od želje naročnika, cena najema pa je zelo ugodna. Na željo naročnika pa nudijo tudi vgradnjo video sistemov najkvalitetnejše izdelave. Za trgovine vgrajujejo za zaščito prodajnih artiklov proti kraji elektronski sistem "check point", ki uspešno kontrolira kupce ob izhodu iz trgovine z zvočnim opozorilom. Da ne govorimo o občini Zagorje "ostalo" približno 35 milijonov tolarjev v občinskem proračunu. Obveznosti, ki jo bo imela občina do sofinanciranja Zasavskega muzeja pa po finančnem načrtu muzeja in dogovorjenem odstotku sofinanciranja (Trbovlje 60, Hrastnik 20, Zagorje 20) znaša 8,1 milijona tolarjev. V znesku je vključenh tudi 600.000 tolarjev, ki jih občina ni realizirala v letu 1999. (Vir: Bilten) KAKOVOSTVODE Na območju občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija in Radeče, poteka zbiranje podatkov o kakovosti in količini odpadnih, pitnih in površinskih voda. Podatke obdeluje firma Erico iz Velenja, ki je nosilec projekta. Razvoj v zasavski regiji v povezavi na omejitve zaradi obremenitve okolja. Projekt izdelujejo v okviru CRP Varstvo okolja, ki ga financirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za okolje in prostor. (Vir: Bilten) IRSPiN ORGANIZIRAL PRVO DELAVNICO V litijski Predilnici so se sestali ustanovitelji Industrijskega razvojega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN) : direktorji in vodje razvojnih oddelkov Predilnice Litija, Tekstilne tovarne Prebold, Tekstine Ajdovščina, Gorenjsk predilnice Škofje Loke, Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, Novoteks Tkanive Novo mesto, pridrižila pa se jim je tudi Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj na prvi delavnici s temo “ORGANIZACIJA RAZVOJNIH ODDELKOV IN RAZVOJNE USMERITVE PREDILNIC V LETU 2000”. Na delavnici, kije bila priložnost za medsebojno spoznanje odgovornih v ravojnih oddelkih v podjetjih ustanoviteljicah, so bili v plan za leto 2000 predlagani štirje veliki projekti : informatizacija, posodobitev labolatorijske opreme, pregled tehnološkega stanja v podjetjih in izobraževanje ter pridobitev strokovne literature iz področja predilstva. Podane so bile številne pobude za skupne razvojne projekte na področju razvoja prej, sukancev in tkanin. Direjtorji podjetij pa so si izmenjali mnenja o nadaljnjem videnju razvoja predilnih kapacitet v svojih podjetjih. Med zgoraj navedenimi sedmimi podjetji imajo 4 podjetja že registrirane lastne raziskovalno razvojne oddelke, dve podjetji pa jih uvajajo. V razvojne projekte pa je vključenih posredno ali neposredno preko trženja, nabave, vzdrževanja in informatike 82 delavcev od skupno 2.762 zaposlenih ali skoraj 3 %. Besedilo in slika: M. ŠUŠTERŠIČ V ZAGORJU VEČ ZA PRORAČUN Z umikom tim. Trofenikovega amandmaja k zakonu o izvajanju državnega proračuna, s katerim bi občinam odvzeli 5 odstotkov dohodnine za financiranje javnih zavodov s področja kulture, bo različnih avtoalarmih in vgradnji inštalacij za brezročno telefoniranje v avtu. Predstavnik Slovenskega inštituta za kakovost in naravoslovne Peter Dolinarje izjavil, da so se v Sinetu izjemno resno lotili nalog za kvalitetno poslovanje in uresničili zahteve za certificiranje sistemov. To simbolizira tudi njihov slogan Sinet, za varnejši svet. Sinet je tretja firma v Hrastniku s certifikatom, tretje slovensko invalidsko podjetje s tem visokim priznanjem in trinajsto zasavsko podjetje z ISO standardom. Certifikat Sinetu, podjetju, kije bilo ustanovljeno leta 1993 kot hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik, je podelil Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Besedilo Fanči Moljk, slika B.KIančar CTITLŽ m RAZREŠEN UREDNIŠKI ODBOR, IMENOVANA SAMO ODGOVORNA UREDNICA Časopis občine Litija, Glasilo občanov, edini tiskani medij, ki občane obvešča o pomembnih dogodkih v pisni obliki v občini Litija, izhaja že od leta 1973 najprej v okrilju takratne SZDL (najprej kot četrtletnik, potem pa mesečnik vse do danes, z večjimi in manjšimi prekinitvami), od leta 1990 pa gaje z Odlokom o ustanovitvi začela izdajati Občina Litija. V zadnjem času pa je čedalje bolj neredno izhajanje, povezano še z visoki stroški tiskanja (npr. za lansko septembrsko številko so znašali preko 1 milj. SIT), kar je veliko breme za občinski proračun, narekovalo Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) odločitev, predlagati ukinitev, obveščanje občanov s krajevnimi novicami pa urediti preko elektronskih medijev lokalnega radia in televizije. Odlok o ukinitvi je prišel na svetniške klopi konec januarja, na zadnji seji občinskega sveta, z obrazložitvijo, da uredniški odbor glasila občinskemu svetu ni predložil v obravnavo in sprejem programske zasnove (v kateri bi bilo potrebno določiti: namen izdajanja in temeljna izhodišča javnega glasila, predvideni obseg oglasov oziroma ekonomskopropagandnih sporočil in odgovornost odgovornega urednika za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo), a ga je predsedujoči na številne proteste Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) umaknil z dnevnega reda. Prišlo pa je do predčasne razrešitve odgovornega urednika in uredniškega odbora glasila in imenovanje v.d. odgovorne urednice s čemer se ne strinjajo svetniški skupini SLS in SKD, češ da se v občini Litija nadaljujejo politične čistke. Marjan Šušteršič LUCIJA IN AUA NA SPREJEMU PRI HRASTNIŠKEM ŽUPANU Lucija in Alja zadnje čase ne hodita veliko naokrog. Najprej so bile prenizke temperature, potem c pa je preveč pihalo... Sta se pa odzvali županu Leopoldu Grošlju, ki ju je zadnjo soboto v januarju povabil v sejno sobo občine. "Dovolite mi, da se ponovno pridružim čestitkam," je dejal staršem in še nekaterim bližnjim sorodnikom, "ko ste jih prejeli ob rojstvu Lucije in Alje, saj je bila Lucija prvorojena občanka naše občine v novem tisočletju, Alja pa zadnje rojena občanka naše občine v preteklem tisočletju..." Povedal je še, da smo tembolj veseli vsakega novorojenega otroka zato, ker smo majhen narod. Treba seje zavedati, da nega in vzgoja otrok ter odgovornost za njihovo srečno življenje niso samo osebna skrb staršev, temveč je zelo pomembna tudi skrb družbe. Starši Lucije - Polona Paulič in Borut Pirnovar ter Alje - Karina Herič in Tadej Grošelj - niso mogli skrivati sreče in ponosa, da se je družina povečala, da majhni štručki osrečujeta vse po vrsti v svoji okolici. Župan j im je čestital tudi v imenu Občine Hrastnik, v imenu načelnika upravne enote Martina Rotarja in matičarke Jerice ter obema družinama poklonil praktično darilo. Srečanje sta zaključili s krajšim govorom oziroma jokom naši KAJ BO Z NEKDANJO ELSNERJEVO HIŠO? 100 let stara, nekdanja Elsnerjeva hiša, v Litiji, sredi starega mestnega jedra (stoji na Valvasoijevem trgu nasproti blagovnice Centromerkur) danes samena in vsak dan jo bolj načenja zob časa. V njej je bila pred vojno trgovina, gostišče in hotel Chicago s prenočišči (8 sob s 15 posteljami). Po 2. svetovni vojni pa je bila nacionalizirana. V njej je ostala trgovina, ostali prostori pa so se spremeni v stanovanja. V času denacionalizacije vrnjena lastniku in s strani Občine Litija odkupjlena. Nekdanja Elsnerjeva hiša v starem mestnem jedru . Da stoletnica, ki je danes še vedno okras starega mestnega jedra ostane ponos Litije, je občina Litija že v letu 1991 naročila izdelavo projektne dokumentacije za prenovo, ki je bila izdelana v dveh variantah. Občina in mestna skupnost se zavzemata, da bi v njej bila, tako kot je že bila v pritličju kavarna, prvo in drugo nadstropje naj bila namenjena prenočiščem ali pa poslovni dejavnosti in v mansardi naj bi bila stanovanja. Celotna investicija prenove nekdanje litijske kavarne Chicago bi bila za občino prevelik zalogaj zato bo iskala soinvestitorja (najugodnejšega ponudnika) za poslovni del (kavarno, prenočišča ali poslovno dejavnost). Soinvestitor bo imel možnost del objekta kupiti ali dolgoročno najeti. Besedilo in slika: Marjan Šušteršič enomesečni slavljenki - kar sami. Besedilo Fanči Moljk, slika B.KIančar DVAMILIJONA BOLNICI Župan občine Zagorje, Matjaž Švagan, je v ponedeljek, 31 .januarja, predal direktorju Bolnišnice Trbovlje dr.Rudiju Zupanu ček v vrednosti 2 milijona tolarjev za nakup aparature z inštrumentari-jem za odprte in laparoskopske operacije. Tako bodo Zagorjani prispevali znaten delež za nakup aparature, ki stane okrog 5,5 milijona tolarjev. V Splošni bolnišnici Trbovlje skušajo obnavljati aparature, ki so s svojo sodobnostjo prijazne tako pacientom kot zdravnikom.Klasične elektro-skalpele bi radi zamenjali s sodobnimi ultrazvočnimi skalpeli, ki jih imenujejo tudi harmonični skalpeli. To je oblika kirurškega rezila in ostalih inštrumentov, ki s pomočjo ojačanega gibanja konice inštrumenta napravijo rez tkiva, sočasno zaprejo vse prekinjene žile in na ta način preprečijo krvavitev. Osnov-no enoto celotnega sistema predstavlja generator, ki električno energijo spremeni v mehanično, katera se v obliki ultrazvočnih vibracij prenaša na konico inštrumenta. V svetu so pričeli uporabljati ta sistem leta 1991, v Sloveniji so ga prvič predstavili pet let kasneje. Harmonični skalpel uporabljajo tako pri odprtih kot pri laparoskopskih operacijah. Operacije, pri katerih je priporočljiva uporaba tega skalpela, opravljajo tudi na kirurškem in ginekološkem oddelku trboveljske bolnišnice. Če bodo v bolnišnici kupili kompletno aparaturo z inštrumentarijem za odprte in laparoskopske operacije, jim bo dobavitelj poklonil še en generator. Tako ga ne bo treba seliti med nadstropji. (Vir: Bilten) jr j. i j j j ar. c. PRVA RAZSTAVA MLADINSKEGA PLAKATA - POD MENTORSTVOM SIMONA SERNECA V radeški dvorani Jadran so 5.februarja odprli razstavo učencev tamkajšne osnovne šole. Močno je zaznaven vpliv mentorja Simona Serneca, mojstra plakatov. Lotevali so se družbenih, kulturnih in ekoloških tem, vseskozi pa niso pozabili na osnovna načela plakata. Simon Sernec pravi:"Plakat je (dober), ali pa ga sploh ni!" (MM) VSE TO JE ŽIVLJENJE PETRA AJDIČA Občina Radeče oziroma njen umetniški svet je v soboto, 29.januarja ob 19.uri v razstavišču Jadran v Radečah pripravila predstavitev pesniške zbirke soustanovitelja in basista narodnozabavne skupine Beneški fantje, Petra Ajdiča pod naslovom Vse to je življenje. Poleg njega se je na predstavitvi predstavil tudi nekdanji povezovalec pri Beneških fantih ter "vremenko", napovedovalec vremena, Pavle Jakopič. Predstavitev je vodil Emil Lukančič-Mori, novinar, izdajatelj knj ige ter direktor tiskovne agencije Morel, ki je to zbirko založila in izdala. Pavle je na tej prireditvi prebral nekaj pesmi iz Petrove zbirke in nekaj svojih novel. Med njegovim pripovedovanjem pa so si obiskovalci lahko ogledali nekaj njegovih ikon. Tako smo v Radečah bili priča kulturnemu dogodku, kije nekatere starejše spomnil na tb, da se kljub temu, da se dolgo časa v kulturi ni dogajalo ničesar, ta ponovno oživela. Rudi Špan ANTONIO ŽIVKOVIČ RAZSTAVUA V FRANKFURTU Pred kratkim je Antonio Živkovič iz Trbovelj postavil v Frankfurtu v Nemčiji, samostojno fotografsko razstavo. Naslov razstave je Črna dolina, na njej pa prikazuje nemški javnosti Trbovlje s črnobelimi fotografijami in fotolepljenkami z motivi iz Trbovelj, posebno še z območja Cementarne in Termoelektrarne ter rudniške separacije. Avtorje že lani sredi leta izdal katalog z naslovom Črna dolina, v katerem so objavljene črnobele fotografije z enakimi motivi, kakršne razstavlja sedaj v Nemčiji. Uvodni esej k temu katalogu je napisal pesnik Uroš Zupan. IL. PRAZNIČNO V DOLANKI OB KULTURNEM PRAZNIKU GŠ Hrastnik je prispevala iskrico kulturnega utripa na Dolu z nastopom simfoničnega orkestra in plesnega oddelka v četrtek, 3.februarja. Simfonični orkester GŠ deluje šele drugo leto in je nastal ob pripravah na 45.jubilej GŠ. Na prvem nastopu je bila povprečna starost 11 let, zdaj pa šteje 13 let. Vaje imajo enkrat tedensko, obiskuje pa jih 43 instrumentalistov. S svojim pestrim programom in mentorico Elzo Jakšič so bili deležni navdušenega sprejema v novi dvorani na Dolu. Prav tako plesalci in plesalke, ki jih vodi mentorica Žužana Bartha. Na Dolu so se predstavili najmlajši in tudi starejši plesalci. Spoznali smo plesne korake od klasičnega baleta do osnovnih korakov jazz baleta. Navdušila je tudi solistka Katja Zore, ki se ji je pridružila Urška Gornik. V športno dvorano je prišlo okrog 300 obiskovalcev, stara dvorana jih sprejme le 100. Torej so organizatorji - KRC in Svoboda Dol - napravili dobro potezo in skušnjo za naslednje prireditve. Fanči Moljk SKULPTURA BO UREJENA Mraz je letošnjo zimo prekrižal marsikatere gradbene načrte. Tako tudi ureditev spominske skulpture "Prelom tisočletja" v parku še ni dokončana. Vreme se mora otopliti, da bodo delavci GD Hrastnika in Kamnoseštva Germadnik iz Trbovelj zaključili to delo. Spomladi bodo park v tem delu tudi hortikulturno uredili. (Vir: Bilten) GŠ HRASTNIK PODELILA ZLATE KLJUČE Ob kulturnem prazniku je imela GŠ vrsto prireditev, s katerimi so začeli že v ponedeljek, 31 .januarja. V dvorani GŠ Hrastnik so igrali kitaristi Srednje glasbene šole v Ljubljani iz razreda prof.lgorja Sajeta. Med kitaristi je bil tudi bivši učenec Uroš Gorenc, 2.letnik kitare. V četrtek, 3.februarja so popestrili kulturni utrip Dola z nastopom simfoničnega orkestra in oddelka za ples v novi športni dvorani. Vrhunec pa predstavlja koncert solistov in zabavnega orkestra Swing pod vodstvom Vanje Tomca ter podelitev priznanja Zlati ključ v petek, 4.februarja v Delavskem domu. Program, ki so ga izvajali solisti, so pripravili gojenci GŠ Hrastnik ter srednjih glasbenih šol iz Ljubljane in Celja. Dobitniki priznanja Zlati ključ za šolsko leto 1999/2000 so naslednji gojenci: Polona Češnovar, violina 6.razred, Martin Jošt, kitara 4.razred, in rog 1.razred, Anja Markovič, klavir 4.razred, Emina Mačič, klavir 5.razred in Matjaž Zorec, tolkala 4.razred. Fanči Moljk OČE IN SIN NA KONCERTNEM ODRU Na skupnem celovečernem koncertu sta 27.januarja nastopila oče in sin, Alojz in Andrej Zupan. Oba zelo dobro poznamo, saj je Alojz - Vuj priznan doma in po svetu kot klarinetist, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je pa tudi prvi klarinetist pri simfoničnem orkestru RTV SLO, prezreti pa tudi ne smemo njegovega dolgoletnega igranja in dirigiranja pri Delavski godbi Trbovlje. Andrej pa je prav tako priznani klarinetist, prvi klarinetist pri opernem orkestru ter ustanovitelj in vodja Slovenskega kvarteta klarinetistov. Oba sta nastopila z igranjem klasičnih del raznih skladateljev. Literature za dva klarineta je v svetu zelo malo, kolikor pa jih je, pa so dela zelo zahtevna in deloma tudi virtuozna. Ker sta oba povezana po tej ali oni plati s Trbovljami in glasbenim življenjem v Trbovljah, je prav, da njun uspešen in odmeven koncertni nastop zabeležimo tudi v Zasavcu. IL. DAVČNA SLUŽBA V HRASTNIKU Z 9.februarjem bo že lehko pričel z delom davčni urad za Zasavje v Hrastniku. Za uporabnike davčnih storitev se z reorganizacijo stvari ne bodo spremenile. Direktor Uroš Roglič poudarja, da bodo storitve še bolj kvalitetne. Delali bodo po modelu, ki naj bi ga začasno prevzele tudi ostale davčne službe po Sloveniji. S tem je rešen dolgoletni problem hrastniškega hotela, saj je bil prodan v celoti. Spodnji prostori so namenjeni še kemični čistilnici in knjigarni, ki bo tudi dvignila standard prebivalcem tega kraja. Fanči Moljk TRIBUNE ŠE LETOS Na podlagi ponudb za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo tribun na nogometnem igrišču v Zagorju so izbrali najboljšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje in izvedbo del. Dokumentacijo bo izdelal IBT konstrukcije Trbovlje, tribune pa naj bi pričeli graditi še v letošnjem letU' (Vir: Bilten) 10. SVEČANA 2000 / BLAGOVNA MENJAVA ZASAVSKE REGIJE S TUJINO Po podatkih, ki smo jih prejeli iz Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Zasavje o blagovni menjavi zasavske regije s tujino za obdobje odjanuarja do novembra v letih 1998 in 1999, je razvidno, da smo v Zasavju skupno izvozili lansko leto manj blaga kot v letu 1998. Po izvozu je na prvem mestu Zagorje s 43,4%, tesno za petami mu je Hrastnik, medtem ko Trbovlje močno zaostaja. Obratno pa je z uvozom, kjer so razmerja v deležih skorajda isti, a vrstni red nekoliko spremenjen. Do novembra 1999 so največ uvozili Zagorjani, sledijo Trboveljčani in Hrastničani. Sicer pa znaša indeks izvoza v obdobjih jan.-nov. 1998 in 1999 za regijo 96,9, medtem ko ima celotna Slovenija indeks 94,1. Pri uvozu je indeks regije 100,2, Slovenija pa ima indeks 97,9. Delež regije v tem obdobju v izvozu Republike Slovenije je 1%, v uvozu pa 0,6%. Izvoz Delež v izvozu Uvoz Delež v uvozu (I.-X1.99) regije (1.-XI.99) regije Hrastnik 35.407 43,2% 12.446 24,3% Trbovlje 10.951 13,4% 18.475 36,1% Zagorje 35.602 43,4% 20.290 39,6% Regija 81.960 100% 51.211 100% * Podatki so v 000 USD. Izvoz Uvoz (l.-X1.98) (l.-X1.98) Hrastnik 37.328 15.421 Trbovlje 11.737 17.391 Zagorje 35.482 18.296 Regija 84.547 51.108 * Podatki so v 000 USD. m. HOTEL RUDAR BO POSTAL STANOVANJSKI BLOK Znani in edini trboveljski hotel Rudar na Trgu revolucije že drugo leto sameva, tako v spodnjem gostinskem, kot tudi v zgornjem spalnem delu zgradbe. Sedanji lastnik gornjega dela neprofitne stanovanjske organizacije Spekter d.o.o., seje pred časom odločil, da bo gornji del hotela preuredil v stanovanja. Potem, ko je v zadnjem času rešil nekaj zemljiških vprašanj, pa čaka njihova vloga na Upravni enoti Trbovlje na izdajo soglasja za preureditev hotelskih sob in drugih prostorov v 15 stanovanj. Z deli nameravajo pričeti potem, ko bodo izdana vsa soglasja. Turistični delavci pa so mnenja, da bi hotel kot celoto le ohranili v obeh delih, gostinskem in spalnem. Že dolga leta si skupno z občino Trbovlje prizadevajo za to, da bi Trbovlje postale tudi v turističnem pogledu zanimive in ogleda vredne, kar naj bi se v določeni meri poznalo tudi v gospodarskem pogledu. To pa brez prenočitvenih oziroma hotelskih zmogljivosti ne bo šlo. Domala vsaka turistična dejavnost je nujno povezana tudi z možnostjo prenočevanja v kraju, ki v turističnem pogledu kaj pomeni. Pred očmi pa je treba imeti tudi bodoči gospodarski razvoj Trbovelj v naslednjih letih z novimi industrijskimi in podobnimi obrati in s tem povezanimi poslovnimi stiki raznih partnerjev. IL. VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN... Če te kdo vpraša, kje se v hrastniški občini dobi dobra hrana, se lahko spomniš le na dve, tri gostilne z restavracijskim delom. Pohvalimo lahko še obe koči - v Gorah in na Kalu, potem pa se že neha. Na Dolu ni nobene tovrstne ponudbe več, odkar so zaprli Teksas. Je pa v hrastniški občini precej bifejev in barov. Če pogledamo še bolj kritično, ugotovimo, da so lokali na splošno nbeprivlačni. Ni intimnih kotičkov, kvalitetne, estetske dekoracije, lepih prtov... Tudi osebje bi lahko imelo bolj privlačne uniforme. Zato so se na občini odločili, da bodo subvencionirali investiranje v drobni inventar, s katerim bodo gostinci lahko izboljšali kvaliteto gostinske ponudbe. Denar za posodobitev opreme, prostorov ali nakup novih strojev pa lahko dobijo iz programa pospeševanje razvoja gospodarstva. Subvencije bodo dodeljevali za ocvetličenje notranjosti in zunanjosti lokalov, delovno obleko natakarjev, sofinancirali bodo pripravo tednov posebnih kuhinj. Za pomoč gostincem so v hrastniškem proračunu rezervirali 350 tisoč tolarjev. Fonči Moljk CEMENTARNA TRBOVLJE STOPA V MODERNIZACIJO PROIZVODNJE Trboveljska Cementarna je ena od dveh proizvajalk cementa v Sloveniji, ki po besedah Rudija Potrpina, člana uprave, pokriva potrebe po tem materialu pri nas. Kar se tiče proizvodnje so v preteklem letu proizvedli 461 tisoč ton, kar je 36 tisoč ton več, kot so načrtovali. V obratu v Zidanem Mostu pa so proizvedli 65 tisoč ton apnenčeve moke. V tem trenutku imajo 320 zaposlenih, od tegajih je 278 v Trbovljah in 42 v Zidanem Mostu. Načrti za letošnjo proizvodnjo so malce višji kot lani. Kot vsako leto so tudi tokrat pričeli s svojim rednim remontom in sicer 24.januarja in bo predvidoma trajal do konca februarja. Razlog za poznejši pričetek remonta je v večjem povpraševanju po cementu in nepredvideni okvari v kamnolomu na Pleskem. Predvidena ocena vrednosti remonta je okrog 2 mio DEM. Sem zagotovo sodi redna obnova linije in seveda posodabljanje proizvodnje in njenega vodenja, prehod na drug energetski vir, ki je v tem primeru premog. Žal, pri nas, v Zasavju ni tako kvalitetnega premoga, ki bi imel visoko kurilno vrednost, zato so tega prisiljeni uvažati. Poleglega nameravajo izdelati tudi eneregtsko kineto, tako da bodo vse električne vode in ostale povezave, ki v tem trenutku potekajo po vodih po zraku prestavili v zemljo. Na vprašanje o tem, kakšna oblika prodaje cementa je najaktualnejša je povedal, da je tam razmerje prodaje 80% v korist rinfuze in 20% v korist vreč predvsem večjih - 50 kg. Kljub ponudbi manjših vreč (25 kg) se kupci namreč še vedno odločajo za večje. Kar se tiče izvoza pa se še vedno izvaža na hrvaški in bosanski trg, vendar so zaradi slabih plačil te količine temu primerno manjše. Raziskave na novi lokaciji kamnoloma so pokazale, daje zalog kvalitetnega apnenca in to kar za nekaj let. Seveda je tu potrebno pridobiti soglasje s strani laške občine oziroma dovoljenje za eksploatacijo. Kar pa se tiče rentabilnsoti obrata v Zidanem Mostu pa so se odločili, da ga kljub temu, da je tehnološko zastarel in se po tej plati tudi ne splača vlagati v posodabljanje, zaenkrat obdržijo. Rudi Špan Z00 NARA-SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI V LITIJI V trgovini za preskrbo malih živali vam tudi svetujejo o negi le teh, če jih nimate, vam jih tudi prodajo. Če pa nudite dom živalim iz trboveljskega zavetišča, imate stalen 5% popust pri nabavi vsegal Besedilo in slika MM ZAGORSKA OBČINA POKLONILA KOMBI Nov volkswagnov kombi so dobili, katerega vrednost znaša 7,4 mio SIT, sicer po letu 1996 šele drugi doslej, in tudi tegajim je podarila Občina Zagorje ob Savi. In pridobitve so se gotovo razveselili, najprej ravnatelj šole Valentin Kralj, kije povedal, da so s kombijem zelo zadovoljni, brez njega pa si njihove dejavnosti sploh ne predstavljajo več, ker imajo vsaj dvajset takih učencev, ki ga za prevoz v šolo nujno rabijo. In s kombijem, v katerem se jih s šoferjem vred lahko pelje devet, je bil zadovoljen tudi šofer Mitja Zupan, ki bo poskrbel za varno vožnjo, nenazadnje je tudi zagorski župan Matjaž Švagan pripomnil, da želi srečno vožnjo, da pa je zadovoljstvo še večje, ker so se pridobitve na šoli tako razveselili. Pevska skupina pa je pod vodstvom Mojce Brvar zapela kar nekaj pesmic, ki so vzdušje še popestrile. Ravnatelj zagorske OŠ dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom pa je še povedal, da letos praznujejo 35-letnico šole in poudaril, daje zelo pohvalno sodelovanje z zagorsko občino ter še dejal, da so star kombi, katerega vrednost znaša 3 mio SIT, prodali kisovški smučarski sekciji za skoke. Tekst In foto: RR. Mlinšanom burke dobro ležijo Po kakšni ceni je smeh, so razpredali gledališčniki Kulturnega društva z Mlinš, saj so komične situacije povzeli iz življenjskih prizorov, kot so zakonski prepirčki pa nasedanje lažem, sploh ker se v želji po uglajenosti najde tudi kakšen neotesan moment. Kar jih, dokler koristi. Zora Razpotnik in Kristina Žagar oziroma gospa Piškurjeva in natakarica Fanika, v katero se zaljubi Piškurjev sin. ne moti, ko pa se izkaže, da je mož nekoč - po pomoti ali pa ne - imel poglobljene stike še z neko drugo, iz česar seje izcimil otrok, si najprej hinavsko, potlej pa kar odkrito namenjajo očitke. Pa ko bi bil tale njihov edini, ki sije že "prislužil" otroka, to se namreč izkaže še pri sosedu in prijatelju, nenazadnje še stroga gospa žena ni prav krepostne sorte. K sreči si še dosti drug drugega želijo ali pa šele ugotovijo pravzaprav, da zakonska sreča vsebuje svetle in temne trenutke in je iskrenost nje dobra podlaga. In v treh dejanjih in skupno v dveh urah so vloge kar brez zadreg v Streicherjevi veseloigri ZADREGA NAD ZADREGO odigrali: Lojze Smrkolj, Zora Razpotnik, Tine Kralj, Liza Pokorn, Matija Klopčič, Nina Pokorn, Peter Dolinšek, Vera Pustotnik, Kristina Žagar, in Žiga Pokorn, za prijetno scenografijo pa je poskrbel Rudi Klopčič. Burko je režirala Liza Pokorn, ki je povedala, da je na Mlinšah dovolj interesa za amatersko igranje. Predstavo, kije potekala kot Ko se srečajo Piškurjevi in Korenovi, se dramska igra srečno razplete. dodatna v okviru gledališkega abonmaja pa je omogočila Zveza kulturnih društev Zagorje ob Savi. In še o poljubu je publika - ki je v četrtek, 27. januarja ob 19.30 uri napolnila gledališko dvorano DD Zagorje - dosti zvedela, recimo tudi to, da ima namreč "poštarski" okus po pisemskih znamkah. Hja, še s poljubi silijo na smeh. Tekst In foto: ER. Poslušali pravljice in risali razglednice Knjižnica Zagorje tudi v letu 2000 ne bo pustila svojih malčkov na cedilu, saj s skupnimi dejavnostmi pridobijo oboji: malčki se naužijejo novih pravljic, zanimivih prijateljstev pa še navdušenja nad knjižnimi novostmi ne manjka. In da so tudi pravljice čimbolj pestre in prijetne, poskrbi Romana Bizjak, ki je najmlajšim od 4 do 10 let v četrtek, 27. januarja ob 17. uri pripravila januarsko Uro pravljic. Kar petnajst malčkov je prisluhnilo angleški pravljici: Larino potovanje, spoznavali so Španijo, Antarktiko in druge dežele sveta, potlej pa so svoje vtise tudi zabeležili ter narisali razglednice svojim prijateljem. Tin je pisal prijatelju iz Egipta ter narisal piramide in kamele, Jaka je pisal prijatelju iz Afrike ter narisal leva, Žan pa je narisal kar raketo, s katero bi poletel v vesolje. Risali so tudi avtomobile, ker z njimi lahko potujejo, Anja in njena prijateljica iz Ljubljane pa imata radi sadje, zato je razglednica vsebovala zgolj "sadne" motive. Kot je dejala Romana Bizjak, bodo ure pravljic potekale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v Knjižnici Zagorje. Tebt In foto: RR. T) .1.3 TTL Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. _______________________________________________________ OPRAVIČILO POLICISTOM V prejšnji številki Zasavca je bilo objavljeno moje pismo, v katerem sem izrazila ogorčenje nad nepremišljenim metanjem petard ob novoletnih praznovanjih, ki mi je tudi povzročilo nič kaj prijetno poškodbo noge, pa tudi nad slabim nadzorom varnostne službe Sinet in policije v šotoru ob Mediji. Slednjim, torej policiji sem dolžna opravičilo, kajti res nisem vedela, da je za varnost v notranjosti šotora pristojna izključno služba, ki prevzame varovanje. Presenetljivo in pohvale vredno pa se mi zdi to, da jim ni vseeno. Hvala torej policistom iz Zagorja, da jih skrbi za nas občane in prosim, da sprejmejo moje opravičilo, čeprav namen mojega pisanja niti slučajno ni bil karati policijo, ampak apelirati na vse, ki lahko kakorkoli pripomorejo k temu, da bi se v bodoče v zaprtih prostorih, torej tudi v šotoru, ostreje ukrepalo zoper brezglavo metanje petard v ljudi. Miša Alešovec VREMENA KRAJNCEM BODO NE ZJASNILA ... Odgovor spoštovanemu g. Janezu Krajncu na njegov zapis „Pismo bralcev,, v Zasavcu, z dne 27. 1. 2000. V začetku tega skromnega, in po meni brezpotrebnega, pisanja, ki mi jemlje vse preveč mojega predragocenega časa, ki bi ga drugače porabil za bistveno bolj koristno početje, bi izrabil ponujeno mi priložnost in Vam ter Vaši cenjeni družini, zaželel v Novem letu 2000 obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, ter, da bi se Vam izpolnile vse skrite želje ... želje, kijih nosite v svojem srcu, in veste za njih samo Vi. Zdaj pa na delo. Vesel, da ne rečem radosten, sem prebiral Vaše zapisane vrstice v omenjenem izvodu ZASAVC-a, ker so šele ob njih objavi prišle do izraza moje misli, zapisane v „ Trifail Tribunu „! Boli Vas knjiga o Perkmandeljcu. http://members.xoom.com/ trbvolje/perkmandeljc/ /CIP-Kataložni zapis o publikaciji, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. 821 . 163 . 6 - 93 - 32. OVNIK Jože -PERKMANDELJC / napisal in ilustriral Jože Ovnik - Trbovlje; Samozaložba, 1997. 67895552 / Knjigo je lektoriral Aleš prof. GULIČ. Mogoče zato, ker sem jo napisal jaz, navaden šlosar, in ne kakšen „ tazaresen „ kulturnik. Nasproti Vaši cenjeni opazki, pa naj mi bo dovoljeno, brez hvale, postaviti bralcem na vpogled oceno Ceneta dr. Avguština, likovnega kritika in umetnostnega zgodovinarja: Citiram:... Kraj, kjer smo bili rojeni ali kjer smo preživeli mladostna leta, nam za vedno ostane v spominu. In naj je bilo življenje še tako trdo, spomin ga pozlati, ostanejo le srečni dnevi ... na črne pozabimo. Tako nam je tudi Jože Ovnik v svoji pravljici o Perkmandeljcu prikazal nemalokrat težko rudarsko življenje v rojstnih Trbovljah, v mnogo mehkejši in svetlejši luči. Kljub pravljičnemu motivu je avtor na privlačen način v besedi in sliki razkril življenje trboveljskega rudarja z vsemi njegovimi tegobami, navadami in še posebej z njegovo govorico, ki je polna izrazov, potrebnih razlage na koncu knjige. Kot odličen opazovalec in risar, je Jože Ovnik v zgoščeno grajeni kompoziciji prikazal tako akterje dogajanja kot celotno okolje, v katerega je zgodba vgrajena. Naj so bili dogodki po svoji socialni vsebini še tako zaostreni, je avtor znal omiliti njihovo ost. Tako je Jože Ovnik s Perkmandeljcem postavil Trbovljam in njihovim rudarjem svojevrsten spomenik, ne samo spomenik trpljenja, temveč tudi upanja in optimizma ... konec citata. In še to. Za zgodbo o Perkmandeljcu bi lahko uporabil tudi katerokoli drugo fabulo, (od tiste, kako je vodil podgane na pašo, ali pa tiste, kako je znal kaznovati človeško lakomnost na samo njemu lasten način) nalašč pa sem izbral pripoved g. Tineta Lenarčiča, to pa zato, ker je moj star prijatelj in mi je od vsega začetka pri mojem ustvarjanju, literarnem ali likovnem, stal ob strani in me bodril. Knjiga, kot je Perkmandeljc, se pač ne piše vsak dan, zato je bil pristop k njeni realizaciji bistveno bolj profesionalen. K čemur je spadalo tudi iskanje portretov glavnih junakov. Kar pa je bilo garaško delo. Zavedati se pač moramo, da je od takrat pa do danes po Evropi vse prevečkrat pihal veter pogube, ki je s seboj odnašal, med drugim, predragocene dokumente, tudi takšne, ki so se tikali naše doline. V internem glasilu rudnika Trbovlje-Hrastnik „Srečno„ (junU 1997, str. 8/9), česar Vi mogoče ne veste, pa sem se mu tudi javno zahvalil z besedami: ... Na tem mestu naj mi bo dovoljeno zahvaliti se na prijaznosti in ustrežljivosti tajništva uprave rudnika Trbovlje-Hrastnik, velenjskemu muzeju, strokovni podpori ljudi iz muzeja v Trbovljah, in ne nazadnje in še posebej g. Tinetu Lenarčiču. Upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik sem v zahvalo za pomoč, podaril 13 originalov-risb iz dotične knjige. Spoštovanemu prijatelju Tinetu pa tudi nisem ostal dolžan, kot se trudim, da nisem, če se le da, nikomur. Pred časom sem mu v zahvalo za njegovo plemenito gesto podaril njegov portret. Toliko o Perkmandeljcu. O, po Vaše ,,otroških rizbicah,, ki, mimogrede, v obliki turističnih razglednic mojega rodnega mesta, veselo potujejo po svetu, je že preje omenjeni likovni kritik in umetnostni zgodovinar g. Cene dr. Avguštin, zapisal sledeče: Zgoščenost kompozicije, ki smo jo že omenili, je značilna tudi za ostala Ovnikova dela. Kot v fotografskem ribjem očesu teži arhitektura v sliki k nekemu imaginarnemu središču, da bi ostalo kar največ prostora za pripadajoči ambient. Kljub strnjenosti prizora so njegove slike zračne, zelo povedne in še posebej v risbi odlično izdelane. Kolorit avtorjevih kompozicij mehča ostrino kontur in daje risbam realizmu odmaknjen navdih, kar Ovnika še posebej usposablja za slikarja zgodovinskih oz. času nekoliko odmaknjenih tem ... Tudi nimam namena polemizirati okoli Vašega zahrbtega podtikanja in serviranih laži o meni, kot avtorju rubrike, zaradi katere se ZASAVC bere od zadaj naprej. Kajti, kraj in ljudje v katerem in s katerimi živim, me kot takega, kot me opisujete Vi, ne pozna. In mnogi so bili nad vsebino vašega pisma presenečeni, saj ste do sedaj v Trbovljah veljali za, in dajali vtis, uglajenega človeka. Kar se pa tiče spoštovanih gospodov Franceta Kozarja in Ludvika Mrzela pa še kako dobro vem, kdo od njiju je kaj v življenju napisal. Poanta in drugačnost načina mojega zapisa o njiju, je bila samo vzbuditi zanimanje za njuno literaturo. Kar se mi niti ne zdi tako slabo .. .Čudi pa me, čisto zares, da se niste niti v eni sami vrstici obregnili ob tekst, ki govori o „farških malarjih in kiparjih,,. Molk. Te vrste „samooklicani umetniki,, pa so bili vzrok, za zapis. In to iz čisto enostavnega razloga. Vem, da nisem poklican za to, da sodim, toda, že kar bolestno serviranje samopašne umetnosti, kot si jo predstavljajo nekateri gospodje, je postalo do vernih in nevernih na momente že tako žaljivo in v nebo vpijoče, daje bil že skrajni čas o tem tudi zapisati kakšno gorko. Tako. Kar sem imel povedati sem povedal. O tem več pisal ne bom. Na koncu bi Vas prosil samo še to, da v mojem imenu pozdravite mojega dragega prijatelja Smiljana Rozmana. P.S: Če ste me pred leti znali izbezljati iz telefonskega imenika, me poklicati in mi iskreno čestitati ob izidu Perkmandeljca, bi vas prosil, da me tudi zdaj kličete v Trbovlje na isti tel. 0601/26-696. In ne v Velenje k „šlogerci„ par-don, moji mami, ali še slabše, k bljižnji in daljni žlahti. In še to. Ako se mi bo kdaj v življenju ponudila še kakšna prilika za izdajo literarnega dela, bo to delo zagotovo nosilo naslov ,,Spomini na svobodo,,. V njej pa bodo opisani in narisani, seveda po moje, vsi tisti, ki so na bilokateri način kdajkoli vstopili v moje življenje. Tako ali drugače ... Srečno! Joie Ovnik 10. SVEČANA 2000 "u (E J Jl.fj Se kuhanja, šivanja, trgovstva učijo Driiiing! je zazvonil šolski zvonec in v sredo, 26. januarja je bilo že vse spečeno, sešito, natisnjeno, razstavljeno, skratka, pripravljeno za DAN ODPRTIH VRAT Srednje šole Zagorje. Vendar so bili malce nestrpni tudi tisti, ki jih je mikalo videti, kaj dobrega so napekli pa pripravili v šolski šivalnici, saj gredo šolske novosti tudi v korak z modo in z zdravo prehrano, predvsem pa z uslužnostjo, ki je tipična za dobrega trgovca. In ustvarjalnost je le ena izmed letno izdajo tudi šolski časopis dejavnosti, ki jih spodbujajo pri dijakih in dijakinjah, katerih je v šolskem letu 1999/2000 kar sedemsto vpisanih v izobraževalne programe za poklice: natakar, kuhar, oskrbnik, pomočnica gospodinje oskrbnice, na Srednji šoli Zagorje pa izobražujejo še za programa: tehnik gospodinjskih storitev in ekonomsko-komercialni tehnik. Po besedah Silvestra Laznika, ki na Srednji šoli Zagorje poučuje strežbo, pa dijake navajajo ne le tega kaj in kako se je, marveč tudi prijaznosti in smisla za prijetno delo z ljudmi. Za predstavitev pa so pripravili kar pet, z dobrotami pogrnjenih, miz: pustno, velikonočno, rudarsko, atomsko: Dan sonca in furmansko. Za rudarsko mizo zasavskih jedi in za atomsko: Dan sonca so dijaki že prejeli nagrado, furmansko mizo pa so povzeli po izročilu iz leta 1939, ko so furmani v sodih vozili pivo, kosilu pa rekli kar furmanska južina in tudi za to omizje so v Radencih že prejeli bronasto medaljo. K velikončni mizi so spekli še korenčkovo torto, pustna pa je privabila s krofi, flancati, kislo repo, Prelom, v katerem dijaki in dijakinje predstavijo pesmi, prozne sestavke, risbe, vtise z modnih revij, ki jih pripravijo in-podobno. Pri šiviljskem krožku, katerega mentorici sta Tatjana Alauf in Karmen Pevec pa so pripravili tudi razstavo izdelkov in sicer športno-elegantne kolekcije, katerih prevladujoča materiala sta lan in bombaž in kot je povedala Karmen Pevec, so med seboj kombinirali različne materiale, ki se zelo prilegajo en k drugemu. Ker so izdelki domiselni, so jih z navdušenjem sprejeli na mnogih modnih revijah. Predavanje o prednostih dualnega sistema izobraževanja. Še “zimska kolekcija" šiviljskega krožka. Maček, so za prihodnje šolsko leto razpisali 90 vpisnih mest za poklic trgovca, 30 za oskrbnika, 30 za kuharja, 30 za natakarja, 50 za pomočnika gospodinje oskrbnice in še: 30 za ekonomsko-komercialnega tehnika in 30 za tehnika gospodinjskih storitev. Milena Horvat pa je predstavila še projektno nalogo Biser skriva stara školjka, s katero dijake in dijakinje vključujejo v humanitarne dejavnosti. Te vsebujejo razvijanje boljših medgeneracijskih odnosov, zato so uvedli šolska predmeta: Oskrba na domu ter Oskrba in vzdrževanje, v katerih dijaki sodelujejo tudi z Domovi za starejše. Predvsem pa se udeležujejo tudi raznih tekmovanj, recimo v tehniki prodaje, v izdelavi poslovnih načrtov ter seveda tekmovanj, ki jih nasplošno organizirajo za gostince. V okviru Dneva odprtih vrat Srednje šole Zagorje so pripravili še predavanje za starše na temo zasvojenosti in pa predstavili dualni sistem izobraževanja, kjer sta mag. Marija Tome in prof. Anica Justinek iz Centra RS za poklicno izobraževanje predstavili načine sodelovanje podjetnikov in dijakov, kjer je pomembno, da dijaki po možnosti že v 1. letniku izobraževanja pričnejo 'vajeniško' delo pri določenem podjetniku. S tem je sicer dijak že vključen v neposredni delovni proces, saj skozi vse šolsko leto dobiva denarno nagrado, obenem si pridobi še praktično znanje, po zaključenem triletnem šolanju pa lahko prične delati brez pripravništva. Vajeništvo se uvaja že za približno trideset poklicev. In kaj je pravzaprav najboljše na Srednji šoli Zagorje? Bojan iz 5.a je rekel, da seje naučil veliko stvari, ki mu bodo v življenju koristile, še največji izziv pa mu je delati v čim boljši restavraciji. Tudi Lidija iz 5.a je rekla, da se na šoli naučijo super stvari, zato domače kdaj preseneti in pripravi kosilo, ampak kljub vsemu, jo včasih pohvalijo, včasih pa ne. Pač, tudi kuharskim mojstrom zmeraj vse ne porata. Vendarle pa dobro obložene in dekorirane mize, kot jih znajo pripraviti dijaki in dijakinje Srednje šole Zagorje, zadovoljijo tudi zahtevne goste. Petra Radovič Foto: Urh Maček Kaj pa Pust: larfe, krofi, flancati, z ajdovimi žganci, žolco, vratnikom. "Vaja dela mojstra," je povedal Silvester Laznik, "poleg tega pa je treba imeti vsaj malce zanimanja in smisla tudi za tovrstno delo." Na Srednji šoli Zagorje poteka več krožkov, med temi so dijaki in dijakinje najbolj dejavni pri ustvarjalni delavnici, ki jo vodita Nika Kavšek in Karmen Pevec, zato so delček izdelkov iz marmoriranja na steklo, svilo, papir in keramiko tudi predstavili. Dijakinje so povedale, da z izdelki popestrijo praznike in občasne razstave. Enkrat . "pustno" mizo so obilno obložili. Anica Ule Maček, ravnateljica Srednje šole Zagorje, je poudarila, da ustvarjalnosti namenjajo veliko pozornosti. "Gre za šolske programe, kjer ni poudarek zgolj na praktičnih spretnostih, marveč, da znajo narediti stvar tudi bolj privlačno. Dijaki pa imajo omogočen tudi visokošolski študij, saj kljub temu, da so pridni, uspešni, ambiciozni, je zaposlovanje včasih bolj, drugič manj uspešno." Leta 1997 je šola dobila še prizidek, vendar imajo še vedno turnusni pouk. Kot je še dejala Anica Ule Kaj pomeni vizija za uspeh podjetja? Dijaki in dijakinje so uspešni tudi na tekmovanjih take zvrsti. m svrna Skoraj bi imel pokvarjen dan, j e zadnjič rekel kolega. Začelo se je namreč tako, da je od prijatelja zvedel, da ima punca, v katero se je zagledal, drugega. In kolikokrat se ljubezen prične ravno tako - komaj se opazita in potlej sledi lija, saj, kako dalje? Bi c|ya,"t;ft.. o cpvoi3! Ja, saj res, še dobro, da je Valentinovo. Priložnost za tisočero izkazovanj ljubezni, naklonjenosti. Sploh pa prilika, ki spodbuja tako fante kot dekleta, da naredijo prvi korak. Prav zares, čeprav mnogi moški "jamrajo", češ, a sploh zgleda, da punca pristopi. Toda vse večje takih, ki so k temu tudi zelo navdušeni. Končno, četudi se je ničkolikokrat pojavila v njegovi bližini -odišavljena in prikupna - tega menda še opazil ni. In včasihje srečanje le bežen stik, prijateljstvo, ki mine. Ali kot je rekel Andrej, da ji je pristopil, poklepetal z njo, potem pa rekel, da to "ni tisto, kar išče". Tudi Katja je dejala, da mora biti fant, ki ji je všeč, črnolas, visok, postaven,... kaj pa, če potlej njega zanima nogomet, ona pa bi raje hodila v disco? In kaj šele Miha, tretjino štipendije je zapravil, da ji je kupil najljubšo glasbeno zgoščenko, ona pa kar zmrduje, kot da se ji ne zdi verjetno, da seje vanjo 'zacopal'. Ri kaj te zejaj ~to - opajanje? p J (»J e J (? J J Prijateljstva dlje trajajo kot ljubezen, pravijo. Mladi so v svojih pristopih drzni, odprti, odkriti. Ljubezen pa je mnogokrat le beseda, ki j° omenjajo in po kateri hrepenijo. Prav tako se nasplošno mnogi radi spominjajo prvih zaljubljenosti, drugi pa ob njih zgolj zamahnejo z roko. Ne> nikakor zaradi hinavstva, marveč so se ujeli v Zanko ljubezni, ki jim daje še preveč opravka. Pa osvajanje. Sanja je rekla, da kar ne more verjeti, kako je Matej osvojil prijateljico. "Saj sploh ni fejst," je dejala, "ampak se zna tako pretanjeno sukati okoli nje in zmeraj si zmisli kakšno super povabilo, s čimer jo full navduši." In nadalje osvajanje, kadar je ona že 'zasedena'. Da to ni noben problem, je dejal Mersudin, da bi pač vseeno poskušal, sploh če bi se 'fulla' zaljubil, bi bil frrbčen, ali ga bo 'šmirglala' ali ne. Pravi, da se ne splača reči, češ, brez veze, če ima drugega. Ko je Valentinovo, 'eki Kit zaljubljen Sabina pa pravi, davalentinovo praznuješ, če si zaljubljen. "Vendar je tudi prilika, da se pogovarjaš, kdo je v koga zaljubljen," je dejala in s prijateljicami dosti dajo na 'tipe', ki so odkriti, prijazni, in ki znajo biti pozorni. Da pa so punce previdne in se želijo večkrat sestati s fantom, kaže, da potlej lažje ugotovijo, koliko jih privlači. Menda zunanjost ne prevaga vedno, saj mnogokrat že po nekaj srečanjih spoznajo, bodisi da se z njim ne želijo več videvati ali pa jih pritegne še bolj. Ampak brez grenkih izkušenj pa tudi ne gre, sleherni bi se preveč "lahkega" počutil brez teh. In k temu spadajo ljubezni na prvi pogled, za katere čPč kf rada lidiš, pridi danes na ples. pravijo, da niso na dolgi rok, pa še kakšne bi se tudi našle. Srednješolci povečini pravijo, da se že tudi resno zaljubijo, da pa nameravajo kakšno in kakšnega, magari za hec, pač presenetiti za Valentinovo. KakSni pafi So 'In? Mladi se odločajo, daje zaupanje v partnerstvu najvažnejše. Ter nadalje, dani ljubosumja ter da se ne ubadata s preteklimi kontakti. In tudi pri starejših parih ali zakoncih še najbolj spoštujejo, da si znajo izkazati pozornost in ljubeznive besede. Elvisa je dejala, da fantu, v katerega je zaljubljena, tega ne more skriti. "Saj me že pogled izda," pravi in dodaja, da dekleta povečini še vedno od fantov pričakujejo, da navežejo kontakt. Anela pa je dodala: "Pora Valentinovega je ravno v tem, da nekoga presenetiš, ne glede na to, kako bo Tista z rdečimi prameni v se za tabo ozira. Ce ti je kaj mar, ji reci kaj. Kolegi in kolegice - včasih je najprej kolega, potlej fant, včasih pa obratno. reagiral." Marsikoga zaljubljenost še bolj zbliža s prijatelji, da skupno razglabljajo, vendar so Elvisa, Anela in Andreja dejale, da si tudi prijateljice veliko zaupajo, vendar ne preveč, saj bi katera to še prehitro izklepetala drugim. In kateri so načini za izražanje naklonjenosti, všečnosti do druge osebe? Verjetno ima vsakdo kakšnega v rezervi, ponavadi pa še največ pove lepa beseda, prijetno druženje, dobro razpoloženje in kadar koga osrečite, s tem osrečite tudi sebe, zato je vredno poskušati. Seveda pa se sleherni razveseli tudi darilc, kot so bonboni v obliki srčkov in druge sladkarije, s katerimi je dejansko še komunikacija slajša. Tekst infoto:RR. p. n Jr.^ mč 2a^rayš©no gospodinjervje Janja Maček, dijakinja iz Laškega: "Prah me zelo moti, saj sem zelo redoljubna. Velikokrat si kar slabe volje, ko vidiš, koliko je za pospraviti. Z gospodinjskimi opravili je veliko dela in včasih mami tudi pomagam. Res paje, da ponavadi kar pozabimo pohvaliti, daje gospodinjsko delo postorjeno." Muharem Bečirovič, dijak iz Hrastnika: "Včasih mami pomagam pri pospravljanju, saj ima rada čednost, in menim, da bi bil vsak moški lahko toliko priročen, da bi vsaj kdaj pomil posodo. Rad imam redoljubne ljudi, čeprav šolske zvezke nimam najbolj urejene. Verjetno pa ženskam pospravljanje stanovanja pa kuhanje vzame kar veliko časa. Znam opaziti dobro gospodinjo in tudi pohvaliti." Marjeta Čop, brezposelna iz Trbovelj: "Kaj vse so gospodinjska opravila? Kuhanje, pranje, likanje in še mnogo tega in večinoma vse to kar ženske postorijo. Fajn pa je, če se pospravljanju tudi moški kdaj pridruži. Pa veliko časa terjajo gospodinjski opravki in lahko rečem, da zna mož tudi pohvaliti. Redoljubnost pa mi je všeč in povsem drži, da je včasih tudi kakšna stvar, ki se ."zapraši", ko recimo že dolgo nisi šel na zabavo ali na koncert, kajti tudi to je treba, čeprav zmeraj ne porata." Jože Gorišek, brezposeln iz Trbovelj: "Po potrebi ženi tudi pomagam pri gospodinjskih opravilih, če imam čas, seveda. Spoznam pa se tudi na praktične stvari, ki jih je treba postoriti in to ni le zamenjati žarnico. Znam tudi opaziti in pohvaliti dobro storjeno delo. Sploh rad pohvalim dobro kuho." Slavka Podbregar, upokojenka iz Zagorja: "Zelo pomembnaje higiena, daje obleka oprana in zlikana, pa daje skuhano in je posoda pomita, vseskozi je treba čistiti stanovanje. Ženska ima s tem še preveč dela. Tudi kakšno pohvalo rada slišim, da so zadovoljni s kosilom ali če so opazili, da pospravljanje stanovanja vzame veliko časa. Včasih pa kosilo tudi mož skuha." Nenad Dorič, brezposeln iz Kisovca: "Gospodinjiti je res nujno zlo in ženske imajo s tem dosti dela. Kar redoljuben sem in zelo všeč mi je, če je stanovanje čisto in urejeno. Včasih se tudi 'zrajtam' in pomagam mami pri pomivanju posode, tudi dobro vzdušje imam rad doma. Pa tudi žarnico znam zamenjati, če je treba." Dolgo traja, da si pridobiš prijatelja in še dlje, da ga spoznaš. Nekateri zlahka navezujejo kontakte, so odprti in gostobesedni, druge si je treba pridobiti, se jim prikupiti, da jih komuniciranje pritegne. Včasih se zdi zanimivo razpredati na dolgo in široko, čeprav si sogovornika sploh še nista povedala, ali imata podobne interese in znane poglede na stvari, o katerih kramljata. Pretežno gre morda za neljubo sosedo, ki se jima je zamerila, saj z besedami pač ne gre štediti. Dosti tolerance je potrebno, morda potrpežljivosti, da s sleherno debato skušata prijetnost in prijaznost druženja. Kajti prijateljstvo vztraja prek zamer in zavisti, osrečuje ga medsebojno zaupanje. Kar je nadvse podobno občutku topline, dobrega vzdušja, ki ga v vsakdan vnaša gospodinja. Zategadelj, ker se tovrsten vsakdanjik nemalokrat prične pozno popoldne, po službi, ko je treba za vso družino skuhati kosilo, potlej pa običajno: na en kup z umazanimi cunjami in na drugega z opranimi. Ene prat', druge zlikat'. In debate se odvijajo v stilu, češ, a bi šel, mogoče, kdo v trgovino, v hladilniku je zmanjkalo tega in onega? In nadalje; češ, kaj bo za večerjo? Morebiti je slučajno še "tamalemu" zadnjič z rolerji 'spodrsnilo' in je "načel" hlačnico, športnik pač, ampak kdo bo zdaj to zakrpal? Četudi se zdi preprosto izkazati hvaležnost ali s pozornostjo pohvaliti vsaj dobro kosilo, pa se včasih "prah" nabere tudi na takšnih prisrčnostih. Brž, ko se zanemarijo - magari namigi, ki znajo z malenkostmi orazpoložiti in razvedriti vsakdanje opravke - se, brž "zaprašijo", da se potemtakem še 'zrajtati' ni mogoče, daje vsakdan ob teh pestrejši. Pa tudi "zaprašeni" kulturno ali zabavno navdani dnevi včasih polepšajo vsakdanji utrip, sploh če je na sporedu super film, če nastopa enkratna gledališka predstava in drugo. Nemara se včasih koristi, spraviti 'zgloncati' tudi nekaj tovrstnega prahu. Tekst in foto: Petro RodovU t,TiTLn,1 s Mrlnn 10. SVEČANA 2000 Boštjan Grošelj Sreča v disku? Gibanje razgretih teles, ki ustvarjajo ples. Svetlobni prameni se podijo med množico, ki se utaplja v morju hrupa. Glasba neusmiljeno trese bobniče, sproščajo se nakopičeni viški energije, zatrte v džungli vsakdanje enoličnosti. To je disko, pa še kaj drugega tudi, a zapisani utrinki dobro ponazarjajo fenomen nočnega življenja v diskotekah. Kaj lahko se človek v njem izgubi, a morda se kdo v njem najde. Kdo ve? Poti so različne, zato je vsako moraliziranje posiljevanje resnice, ki ima mnoge obraze. Kljub temu se globoko zamislimo in se vprašajmo, ali je disko prodajalna sreče. Da in ne, vsekakor pa je mnogim mladim eno redkih zatočišč pred pogosto zmedenimi odnosi s starši, učitelji in drugimi predpostavljenimi. Boljšega življenja res ne omogoča, toda za hip, za bežen dotik večnosti lahko v disku vsakdo izrazi sebe. Lahko izživi svoje potlačene želje, lahko se postavi v središče pozornosti. Skratka, lahko se odklopi od (ne)normalnega toka družbeno določenih pravil obnašanja, mišljenja, čustvovanja, govorjenja in samozatajevanja. Kdor vidi v tem kaj slabega, je za sedemkrat sedemdeset pečatov zagrebel svoje želje, sanje in zavest o svoji enkratnosti in neponovljivosti. Tega toka samozavedanja se ne da ustaviti. Sam si poišče pot in pojav diskotek je eden od možnih odgovorov na klic notranjosti po izražanju človekovega bistva. Tako bi bilo treba gledati na dogajanje v vročici noči, ko meja med svetovi več ni. Marsikdo na pomembnih mestih v družbi bi se moral bolj zavedati povedanega - za dobro vseh. Razumevanje mlajše generacije je ključ do izboljšanja medosebnih odnosov, odnosov med generacijami in v družbi kot celoti. Takšen zgled bi prispeval tudi k večji pripravljenosti mladih za razumevanje pogledov in dilem starejših generacij. Iskreno medsebojno sodelovanje je namreč temelj vsakega dialoga, sicer so vse družbene norme in vsi pravni elementi hinavsko sprenevedanje. Ob taki dvoličnosti si zatiskamo oči pred pravim izvorom nesoglasij in zanikamo pravo naravo kratkih stikov v medčloveških odnosih. Višek licemerstva pa je očitanje mladim, češ, poglejte, kakšni ste. Kdor udarja na te note, obglavlja svojo mladost. Vede se podobno kot tisti, kije odsekal svoj prst, a vali krivdo na sekiro. Mladi so le odsev starejših. Kje se učijo? Učijo se iz zgleda starejših, saj vendar niso padli z nekega drugega planeta. Ob koncu še enkrat poudarimo, da sproščanje in hkrati nabiranje energije v disku ni čudežna formula za srečo, ker sreča izvira samo iz človekove notranjosti. Začasna priključitev na spodbujevalni akumulator, ki nas polni °d zunaj, res učinkuje, a se po določenem času nepreklicno soočimo s Praznimi baterijami. Praznimi do naslednjega žura, bo kdo rekel, ko sijih znova napolnimo. A bodimo pošteni in si priznajmo, da lahko s takim mišljenjem postanemo ujetniki diskotek. V disku si kljub njegovim številnim dobrim učinkom ne pridobimo modrosti za krmiljenje skozi življenje. Zanjo je potrebna tišina, da lahko Prisluhnemo svojemu notranjemu bistvu. V hrupu diskotek to ni mogoče. Kvečjemu se odtujimo sebi, čeprav se morda za hip zdi, da smo se našli. Videz blišča in svetlobne igre, mamljivosti zvokov in poživil ustvarja iluzijo sreče, ki pa se hitro razblini, ko hišo minljivih čudežev zapustimo. Sreča v disku? Da, ampak le, če nosiš srečo v sebi, dragi obiskovalec. Vso srečo! Branka Jan Metla pometa Novoletna želja: "... Pa da bi manjkrat za vami pomivala posodo!" In odgovor: "Joj, veš, nisem navajena tega dela. Doma imamo pomivalni stroj." Ja, odgovor, ki je dandanes že kar razumljiv, bo pa v prihodnosti mogoče še bolj pogost. Čeprav je vse skupaj toliko težje razumeti, če veš, da starejša sestra takoj pomije vso posodo za sabo. Očitno so doma samo prvega otroka naučili gospodinjskih opravil. To pa je verjetno mami dovolj razbremenilo, tako da mlajšega otroka v to vrsto "socializacije" niso uvedli. Če soji s tem naredili kakšno uslugo, bo dekle verjetno v resnici ugotovilo šele, ko se bo povsem osamosvojilo. Študij zunaj domačega kraja je šele prvi korak k temu. Je pa že zelo zanimivo. V enem študentskem bloku v Ljubljani prebiva približno tristo študentov. Če je blok z apartmaji, to pomeni, da imajo po štirje ali šest študentov svojo kuhinjo in kopalnico. In to je že način življenja, kije danes običajen za večino družin. To pomeni, da del skupnega življenja predstavlja tudi čiščenje prostorov. Vsake toliko časa. S tem, da skupaj živijo študenti, ki prihajajo iz različnih družin, z različno vzgojo, z različnimi navadami in nazori. Za uspešno skupno življenje pa je treba to usklajevati in se prilagajati. Kako to uspeva v posameznem apartmaju je mogoče ugotoviti že ob prvem obisku. Kdor zajtrkuje, to običajno opravi doma. Kakšen čokolino, musliji,... to takoj pomeni kakšen lonček in skodelico. Če je zraven še kava, še kakšen lonček in skodelica. Če jedo namazan kruh, je treba dodati še kakšen krožnik in kakšen nož, pa še kakšen kozarec in umivalnik je lahko poln že pred kosilom. Drobtine na mizi pa... ali pod mizo... Kosilo je pa že druga zadeva. Posode še več kot pri zajtrku. In če v študentu ni čuta za pospravljanje, ostane v umivalniku posode, daje za naslednji obrok že skoraj zmanjka. Za bolj tenkočutne pa tudi pogled ni najbolj prijeten. Pa še kakšne neobičajne vonjave se znajo razviti. Vendar to seveda še ni vse, kar je treba v gospodinjstvu postoriti. V študentskih domovih seveda ni navada, da bi se obiskovalci sezuvali. Ob lepem vremenu na to sploh nihče niti pomisli ne, ko pa pride čas padavin in zmrzali, se to tudi v kuhinji in po sobah več kot očitno pozna. Mokri in blatni čevlji puščajo sled. Ki daje apartmaju nečist videz. Naj bi za vsakim obiskovalcem brisal po tleh? Mogoče se komu to prvi teden v domu še zdi možno, vendar verjetno kar kmalu obupa. Potem se še kaj polije in to kdo po nesreči pohodi, včasih kdo zgreši koš z odpadki, prašno je tako, kot da bi ves prah pobral ravno vaš apartma in kdo bi lahko mislil, da apartma še ni videl metle in čistil. Pa še kakšen žur se zgodi vmes, pa študentke ali študenti z dolgimi lasmi... Upoštevati pa je treba tudi stanje, v kakršnem ste apartma podedovali. Včasih je storjena takšna škoda, da kljub vestnemu čiščenju niti slučajno ni videti, daje kdo pospravljal. Najpogostejši način, da stvari ne ostanejo takšne, kot so bile zapisane, je razpored čiščenja. Vsak teden nekdo zadolžen za čistočo celotnega apartmaja ali pa vsak teden vsak zadolžen za določen prostor. To je še najbolj prefinjen in najmanj konflikten način, kako preprečiti izogibanje gospodinjskim dolžnostim. Seveda tudi na ta način prihaja do razlik v temeljitosti čiščenja, vendar se tako vsaj čisti. Sicer bi to verjetno prelagali drug na drugega in ne bi čistil nihče ali pa bi bil vedno en in isti žrtev. Mame, ki so svojim malim do zdaj hotele to prihraniti, jim torej verjetno niso preveč koristile. Če si bodo nekoč dobili partnerja, ki bo to delal namesto njih, prav, vendar se na to ne gre zanašati. Že ko bodo šli študirat v Ljubljano, ali Maribor, ali kam drugam, jih zna to tepsti. Nobena metla namreč sama ne pometa. J. U. J J. rT n J . r> Z inovacijami k preobrazbi zasavskega gospodarstva Podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju za leto 1999 "Inoviranje je edinstveni krovni proces povezovanja znanja, tehnologije, ekonomije, podjetništva in upravljanja," je začel novinarsko konferenco direktor Območne gospodarske zbornice (OZ) Zasavje, Rado Perger, v četrtek, 27. januarja, dan pred že četrto podelitvijo priznanj in diplom inovacijam v Zasavju. V petek, 28. januarja, pa je torej OZ Zasavje v Delavskem domu Trbovlje podelila nagrade in priznanja prijavljenim zasavskim inovatorjem. Zlato priznanje je prejel Matjaž Kovač iz Mehanike Trbovlje, za inovacijo polimerna nosilna sponka ničelnega vodnika za elektrodistribucijske izolirane zračne mreže, napetosti do 1 kV. Letošnje podelitve so se udeležili vsi do sedaj prijavljeni inovatorji, kot častni gost pa tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk. Na podelitvi priznanj, ki so jo s kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole Trbovlje, so si prisotni letos prijavljene inovacije lahko tudi ogledali ha razstavnih panojih. Za vse z odličji nagrajene inovacije pa je voditeljica prireditve prebrala tudi obrazložitve za nagrade. Rezultat in bistvo z zlatim priznanjem nagrajene inovacije na primer je velik časovni prihranek pri izdelavi sponke in s tem zmanjšanje stroškov. Prednosti polimerne sponke pred sponko iz aluminijeve legure so naslednje: pri enaki zanesljivosti obratovanja je izdelava polimerne sponke bistveno lažja, njena masa predstavlja le 55 odstotkov mase aluminijaste sponke, kar bistveno vpliva na izboljšanje proizvodnega procesa, skladiščenja, transporta in uporabe same, ker je sponka izdelana iz izolacijskega materiala, ni možen preboj električnega toka, poraba energije za njeno izdelavo je minimalna v primerj avi z aluminijasto, uporabIj en material j e primeren za kasnejšo reciklažo, v proizvodnem procesu pa je s tem bistveno zmanjšana poraba električne energije. Matjaž Kovač, dobitnik zlatega priznanja, se je v imenu vseh inovatorjev tudi zahvalil OZ Zasavje, o svojih nagradi pa je dejal: "Nagrada mi pomeni neko potrditev svojega dosedanjega dela, hkrati pa tudi spodbudo za naprej. V Mehaniki je to že drugo priznanje, tako da to pomeni, da smo na pravi poti. Razvoj izdelkov gre naprej in mi temu vsako leto sledimo. S tem se ukvarjam predvsem iz lastne želje, iz veselja do dela, nekaj pa tudi zaradi potreb trga. Prej pri tem sicer še nisem sodeloval, v prihodnje pa verjetno še bom." Na četrtkovi novinarski konferenci pa so Rado Perger, mag. Andrej Pušnik, predsednik Komisje za inovacije pri OZ Zasavje, in mag. Miro Draksler spregovorili predvsem o zgodovini in pomenu nagrajevanj inovacij in inovatorjev. OZ Zasavje je po besedah njenega direktorja Rada Pergerja trenutno edina OZ, ki skuša domače gospodarstvo krepiti in preobraziti na takšen Matjaž Kovač, dobitnik ZLATEGA PRIZNANJA način. Spodbudila jih je predvsem država, kije leto 1996 razglasila za leto inovativnosti. Na OZ Zasavje so si, po Pergerjevih besedah, takrat zadali, da naj bi razvojni preobrazbeni procesi tudi v Zasavju potekali v smeri inovacij. Zato so se odločili, da bodo vsako leto predstavili in nagradili novosti, ki so rezultat domačega znanja. "Gre namreč za trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev - v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva," so zapisali v vabilu na konferenco. Po štirih letih na Zbornici ugotavljajo, da so prispevali k razvoju te dejavnosti. Krog inovatorjev se širi, viša pa se tudi kakovost inovacij in njihovih prijavnih predstavitev. Najvišje ocene se vsako leto višajo. Do zdaj seje na razpise tako prijavilo 133 inovatorjev s 87 inovacijami, od katerih je bila večina tudi uspešno vključena v poslovni proces oziroma tržni proizvod. Lani nagrajena inovacija Mehanike na primer je na trgu zelo uspešna. Podjetju je pomagala tudi pri razvoju na drugih področjih. Po mnenju mag. Andreja Pušnika je podeljevanje nagrad predvsem močan nematerialni motivacijski dejavnik. Za ostalo pa morajo poskrbeti podjetja sama. Kot je opozoril mag. Miro Draksler, je v tujini namreč prav število inovacij in patentov pomemben dejavnik pri predstavitvi podjetja. Po njegovem mnenju je sistem inovacij nadgradnja sistema kakovosti. "Podjetja, ki imajo dobro urejen slednji sistem," je dejal, "imajo tudi več inovacij." To je jasno razvidno tudi iz seznama podjetij, ki vsako leto prijavljajo inovacije. Pri prijavah so vodilni pri tem projektu opozorili še na sestavljanje prijav. Tudi to je namreč pomemben del inovacije, s katerim pa imajo inovatorji običajno največ težav. Zaradi slabše predstavitve je kakšna inovacija že dobila manj žlahtno priznanje, kot bi ga sicer glede na svojo kakovost. Zato komisija ne skriva obrazcev, po katerih naj bi bila prijava oblikovana, ampak skuša inovatorjem pri tem celo pomagati. Je pa v teh letih viden napredek ,LTI.7L3V»3.?r, 10. SVEČANA 2000 tudi pri predstavitvah. Nekateri temu zdaj namenijo celo toliko časa, da jih prijavni roki prehitijo in morajo počakati na prihodnje leto. Za letošnjo zmagovalno prijavo je mag. Pušnik poudaril, da je bila odlična. udarni generator za visoke udarne tokove standardnih oblik vala, za tipsko in razvojno testiranje vseh vrst prenapetostnih odvodnikov MITJA CILENŠEK, za on-line skladiščno poslovanje prek interneta Mag. JURE KNEZ, dr. IGOR KOVŠE, iNova JURE KNEZ s.p. Trbovlje - sistem za krmiljenje in merjenje podatkov na strojih za iz Trbovelj - samozapome klešče MATJAŽ DRNOVŠEK, ŠTEFAN ŠKRABAR, ETI d.d. Izlake - naprava za avtomatsko barvanje justirnega vijaka in montažo zaskočnika na instalacijskih odklopnikih HS Stane Ocepek, dobitnik SREBRNEGA PRIZNANJA MITJA BRODAR, ETI d.d. Zlato priznanje: MATJAŽ KOVAČ, Mehanika Trbovlje d.d. -POLIMERNA NOSILNA SPONKA NIČELNEGA VODNIKA ZA ELEKTRO-D1STRIBUCIJSKE IZOLIRANE ZRAČNE MREŽE, NAPETOSTI DO 1 KV Izlake - sistem varovanja orodij na stiskalnicah ANTON ŠEMROV, MIRAN DOLINŠEK, ETI d.d. Izlake - plastični podstavek'DO DUŠAN JERMAN, PETER BREGAR, EVGEN KLANČIŠAR, ETI d.d. mehanska preizkušanje materialov - COMtrol Diploma za inovacijo PREDRAG JANOŠEVIČ, ANDREJ LAH, ROBERT ŠUNTAJS, BAY 2 d.o.o., tehnika in hidravlika, Trbovlje - digitalni MARKO DRAKSLER, TEVEx d.o.o. Trbovlje - električno iskrišče nizke napetosti do 50 V, 50 Hz in zadrževalec plamena - plamenska varovalka (PV) ŠTEFAN REPOVŽ, TOMAŽ REBERŠEK, Bartec-Varnost d.o.o. Zagorje - glavna sestavljalna Štefan Repovž, Tomaž Reberšek, dobitnika DIPLOME ZA INOVACIJO veja za motorske izdelke DRAGO LAVRIČ, Deloza d.d. V. Matkaž Javoršek, Dušan Šimenc, Andrej Kalšek, dobitniki SREBRNEGA PRIZNANJA Srebrno priznanje: STANE OCEPEK, Svea Lesna industrija d.d. Zagorje -funkcionalni koncept kuhinje "Ana" MATJAŽ JAVORŠEK, DUŠAN ŠIMENC, ANDREJ KALŠEK, Teve Varnost elektornika d.o.o. Zagorje -naprava za javljanje mejnih dopustnih koncentracij tip MKD alarm02 s pripadajočim senzorjem ogljikovega monoksida tip S-CO Bronasto priznanje: STANE ROZMAN, Mehanika Trbovlje, d.d. - Izlake - uvedba tehnologije mokrega čiščenja na grlih E 40 ANDREJ GROBLER, Oria Computers d.o.o. Zagorje - razvoj programske opreme merilec hitrosti in smeri vetra s prikazom temperature in pritiska zraka, primeren za ročno in stacionarno uporabo "vvindking" PETER KUNSTELJ, inovator Zagorje - ublažitev inercije plinskega kotla SAMO BAŠELJ, STANKO CIRAR, FRANCI UDOVČ, Bartec-Varnost d.o.o. Zagorje -priključna sponka za elektromotorje v eksplozijski zaščiti Eexe II/I RADO BOSTIČ, UROŠ FLERE, Semikron d.o.o. Trbovlje linija za proizvodnjo usmemiškega mostička KBU SREČKO MEDVEŠEK, MATIJA KORITNIK, Steklarna Hrastnik d.d. - plamenska polima naprava HINKO REPŠE, inovator iz Trbovelj - mikro-psiho tester Branka Jan RšEFTI PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Trg Franca Kozarja 1, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8t», Trbovlje, G S IVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELEKTROTOM SERVIS&TROOVINA Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel: (0601)71-321, gsm:(041)507-321 PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm:041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato, Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 1 6h, PO TELEFONU 0601 64 SS0N 0601 64 166 8 i: i«^ ITi m =f«-i iT* 3 INTEGRAL ZAGORJEVASVABI PREŽIVITE ZIMSKE P0ČIMCEV TUNIZIJI 7 dni že za neverjetnih 77.800 SIT SUPER Zf\mf\ lf\ P£V0/VUSK£ ppf\imt C-mALAND, m ?Am, TOSKANA, civer VUNAJ. DUBROVNIK... Pri nos že lahko dobite Kompasov katalog POLETJE 2000 Informacije in rezervacije na INTEGRAL ZAGORJE Telefon: (0601)64-443 IVUOHJLNi ivuoauuNi^r IVUOaANI^ TRBOVLJE -IVH03JLNI ~yr 3VU03ANI 3VM03JLNI ^ 3VII03ANI^r IVU03ANI 3VU03ANi^ 10. SVEČANA 2000 0 PISMO IZ ZAPORA - ODZIV NA v NASE PISANJE O DROGAH O drogah smo že pisali, pišemo in še bomo. Kmalu po objavi članka »Brez strokovne pomoči ne gre«, smo na uredništvu prejeli pismo iz zapora. Pisal nam je Trboveljčan, katerega jev zapor pripeljala droga. Tudi on bi rad pomagal zasvojencem, njihovim staršem, javnosti-zato objavljamo njegovo pismo. »Če boš objavljala moje članke, bi te prosil, da jih ne objavljaš pod mojim imenom, ker se lahko zgodi, da po končani kazni marsikje ne bom dobil službe! To je trenutno samo en »članek« in ker je ura že 22m, so nam ugasnili luči, tako da ne morem več pisati!« zavedati, kako zna boleti vse to, pa vendarle... Vsekakor se ob takem naslovu ponovno ozrem na svojo preteklost, kije bila zame dobesedno čarobna. Še danes se spominjam vsakega lepega trenutka, preživetega v srednji šoli, katerih sem bil kot dober učenec stalno deležen, tako s strani starih staršev, kot s strani razredne učiteljice. Stari starši so bili tisti, ki so mi dajali navdih in moč za premagovanje še tako majhne krize, kot je bil, na primer, prepir z mojo sestrico... Spominjam se kako smo z družino vsako leto odšli na morje. O tem bi lahko pisal in pisal, a mi moja trenutna bolečina tega žal ne pusti, ne pusti mi pisati o nečem, kar je zasidrano globoko v mojem srcu. Bilo je toliko življenjskih ciljev, toliko idej, polno energije,... danes pa sedim med temi nizkimi zidovi, kijih sovražim bolj, kot sem sovražil karkoli. Kaj seje zgodilo? Kje je tista luknja, ob kateri sem se spotaknil in padel še globlje? Zakaj je narkoman za nekatere hujši kot žival? Zakaj si ljudje ob tem zatiskajo oči? Vem le to, da sem se začel utapljati v lastnih obljubah, kot so na primer: »Saj bo, nič mi ni, ne skrbite.« V resnici pa sem trpel, kajti zavedati sem se začel, da se moje življenje vedno bolj oddaljuje od tistega, kar sem nekoč želel postati, da se oddaljuje, da se oddaljuje od mojih edinih prijateljev - starih staršev. Kajti vse tiste moje »prijatelje« sem »odpikal« in sedaj začenjam novo življenje, življenje brez drog! Kar naenkrat sem pristal na ulici. Še se spominjam dne, deževnega, jutranjega sprehoda po meglenih ulicah Trbovelj, ko sem se pogovarjal sam s seboj, načrtoval, kako se bom odrekel drogi, kako bom temu naredil konec. Toda ne, kot da nisem hotel uiti iz tistega čistega brezna, od katerega sem prejel ravno dovolj moči, da preživim sleherni dan, ne ozirajoč se, kaj se bo zgodilo jutri. Ta prekleta droga, ki seje zasidrala v meni in mi začela rušiti sanje... Sam Bog je priča, kako zelo sem se trudil odvaditi te preklete razvade, toda vsa ta leta neuspešno. Spominjam se koliko bolečin, muk, koliko solza je bilo vloženih v to vojno 20. stoletja, toda na žalost brez uspeha. Veliko, še več, ogromno bi lahko pisal o svojem življenju. O teh neprijetnih »pustolovščinah«, toda o tem drugič. A končna resnica je ta, da sem zaprt, da plačujem ceno za vse svoje življenjske »napake«! Pravzaprav jih sploh ni bilo veliko. Le tista ena - najvecja -DROGA, HEROIN. V trenutku, ko so me zaprli, niso zaprli le še ene številke, telesa, temveč vse moje občutke in vsa moja čustva. Zdi se mi, daje ta trenutek le še za to, ker moram živeti. Tu notri je tako zelo težko najti smisel, ta borba med zidovi, borba za pravi jaz, za očiščenje, za dušo, ki bo nekega dne lahko zaživela tako, kot je živela nekoč, daleč nazaj, brez drog. Sedaj so samo še stari starši, sestra, mati in tisti žarek, ki mi daje voljo do življenja. Brez njih moje življenje ne obstaja več. Ko se vsak večer, preden zaspim, ozrem po svojih življenjskih tirnicah, vidim, daje minilo že preveč časa od takrat in vedno znova me razjeda vprašanje: »Kaj bi bilo, če ne bi...?« Ravno to vprašanje je tisto, ki me žene naprej, naprej po tmjavi poti, da bi znova odkril tiste sposobnosti, ki so tlele v času moje mladosti, sanj, iskrenih idej, radostne energije, da bi le-te znova postale moja resničnost. Za marsikoga je to nerazumljivo kot zmešnjava, razumljivo pa je tistemu, ki se še vedno lovi, ki si na vse pretege želi uresničiti vsaj del svojih sanj, nedolžnih sanj s svojega otroškega dvorišča, nastalih brez pritiska ovir, katerih nekdo, ki ni pripravljen in jih ne zna premagati. Če sem čisto pošten, moram reči, da to ni tisto, o čemer sem želel pisati, pomeni pa mi novo spodbudo pri tem, da se prebudim iz temačnega spanca, ki postaja vse težji in težji. Ne smem mu dovoliti, da me premaga, da napoči konec vseh mojih upanj in idej, saj vendar še živim in si želim sprejeti pomoč tistih, ki razumejo ta začaran, notranji boj, ta moj klic »NA POMOČ!« Skupaj se vendar da premagati to nepošteno bitko, da se rešiti iz vsega tega. In končno se da postaviti na noge in živeti za vsaj nekaj tistih daljnih želja. To je zame edini dokaz za to, da znaš res živeti! »KAJ BI LAHKO BIL, ČE NE BI...?« Že ob samem naslovu zapadem v globoko depresijo razmišljanja, po kateri le s težavo pričnem s pisanjem. Še preveč dobro se znam Katja S. KAKO JE OSPELINFO DAV IN KAKŠNA BO LETOS ŠKLABOVA SKUPŠČINA Postaja skoraj že tradicija, ki vsako leto privabi lepo število radovednih dijakov trboveljske gimnazije. Šklabov INFO DAV, namreč! In uspel je tudi v petek,4.2.. Skoraj popolna postava Šklabovega aktivnega teama in nekaj prijateljev Šklaba, ki smojih poimenovali kar "zunanji " sodelavci, so pomagali pri dokončni izvedbi projekta. Startali smo ob napovedani osemnajsti uri, v učilnici številka osemnajst na Gimnaziji Trbovlje. Učilnica je bila zelo kmalu polno zasedena. Vsakdo, če le ni prišel prepozno, je dobil Šklabovo mapo, koledarček in seznam projektov v tem in prihodnjem mesecu.Poskrbljeno je bilo za zajetno količino informativnega materiala Univerz Ljubljana in Maribor. Na vrsto so prišle tudi želje in vprašanja dijakov. Predvsem je bil naš cilj, da predstavimo študentski pogled na študij z vidika lastnih izkušenj. Da dijakom povemo tisto, kar so nam "pozabili". Urica druženja je hitro minila. ŠKLAB, kot organizator je bil z izpeljavo zelo zadovoljen. Sproti se učimo in vsako leto smo boljši, saj je bil to že četrti Info day izpod Šklabove taktirke. Preostane mi le še, da pohvalim trboveljske dijake in se zahvalim tudi vsem tistim, ki ste kot prijatelji Šklaba pomagali s svojimi informacijami in si vzeli čas za nas. Dijakom pa Šklab seveda želi uspešno opravljanje mature in kar največ sreče pri vpisovanju v študijske programe! Info day smo srečno in uspešno zvozili. 18.2. pa čaka še Šklabova SKUPŠČINA. Letos je dogajanje postavljeno v klub Imperius na Izlakah. Začetek bo ob osmi uri zvečer. Po uradnem delu sledi zabava v Šklabovem stilu in smo jo poimenovali kar ŠKLAB,ŠOK IN ROK v Imperiusu. Vstopnina ostaja simbolična: 150 do 300 tolarčkov. Odvisno, a si Šklabuc ali pa samo prijatelj Šklaba. Vabljeni! Študentski pozdrav! V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI JE ŽIVAHNO V hrastniški knjižnici Antona Sovreta so pripravile knjižničarke statistični pregled lanske dejavnosti, iz katere je razvidno, da Hrastničani knjižnico radi obiskujejo. Naštele so 87 tisoč različnih izposoj knjig - 67 tisoč, sledijo časopisi s 13 tisoč izposojami, več kot 7000 pa je izposoj avdio kaset, vido kaset in cd plošč. Vse našteto sije izposojalo 34.500 obiskovalcev. Knjižnicaje tudi žarišče prireditev, saj sojih našteli za lansko leto kar 91. Mladi so sodelovali v uganki meseca devetkrat, za bralno značko so pripravili 22 srečanj, dvanajstkrat pa so se preselili v pravljični svet. Devetkrat so pripravile knjižničarke pedagoško uro, trikrat igralno uro in šestkrat potopisno predavanje. Hrastničani so si v teh prostorih lahko ogledali pet razstav, pet ustvarjalnih delavnic, tri predstavitve knjige in tri srečanja. Osemkrat so se obiskovalci pomerili v knjižnem kvizu, dvakrat je bil na obisku vrtec, pripravili so dan odprtih vrat in trikrat poseben ogled knjižnice. "V zadnjem času posvečamo posebno pozornost informacijski dejavnosti," je povedala vodja knjižnice Miri Vučetič. "Knjižnica postaja vse bolj informacijsko središče, kar nam omogoča računalnik. Ena izmed kolegic se ukvarja predvsem s tem..." Miri Vučetič je še povedala, da trenutno pripravljajo razstavo v počastitev Prešernovega praznika. Razstavili bodo knjige, ki so v ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE POLJSKI MAK Maurice Messegue je v svoji knjigi Zelišča za zdravje zapisal, daje zanj poljski mak simbol življenja, veselja, izobilja in blaginje. Pravi še: »Kar poglejte ga: drži se ponosno kot petelin, človek bi presegel, da vidi njegov greben!« Sam moram priznati, da mak ne uporabljam za pripravo čaja, še več, niti ga poleti, ko cveti, ne nabiram za zimsko »rezervo«. Makova zrna pa občasno pri peki prekmurske gibanice uporablja mama in moram priznati, da mi v kombinaciji z orehi in jabolkami zelo tekne. Verjetno ni treba predolgo govoričiti, kje ta živordeča roža raste. Najdemo ga pomešanega na polju med zrelim žitom. Poljski mak sicer vsebuje uspavalno učinkovino, vendar ne nevarnega morfija, kije na svetu storil že toliko gorja, temveč alkaloid readin. Ta deluje kot pomirilo, ki ne povzroča smrti in človeka ne zasvoji. Na makove cvetove naletimo že v egiptovskih grobnicah. Mlado makovo listje so na primer jedli Stari Grki v solati in ta navada seje obdržala v Italiji vse do 16.stoletja. Danes so zeliščarji dognali, da so makovi cvetovi s štirimi rdečimi cvetnimi listi in semeni, rahlo omamni, da spodbujajo znojenje, olajšujejo odkašljevanje, zdravijo prsne bolezni in učinkujejo kot pomirjevalno in blažilno sredstvo. Mnogi zeliščarji opozarjajo, da maka nikar naj ne uporabljamo za pripravo uspavalnih sokov za preteklosti dobile kakršnokoli literarno nagrado. Razstavo bodo otvorili v četrtek, 10.februarja, ko bo tudi predstavitev knjige Željka Kozinca Lep dan kliče. FancT Moljk KONCERT BOŽIČNIH PESMI V nedeljo, 30.januarja ob 18.uri, je bil v župnijski cerkvi sv.Martina v Trbovljah, božični koncert oziroma koncert božičnih pesmi. Pela sta dva študentovska pevska zbora in to študentski zbor Rosa iz Ljubljane ter Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj. Prvi je zapel nekaj pesmi pod vodstvom zborovodkinje Alje Kastelic-Primc, trboveljski zbor, ki v svojih vrstah združuje študente iz Zasavja, pa je pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka zapel deset pesmi. Zbora sta nastopila pred polno cerkvijo poslušalcev, ki so vsem nastopajočim dajali po vsaki zapeti pesmi priznanja z dolgim in močnim ploskanjem. Zbora sta pela pesmi, ki se motivično nanašajo na božične dni, vendar jihz redko slišimo, čeprav so jih zložili slovenski skladatelji. Nekaj pesmi je na orglah spremljala Maja Rojko, v programu pa je sodeloval tudi klarinetist Janez Benko. V prvem zboru je nastopilo 15, v drugem (domačem) zboru pa 35 pevk in pevcev. Oba zbora sta s svojimi svežimi glasovi in kakovostnim petjem pripravila izjemno lep pevski večer, ki bo poslušalcem še dolgo v spominu. T.L. ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE otroke. Nekoč so makov sirup v medicini uporabljali kot zdravilo pri kašlju, danes ga uspešno nadomestijo z drugimi zdravili rastlinskega izvora, je v knjigi Zdravilna zelišča napisal dr.Heinrich Neuthaler, ki še posebej opozarja na strupenost vrtnega maka, ki je sorodnik poljskega. Maurice M. svetuje, da lahko pri pripravi čaja makove cvetove primešamo še trem drugim zelem in sicer lapuhu, slezenovcu in navadni majnici. To mešanico čaja priporoča vsem, ki jih mučijo prsne bolezni, bolezni grla, žrela in dihalnih poti (angina, bronhitis, kašelj). Nasveti »naših mam« Poparek iz makovih cvetov je rahlo pomirilo, ki koristi, da lažje zaspimo. Čaj pripravljen iz makovih glavic (7 do 8) in litra vode, je dobro uspavalno sredstvo (4 velike žlice pred spanjem) pa tudi dobro zunanje sredstvo, kot grgralo proti angini in kašlju. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI ZAPRTJU? Pri zaprtju, tej nadlogi sodobnega sveta, nam pomagajo vsa odvajalna zelišča, še posebej: ajbiš, angelika, artičoka, bazilika, bezeg, borovnica, breskev, čebula, česen, češmin, črna meta, črni trn, cikorija, češnja, gorčica, hmelj, islandski lišaj, jablana, janež, jesen, kamilica, krhlika, kordabenedikta, mandljevec, bela omela, oreh, pehtran, pelin, rman, srčna moč, sobljasti triplat, sliva, slezenovec, tavžentroža, timijan, vijolica in vrstnica. Pripravil Igor Goste 10. SVEČANA 2000 Ir Iv 3 IV t i» T. Ob 2. obletnici delovanja Tehnično servisnega centra Labad.o.o. VEDNO PRIPRAVLJENI POMAGATI Pravzaprav ni Litij ana, ki še ne bi slišal za Tehnično servisni center Laba d.o.o., ki je s svojo ponudbo že nekaj časa uveljavljen tudi pri Zagorjanih, sčasoma pa bodo center spoznali tudi Trboveljčani in Hrastničani. V Tehnično servisnem centru Laba d.o.o. na Ponoviški llb v Litiji poleg tehničnih pregledov, servisiranja in prodaje vozil nudijo tudi avtovleko. Če ste v težavah, lahko non stop pokličete na telefonski številki 041/641 -387 ali 041/624-253, kjer so fantje iz Labe takoj in zmerom pripravljeni Za akcijo, da ne boste nikoli nebogljeni na cesti v primeru, da vas jekleni konjiček pusti na cedilu. Da pa se to ne bi zgodilo. opravljajo vsako soboto brezplačne preventivne preglede vozil. Sicer pa je njihov delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah pa so vam na voljo od 8. do 12.ure. Tudi vozniki tovornjakov so dobrodošli, saj opravljajo tudi posebne tehnične preglede za tovorna vozila "CEMT". In kako so v podjetju s 16 zaposlenimi zadovoljni s preteklim letom? "Lansko leto je bilo drugo leto delovanja našega tehnično servisnega centra in v primerjavi s prvim letom delovanja je poslovni rezultat zelo dober. Tako po obiskanosti in zaslužku smo zabeležili 60% porast. To pomeni toliko več tehničnih pregledov, zavarovanj, podaljševanj registracij in podobno. Eden največjih uspehov je gotovo pridobitev podaljšanja opravljanja registracij vozil za štiri upravne enote, saj smo prvo leto lahko opravljali te storitve le za Litijo in Zagorje, kasneje tudi za Trbovlje in Hrastnik. Vsem tem storitvam smo dodali še računalniški salon, kjer je na voljo vsa računalniška oprema. Poleg renaulta smo se lotili prodaje še treh novih znamk vozil - chrysler, jeep in daewoo. Najnovejšo noviteto pa predstavlja avtovleka, saj smo kupili čisto novo vozilo z moderno opremo za tovrstne prevoze," je pogovor začel direktor in lastnik Tehnično servisnega centra Laba, Boštjan Laba. Poleg vseh novitet so letos že drugič podelili osebni avtomobil renault twingo. Akcija "TWINGO ZASTONJ" seje začela z januarjem 1998. V njej so lahko sodelovali vsi, ki so pri Labi d.o.o. opravili tehnični pregled in zavarovanje (ta pravila so veljala prvo leto), v letu 1999 pa so pravilom za sodelovanje še dodali, daje moral tisti, kije želel sodelovati, moral opraviti pri njih še podaljšanje registracije. Letos so podelili že drugi tvvingo, srečni dobitnik pa je bil Bojan Vodenik iz Gabrovke pri Litiji. "Ob pogledu na slike se ne ustrašite, saj smo vozilo predali v prave roke. Resda je po kuponu avto dobil Bojan Vodenik, toda ključe smo predali njegovi ženi, ki bo avtomobil tudi dejansko uporabljala," je pojasnil Boštjan Laba. Načrti za leto 2000 so že zastavljeni. Glavni cilj je povečati promet pri tehničnih pregledih, zlasti iz Zasavja. Boštjan je o tem povedal: "Upam, da bomo pridobili več ljudi iz Trbovelj in Hrastnika. Tb bi zlasti pozval tiste, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano, da se enkrat ustavijo v Litiji in se prepričajo o naši kvalitetni ponudbi." Poleg tega imajo v načrtu ljudi navaditi, da bi koristili njihovo celovito ponudbo (nakup avtomobila, servis, tehnični pregled, avtovleka, ročna avtopralnica) in pa to, da bi ljudje sprejeli njihovo računalniško ponudbo. Sicer pa bodo svojo ponudbo razširili še z enim projektom, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Ni pa skrivnost, da se bo akcija "TWlNGO ZASTONJ" nadaljevala tudi tretje leto zapored. O tem, kdo bo srečni dobitnik tega francoskega ljubljenčka, več čez leto dni, ko bomo med drugim tudi lahko zapisali, če so se ambiciozni načrti Tehnično servisnega centra Labad.o.o. uresničili. Besedilo: Peter Motnikar Slike: Petra Kunc EHNiČNO EfRVISNI ENTER d.o.o. Ponoviška 1 Ib, 1270 Litija, Telefon: 061/883-044.883-920,Telefax: 061/883-040 --------------------------------------—____________________________________/ F.či.rčTr n.77.Ji. ul&bslgo 7 KATARINA RAJ ER Če ima le čas, gre rada v gledališče. Navduši se nad komedijami in dobrimi igralci. Gledališče ji namreč pomeni razvedrilo in včasih se tudi ob resnih dramskih igrah sprosti. Obenem pa je tudi dostikrat na odrskih deskah, saj že trinajst let sodeluje v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček. Letos praznujejo 35-letnico obstoja in so najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Pred kratkim je prejela ŠTIČEK '99 za najboljšo recitatorko. Lani pa so jo nagradili kot najboljšo improvizatorko in predlani kot najboljšo igralko. Ampak ji Štilčki niso edina spodbuda za delovanje v amaterskem gledališču, prvenstvenega pomena je namreč navdušenje publike. Tudi otroške dramske igre igrajo in za otroke pravi, da so zelo zahtevna publika, ki pa znajo tudi pohvaliti, če jim je kaj všeč. Pravi, da rada spoznava različne vloge, sleherna pa zahteva maksimalno angažiranje v smislu, da seji čimbolj posvetiš in jo kar najboljše podaš gledalcem. Tudi stranske vloge so marsikdaj zelo pomembne, gledališčniki pa kaj kmalu precenijo svoje zmožnosti in se jim nikakor ne zdi poglavitno, češ, da bi se vsakdo zavzemal le za glavno vlogo. Doslej so kar posrečeno izbirali vloge; sleherna igra pa pomeni novo navdušenje. Kot je dejala, je včasih tudi trema motivacija za boljšo igro in mladi gledališčniki znajo podebatirati o igri in drug drugemu omeniti, kaj bi lahko storili boljše. Pa tudi pravcati prijatelji so postali, saj so iskreni in strpni en do drugega ter niso zamerljivi. Gledališke vaje imajo vsak teden in sicer se pričnejo na novo dramsko igro pripravljati najprej z bralnimi vajami, s pogovarjanjem o vlogah, šele potem vaje nadaljujejo na gledališkem odru. Ko bo diplomirala, bo profesorica razrednega pouka, nekaj izkušenj pa sije že nabrala. Trenutno poučuje razredno stopnjo na Podružnični Osnovni šoli Sava pri Litiji. In delo z otroki seji je zmeraj zdelo prijetno, je namreč taka, da se rada zabava, smeji, navdušijo iskrenost in optimizem. Predvsem pa je pozorna tudi na spoštljiv odnos do sogovornika. Naklonjenaje prijateljem, v spodbudo jim je tudi takrat, kadar naredijo napako in si zanje zna vzeti čas ter jim prisluhniti. Ne mara hinavščine in mnenja je, da ne bi bilo toliko čenč, če se ljudje ne bi dolgočasili, ali če bi se bolj ozrli vase. Tudi glede fantov soji všeč taki, ki znajo nasmejati in s katerimi seje prijetno pogovarjati. Razen gledališča se hobijem ne posveča pretirano. Občasno sicer tudi smuča, plava ali igra tenis, poredko gre tudi v kino ali na koncert. Zdi seji, da mladi kažejo vse več interesa za gledališče in s tem tudi drznosti za nastopanje. Pravi, da nikakor ni trmasta, saj ceni dogovarjanje in včasih vztraja bolj, drugič manj. In simpatična ji je dobra družba, simpatijo išče tudi pri prijateljih, katerim seje veselje zaupati, simpatije pa ji vzbuja tudi nova gledališka igra, katero bodo že čez nekaj tednov premierno uprizorili. Tekst in foto: Petro Radovič SLOVENSKI SVETNIKI ZA TRETJE TISOČLETJE (3. dd) V današnjem prispevku bomo nekoliko pobliže predstavili mučence iz okolice Ogleja: Kancija, Kancijana in Kancijanilo, ki so živeli v drugi polovici 3. stoletja. Kancij, Kancijan in Kancijanila so izhajali iz premožne Oglejske družine, kije imela sorodstvene vezi tudi z ugledno rimsko rodbino Anicijev. Iz te rodbine je bil tudi cesar Kar (vladal leta 282-283), ki je bil kristjanom naklonjen. Starši so Kancijem kmalu umrli, vendar pa so bili že poučeni in krščeni v krščanski veri. Vse tri je v veri poučil in vzgojil njihov učitelj Prot. Kancij je bil starejši od brata Kancijana ter sestre Kancijanile (ki sta bila dvojčka). Po smrti cesarja Kara so za kristjane zopet nastopili težki časi. Dioklecijan in Maksimiljan sta izdala odlok, ki je nalagal vsem svobodnim državljanom, da z javnim darovanjem počastijo državne bogove, sicer jih bodo doletele hude kazni. Kanciji, ki so takrat živeli v Rimu, so se skupaj z učiteljem Protom (da bi se izognili preganjanju) odločili zapustiti Rim. Prodali so premoženje, ga razdelili revežem ter osvobodili številne sužnje, med katerimi so se dali nekateri krstiti. Nato so se napotili v Oglej, kjer je prebival njihov prijatelj Krizogon, v okolici Ogleja pa so imeli tudi posestva. Toda v Ogleju so ob prihodu naleteli na še hujše preganjanje kristjanov, ki sta ga izvajala cesarjev namestnik Dulcidij in sodnik Sisinij. Številni kristjani so bili v ječah. Ponoči so se Kanciji podali k ječam in podkupili stražarje, da so lahko poizvedovali pri zaprtih kristjanih za prijateljem Krizogonom. Izvedeli so, daje pretrpel mučeniško smrt v kraju Aquas Gradatas, kjer gaje dal pokopati dobri duhovnik Zoilus. Kanciji so se v ječah zadržali do jutra, bodrili so zapornike ter skupaj z njimi častili Krizogenovo mučeništvo. Po tem dogodku so začeli vsem oznanjati Kristusa, dogajale pa so se tudi čudežne ozdravitve. Vse to ni moglo ostali nezapaženo. Dulcij in Sisinij sta zahtevala, da se jima predstavijo in javno počastijo državne bogove. Toda Kanciji so odgovorili, da raje umrejo, kakor da bi se izneverili svoji veri. Kanciji so bili visokega rodu, zato sta Dulcij in Sisinij poročala v Rim, da so zavrnili predpisane daritve ter da v imenu Jezusa Kristusa delajo čudeže. Sporočilo iz Rima je bilo jasno - če se ne podredijo odlokom, morajo biti obsojeni na smrt. Kanciji in njihov učitelj Prot pa so že zapustili Oglej. Odpotovali so proti kraju, kjer je umrl Krizogon. Ponoči, ko so počivali, so doživeli nenavaden obisk. Prikazal se jim je Kristus in jim rekel: »Mir vam bodi. Dajte, pojdite k mojemu dragemu Krizogonu, zakaj tam sem tudi za vas pripravil vence; tam boste kronani in boste uživali večno blaženost v kraljestvu mojega Očeta, skupaj s Krizogonom. Ne bodite žalostni: če vas v enem mestu preganjajo, pojdite v drugo; tisti, ki bodo vas preganjali, bodo mene preganjali.« Naslednje jutro so potovali naprej. Ustavili so se na kraju, kjer je bil pokopan Krizogon, in molili. Med molitvijo pa je za njimi prišel Sisinij s spremstvom in ponovno zahteval, da darujejo državnim bogovom. Ponovno so odklonili. Kanciji in njihov učitelj Prot so se poslovili eden od drugega ter sprejeli obsodbo. Bili so obglavljeni. Častiti duhovnik Zoilus je njihova telesa dal maziliti z dišavami, in njih pokopati v majhen grob v kraju Aquas Gradatas, 12 milj od Ogleja. To je bilo leta 303. Kraj seje kasneje preimenoval in se še danes imenuje Škocjan ob Soči (kasneje je bilo ime poitalijančeno v San Canciano džlsonzo). Češčenje Kancijev je bilo v preteklosti zelo razširjeno na celotnem slovenskem narodnem ozemlju. Veljali so za priprošnjike, še zlasti za odvrnitev od povodnji in ujme, pa tudi kot pomočniki zoper kugo in kolero. Češčenje seje zaradi pomena in vpliva Ogleja širilo tudi drugod. Tako so oglejski patriarhi občasno sestrskim cerkvam podarjali relikvije svetih Kancijev, pa tudi drugače so se relikvije širile pa raznih krajih Evrope (Benetke, Padova, Verona, Ravenna, Sens v Franciji, Hildesheim v Nemčiji...). Vendar pa češčenje ni bilo nikjer tako razširjeno kot ravno na Slovenskem. Branko Nima« Q O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih / / ^ filmov, glasbenih spotov in a—1 n ^“prireditev za interno 04, 765-V uporabo in javno prikazovanje, z . . « g možnostjo sponzoriranja postaaite 'UtCTri % 1 trženje in produkcija za gospodarsko — interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ^ • .aa • i + E-mail: atv.signal@sioLnet NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 89,7 MHZ x ) radio EOSS Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ 10, SVEČANA 2000 n.j. r: T Ci.77.Jl VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI K45 NAGRADIMO Pravilna rešitev 25.literarne uganke se je glasila ANTON MARTIN SLOMŠEK. Na uredništvo smo prejeli kar nekaj točnih odgovorov. Med pravilnimi smo izžrebali Heleno Trošt iz Trbovelj, ki bo prejela knjigo Tatjane Polanc O možu, ki je izgubil sebe, ki jo poklanja Multima iz Kisovca. Pred vami pa je že 26.1iterarna uganka. V tej in v naslednji številki vam bomo predstavili enega najplodovitejših partizanskih pesnikov. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je bil zaradi komunistične dejavnosti izključen. Šolanje je nadaljeval v Mariboru. Pod V Avtor: Moje ime: Naslov: KO UGASNEMO RAČUNALNIK... Zajeten kup knjižnih novosti se mesečno nabere na policah zasavskih knjižnic. Število novih knjig, ki so namenjene njihovim članom, se giblje med dvesto in tristo, od tega je 40 do 50% leposlovne literature. Izbor za kratko predstavitev ni bil niti najmanj enostaven, pa vendar... Med novostmi v januarju so se v knjižnici Zagorje odločili za Girardovo KAKO NAJBOLJE TRŽIM SEBE. Trženje lastnih sposobnosti je danes nujnost, ne glede na to, na katerem področju smo dejavni. V knjigi, ki jo je napisal najboljši prodajalec na svetu, najdemo vse skrivnosti dobrega trženja: kako razviti večje samozaupanje in kako ga pokazati drugim, kako je razgovor za službo lahko prva stopnica na poti k uspehu, pomaga spoznati, katere so vaše najbolj dinamične osebnostne lastnosti, kako osvojiti umetnost pozornega poslušanja in jo uporabiti pri svojem napredovanju. Še nekaj zanimivejših naslovov: Fritz-Kunc m.: Zbogom, prijatelj moj; Sheldon S.: Prekriženi načrti; Zagorje 2000 - interaktivna multimedijska predstavitev Zagorske doline; Slivnik D.: Potnikovo poročilo; Vreg M.: Obkoljena zver ali Moj boj z raščo. Knjižnica Tone Seliškar v Trbovljah predlaga knjigo Rowlingove z naslovom Harry Potter: kamen modrosti. Harry Potter misli, daje običajen fant. Potem pa ga reši sova, znajde se na Bradavičarki, akademiji za čarovnike, se nauči igrati Quidditich in se spopade na življenje in smrt. Harry Potter ima namreč posebne moči. H.P. bo verjetno klasično delo mladinske književnosti, ker avtorica uporablja pripovedne prijeme klasikov, vendar jih prenavlja na briljanten način, ker ponuja zapleteno in zahtevno zgodbo v obliki zabavnega trilerja. ... in še: Saksida L: Prešeren.doc; Bottet B.: Spletke na olimpu; Gaber M.: Sorodni duši; Konjajev Z.: Zvestoba Hipokratu; Miler A.: Casanova. V Matični knjižnici Litija so v mesecu januarju kupili skupno 558 knjig, od tega 158 leposlovja in 400 strokovnih del. Med priljubljenimi in iskanimi deli je roman Debeluška slovenske avtorice Janje Vidmar, ki govori o temi, s katero se srečujejo številni mladi pa tudi odrasli. Gre za težave s hranjenjem: ali se nekatere dekleta odrekajo hrani zaradi vitke postave ali pa se za tem skriva kaj resnejšega - uporništvo, osebne težave, bolezen? Dijakinja Urša nam pripoveduje o svojem življenju, o ljudeh okoli sebe, o vzorih, o zapletih, v katerih išče sebe. Romanje vzljubila mladinska publika, po njem posegajo številni odrasli, saj spoznavamo, da smo dragoceni, ne da bi morali za to kaj posebnega storiti. V knižnici v Hrastniku so se odločili, da bralcem predstavijo veličasten roman, tudi prvi zgled romana absurda, to je GRASS-ov PLOČEVINASTI BOBEN. Grass uporablja humor kot nož - spravi vas v smeh - in vam obenem pušča kri. O drugi svetovni vojni govorijo številni romani, a le peščica jih je zares velikih. Pločevinasti boben nedvomno sodi mednje. Roman je prispodoba, v kateri sta v brezobzirni groteski upodobljena Hitler kot v rasti zaostal triletni bobnarček ter predvojna, medvojna in povojna Nemčija z vso osebno in kolektivno krivdo, pa tako aktualno, daje okupacijo je bil najprej zaprt, nato je odšel v partizane, kjer je bil kulturni referent v 14. diviziji. Padel je nad Belimi vodami blizu Šoštanja leta 1944. Svoje pesmi je izdal v zbirki Pesmi (1944), po smrti pa so izšle še druge njegove pesmi, zlasti v zbranem delu leta 1949. Pesniti je začel sicer tik pred vojno, pesniško dozorel je med vojno. Oblika njegovih pesmi je preprosta, tako da so nekatera besedila, podložena z glasbo, ponarodela. V pomoč pri reševanju vam objavljamo del njegove pesmi iz cikla Ljubezenske: Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Ime avtorja dela te pesmi vpišite v kupon in če boste imeli pri žrebu srečo, vas čaka nagrada. Uganko sestavil Igor Goste pozneje po romanu nastal tudi svetovno uspešen film. MAH ŠE ENAZ LANSKEGE PRILOGE "LIST": Joža Ocepek: RAJ BREZ JABLAN Bodi Adam v mojem raju. Nasadila sem sadnega drevja za naju, da nama bo dajala senco in si bova s sadeži tešila lakoto. Povedala ti bom zgodbo in ti mi boš povedal zgodbo. Jutro bo napolnilo najin dan z besedami utehe in tolažbe in popoldne bo prisluhnilo tožbam po hrepenenju in izpolnitvi. Večer naju bo našel pripravljena za novo zgodbo, tvojo in mojo. Sprehodila se bova po raju, med drevjem, kjer ni jablane. Bodi Adam v mojem raju, nikoli ne boš mogel utrgati jabolka. MINUTA ZA JEZIK Urednik mi je že nekajkrat svetoval, naj spet žrtvujem kakšno minuto zajezik... Pa se človek težko loti stvari, za katero ve, daje brez haska. Tistim, ki je vseeno, se požvižgajo na jezikovna pravila, tisti pa, ki imajo jezikovni čut, se učijo sami... Vse življenje. Dokler pišejo. Pravil je ogromno pa še ta se spreminjajo, saj je jezik živ organizem. Pa se lotimo spet vejice - za tiste vmes... Nekateri dobro čutijo, da dvoje dejanj ločimo z vejico. Opazijo povedek v vsakem stavku. Ločimo jih torej z vejico ali veznikom. Od nekod jim pa še zveni, da pišemo vejico pred ko, da, če... To pa vedno ne velja. Včasih so ti vezniki večbesedni in jih zato čutimo kot celoto. Vmes torej ne pišemo vejice. Primer: Medtem ko šiva, gleda televizijo. Nagrajen bo, zlasti če bo v roku končal sprejeto delo. Zgodaj je odšel, zato da ne bi zamudil letala. To velja še za nekatere vezniške izraze: potem ko, brž ko, šele ko, tako da, ne da, toliko da,... Ljudje, ki pišejo v javnosti, ki morali več brati in vzeti v roke kdaj pa kdaj Pravila I. SP. Tudi mizarji, pleskarji, električarji... uprabljajo za svoje delo ustrezno orodje. Fond Moljk «otL A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel: 061/719-450, fax: 061/716-183_ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 TOURING MFC GL 1500 SE Gold VVing 3.151.500 NOVO ST 1100 Pan European 2.251.680 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 2.064.720 VTR 800 F1 1.909.044 CB 750 F2 Seven-Fifty 1.364.688 CB 600 F Hornet 1.277.760 NOVO ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade 1.867.920 VTR 1000 F Fire Storm 1.769.640 CBR 600 F 1.622.040 NSR 125 R 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow VT 125 C Shadow 2.377.920 NOVO 1.813.536 novo 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 875.400 NOVO ENDURO XL 1000 VVaradero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 1.848.240 novo 1.603.440 1.202.280 1.001.760 945.360 NOVO 785.880 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 444.000 439.200 CROSS CR 125 R* 990.000 CR 8R* (mala kolesa, model 98) 620.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 l EHN/ČNO Servisni V&E N TER LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax; 061/883-040 TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL - POSEBNI PREGLEDI (CEMT) - ZAVAROVANJA ’ Triglav. Maribor, Slovenica. Tilia - PODALJŠANJA REGISTRACIJ Litija, Zaaorie. Trbolie, Hrastnik - BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI vsako soboto - PRODAJA IN SERVIS VOZIL Chrvsler, Jeep, Daewoo, Renault - PRODAJA RABLJENIH VOZIL -AVTOVLEKA >VL - SALON IN SERVIS OSEBNIH RAČUNALNIKOV e-msiil: in-foO^-tsc-laitoai.si ODPRTO 8-19 SOBOTA 8-12 Jofj.~fi rJ.T7.J7. DR. BORIS SKALIN - HRASTNIČAN TOLMINSKIH KORENIN V Knjižnici Antona Sovreta so ponovno pričeli s serijo pogovorov s skupnim naslovom Hrastniška obzorja. Pripravlja in vodi jih novinar Marko Planinc, ki želi predstaviti ljudi, ki imajo korenine v Hrastniku in so se proslavili s svojim delom daleč naokrog. Mednje gotovo sodi dr.Boris Skalin, s katerim se je v četrtek, 27.januarja2000 pogovarjal Marko Planinc. Človeka s takšno energijo in nadvse pestrim življenjem je težko predstaviti v eni sami uri. Bil je kmetijski strokovnjak, mojster fotografije, športnik... Vendar je voditelju uspelo, da je izvabil iz njega tudi davne spomine na otroštvo, ki se je začelo na Tolminskem... Takole je začel pripovedovati: "Oba, oče in mati sta s Tolminskega, kjer so si Primorci obupno prizadevali, da bi ohranili ta del Slovenije slovenski... Prepevali so v zborih, igrali v dramskih skupinah, delovali v društvu Sokol... Ljudje so bili navadno zelo zavedni. Med nosilce kulture pa so spadali tudi učitelji in duhovščina, zato so imeli zanje posebne prijeme... Moj oče je bil učitelj in tako je pri mojih treh letih izvedel, da ga bodo izselili na Sicilijo. Zbežal je v Kraljevino Jugoslavijo - z dežja pod kap. Že prvi dokument je bil napisan v cirilici..." Najprej so se ustalili v Dobu pri Domžalah, kjer se je oče takoj priključil k Sokolom. Oblastem ta korak ni najbolj ugajal, zato so ga prestavili v Podkraj, hrastniški zaselek ob Savi, kjer je bila skromna šola. Na ta leta ima lepe spomine. Živel je z naravo, kar mu je vtisnilo pečat za celo življenje. Rad se spominja tudi ljudi - kmetje so se na primer dolgo odločali, potem pa hitro odločili. Oče je zasnoval na šoli vrt, kjer so uvedli pravo proizvodnjo. Pomagali so si celo s toplo gredo. Sadike so potem otroci odnesli domov. Ustanovil je tudi šolski odbor, kar ni bilo priporočljivo. V Podkrajuje bil vsa dolga leta sezonski učitelj ali dnevničar, kar je pomenilo, da v počitnicah ni dobival plače, ki je bila že tako in tako skromna. Vsak čas bi ga lahko tudi odstavili. Tako je prišla lepega dne na šolo nova učiteljica in naznanila, da bo odslej učila ona. Oče Borisa Skalina je sklical šolski odbor in povedal novico. Vsi so bili proti, da ga izgubijo, zato sta se dva preprosta kmeta odločila, da gresta v Ljubljano. Spomni se priimkov - Kajič in Kladnik. V Ljubljani sta vprašala, "kje imajo šole čez"... Ko sta izvedela, sta visokim oblastnikom razložila, kaj želita. Da Skalina ne dajo. In še dodala, da ne gresta prej domov, dokler ne dobita črno na belem, kar sta povedala. Tako sta sedela pred nekimi vrati dva dni, dokler nista dobila papirjev... Tokrat so torej Skalini ostali, so pa morali bežati spet leta 1941,kojim je prijatelj iz Radeč prišel povedat, da bodo izseljeni. V cule so spravili skromno imetje in se odpeljali čez Savo na štajersko stran. Pobegnili so na Vransko - v ilegalo za šest mesecev. Ko jih niso imeli več na seznamu, so se vrnili. Oče je dobil delo v steklarni - ukvarjal se je s kartonskimi škatlami. Marko Planinc je vprašal, če drži, da je dobil doktorat brez osmega razreda. Dr.Skalar je to potrdil. Bilo je v 7.razredu hrastniške šole, ko so pri matematiki obravnavali neko snov, ki sta jo doma z očetom že obdelala. Ko je prišel Boris k tabli, je vse znal. Učitelj gaje vprašal, od kod znanje. Boris je priznal, daje oče učitelj.'.. Od takrat naprej mu je trda predla. Ob nekem konfliktu mu je učitelj zabrusil, da ga noče več videti. In res ga ni. Je pa gimnazijo Trbovljah končal v celoti, seje pošalil simpatični gost. Ob tem naj še omenimo, da seje iz Podkraja, kamor so se vrnili, vozil v Trbovlje na gimnazijo s kolesom. Štirje sošolci so si na vsaki vožnji enkrat do dvakrat flikali na makadamski cesti zračnico... Dr.Boris Skalin slovi po svojem strokovnem delu. Od srede 60 let živi v Žalcu, kjer je bil do upokojitve zaposlen v razvojnem sektorju Kmetijskega kombinata Žalec. S svojimi sodelavci je razvil vrsto programov, ki so aktualni še danes. Sloveli so na primer z nadpovprečno molznostjo krav, ki je že pred dvajsetimi leti presegala današnje zahteve evropske skupnosti. "Doktorat pa ste si pridobili iz ribogojništva, vašega hobija?" je popeljal Marko Planinc našega gosta na drugo fotografije. Pred kratkim smo občudovali njegovo razstavo v Hrastniku na temo Jabolka. "Moje razstave so vedno tematske. Med te sodi na primer tudi Kum. Obdelal sem ga že z vseh strani, razen z Dolenjske, kjer je zelo obraščen. Ravno prejšnji teden - na Kumu sem skoraj vsak teden - sem želel združiti v panoramski posnetek TV stolp, Sv.Nežo in Kamniške Alpe..." In kako je prišel do prvega aparata? Ko so se po 9.maju 1945 Nemci področje njegovega ustvarjanja. Za ribe seje zanimal že od malih nog. Preden je napisal doktorsko disertacijo, je objavil že vrsto strokovnih člankov v domačih in tujih revijah. Z njegovimi fotografijami pa so opremili okrog 70 naslovnic domačih in tujih ribiških revij. "Doktorski naslov so mi prinesli sulci," je dejal. "Če bi ostal ob Soči, bi mi ga pa soške postrvi... Sulc je največja riba v Evropi in je ogrožena vrsta - na rdeči listi evropskih naravovarstvenikov. Upam, da bomo zmogli toliko tolerance in sulca ohranili, saj je žilave sorte. Srečen bom, če sem s svojim delom doprinesel k temu mozaiku vsaj kamenček..." Dr.Skalin je poudaril, da so ribe tudi živali, čeprav imaja mrzlo kri. Dosegel je, da seje uveljavil izraz za ribe v ribogojništvu - specialna živinoreja. Marko Planinc seje v pogovoru večkrat dotaknil umetniške žilice dr.Skalina, ki obsega področje vračali, je prosil nekega vojaka, če mu proda fotoaparat. "Koliko plačaš," je vprašal. "Pet litrov domačega vina," je barantal mladi Boris in mu pustil še flaškon. Omenimo še, daje tokrat vino sam pridelal. Nemec mu je torej prepustil aparat, nekaj filmov in še uvedel ga je v svet fotografije. Dr.Boris Skalin nam je pokazal svojo prvo fotografijo iz tistega časa, na katero je zelo ponosen, saj je dokumentarne vrednosti. Posnetek kaže partizana Miha Jeriča iz Krnic, deda našega poslanca Mirana. Slišali smo še, kako je dr.Skalin prinesel iz delovne brigade v Bosni znanje v košarki, ki so jo igrali Beograjčani in jo leta 1948 uvedel na trboveljsko gimnazijo. Kako so študentje ob sobotah štanfali na Lontovžu, kamor so prišli peš iz doline, kako je jadral po nebu in še o čem. Športno življenje ga je ohranilo v dobri formi tudi v letih, ko nekateri že upočasnijo svoj korak. FančiMolik TISKARNA TORI 4&BL KOVANJE \_ n (—l L— VEZAVA URADNIH LISTOV DIPLOMSKIH NALOG O 7N O "O M 3> Mh TRG FRANCA FAKINA 5A 1450 TRBOVLJE TEL. : 0L01 57 5S0i 57 LOfi Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465; e-mail: ma3ca@siol.net izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk verjemite na besedo, preizkusite nas ! 9lon stop:041 412-060 in 0609 647-885 MA3CA AJDONIK & CO d.n.o., Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, 1270 Litija 10. SVEČANA 2000 či n{Zr ~r?ir.R Vedeževalka Nataša odkriva ŠIFRA: LETO 2000 1. Zdravje Večjih zdravstvenih težav ne boste imeli, vendar boste morali kljub temu biti v zimskem času zelo vztrajni v boju s trdovratnimi virusi, ki vas bodo obkrožali. Pazite na zobobole, hitro k zobozdravniku, v kolikor že dolgo časa niste bili in težav boste imeli veliko manj. Pazite, kako hodite po ledu, sicer pa vam svetujem, da se vseeno odpravite na izlet v naravo, kajti koristil bi vam. 2. Posel Pomembne spremembe na področju posla in temu sorodnim stvarem se vam obetajo. Zapomnite, spremembe so vedno dobrodošle, pa četudi niso vedno najboljše. Verjemite, daje temu zares tako in ne drugače. Tudi vi z vsem, kar se bo dogajalo v tem letu, ne boste preveč zadovoljni, toda vseeno boste morali na koncu leta reči, da vendar ni bilo vse tako zelo katastrofalno slabo, kot je včasih izgledalo na prvi pogled. Zapomnite si še nekaj - tudi za vas bo leto 2000 v vseh pogledih boljše kot leto 1999. Svetujem vam, da poskusite preteklo leto čim prej izbrisati iz svojega spomina, če je le mogoče. 3. Denar Bolje bi bilo, če bi ga imeli več. Toda kaj... Manjša finančna kriza se vam obeta za prvo polovico leta, razmere v drugi poloovici leta bodo že boljše. Ne verjemite vsakemu že na besedo, čeprav ste po drugi strani tudi zelo realen človek. ŠIFRA: POLI l.Studij Imeli boste dve čisto različni obdobji, eno pozitivno, tam nekje v juniju, ki se bo že julija spremenilo v malce slabše, več pa lahko pričakujete od jeseni, ki bi vam lahko prinesla več prijetnih študijskih rezultatov. Obupajte pa nikar ne, ker ni tako slabo, verjemite mi, da bi bilo lahko še veliko slabše. 2.Sodišče Drži, da boste v letu 2000 imeli opravka s sodiščem, vendar za vas vidim srečen razplet ali pozitiven. Tovrstne spremembe pa lahko pričakujete v zadnji četrtini leta in nič prej. Vem pa, da bi vi osebno najraje vse skupaj zelo na hitro razčistili. 3.Denar Vedno se nahajate v neki finančni stiski, nenehno imate občutek, da imate malce premalo denarja. To stanje se bo spremenilo kasneje, nikakor pa še ne letos, tako da se boste že prav navadili na omenjeno stanje. Tudi pritoževali se boste vedno manj. Po drugi strani pa boste želeli na vsak način poskrbeti, da bi si svoj finančni položaj vsaj malo izboljšali. ŠIFRA: KAKO NAPREJ l.Ljubezen Občutek imate, kot da bi se vam porušil cel svet. Ko pa boste celotno nastalo situacijo preučili tudi iz drugih plati in vidikov, pa boste kaj hitro ugotovili, da temu vendarle ni čisto tako. Še iz tako slabe situacije vedno najdemo pot naprej in ven, res pa je, da nemalokrat potrebujemo veliko časa, da se prikopljemo do najbolj pametne rešitve. Tudi v vašem primeru je podobno, mar ne? Zato verjemite, da vam bo življenje ponudilo neko novo priložnost in pot, po kateri boste hodili naprej, le-ta pa je že tako in tako določena, samo, daje še vam malce neznana. Že v obdobju do konca aprila pa VEDEŽEVALKA NATAŠA] Karte, nihalo, razlaga sanj Organiziram tečaje vedeževanja iz kart in astrologije 090/46-89 tudi za vas ne bo več nobenih skrivnosti, boste videli. Tudi vaši pogledi na svet in ljudi bodo takrat veliko bolj optimistični. 2. Denar Muči vas tudi denar, vendar je ta problem lahko do določene mere lažje rešljiv, kot prvi. Neko konstantno in običajno stanje se vam obeta. Nič nepredvidenih večjih stroškov ne, prav tako pa vas ne bo presenetil niti kakšen večji denar. Neka srednja žalost, bi lahko rekla. 3. Zdravje Glede na to, da ste v obdobju velikih sprememb v življenju, obstaja večja nevarnost, da vam trenutno psihično počutje prinese tudi kakšno bolezen. Malo pazite nase, tudi vi ste pomembni. Bolj kot utegnete misliti, glavo pokonci in ne vdajte se. Večjih problemov ne boste imeli. Vseeno pa več pozornosti posvetite svojemu splošnemu počutju, ki velikokrat ni najboljše. Pazite na želodec, ledvice in mehur. ŠIFRA: LEPOTA l.Zdravje Kar vedno vas obdajajo neke zdravstvene težave, tako da ste občasno že kar malo obupani nad vsem. Nad seboj, nad svojim zdravjem in konec koncev tudi nad zdravniki. Toda nikar se ne vdajte. Vi dobro veste, da že z dobro voljo in optimizmom lažje premagujete težavice, ki se vas bodo eventuelno polotile. Nekaj težav v tem, zimskem času, lahko pričakujete z dihali, zato bodite predvsem pozorni na gripo, ki bi vam zaradi tega utegnila prinesti še več težav kot sicer. Pridno odležite, v kolikor se vas bo polotila, in sicer vse dokler ne ozdravite. Verjamem, da boste ubogali moj nasvet. 2.Denar Dobri ste po srcu, zato vam je denar pomemben zgolj, da lahko / J> ŠIFRA: pomagate tudi drugim, ne le sebi. Več ali manj boste s svojimi financami kar zadovoljni, drži pa, da se tudi vi ne bi pritoževali, če bi imeli več denarja, tako kot se ne bi nihče drug. Vidim pa, da boste dobili večjo vsoto denarja, ki seje boste na vsak način izjemno razveselili. 3.Sreča V letu 2000 se vas bo kar držala sreča, tako da kar pogumno kupite kakšno srečko. Ne morem reči, da boste zadeli milijone, se pa boste že zelo razveselili tudi manjših zadetkov, ki bodo prijetno popestrili vaše življenje. Za vas prav gotovo tudi velja, da ste tudi z malim že zadovoljni, torej ste tudi velikega vredni. 4.Prihodnost Kaj vas čaka nasplošno v letu 2000? Ne morem reči, da bo to neko mirno leto, bo prej kar malce razburljivo, veliko se bo dogajalo, čeprav pa po drugi strani kakšnih drastičnih in velikih sprememb tudi ne bo. Po uradni poti vas čakajo neke spremembe, ki pa se jih boste zelo razveselili in vam bodo nekako popestrile življenje. Zdravje se vas bo tudi kar držalo, tako da ne bodite preveč v strahu, da boste zelo zboleli, ker, vsaj tako se mi zdi, se tega tudi nekako najbolj bojite. Pa ne bo tako zelo hudo. Veliko skrbi pa boste posvetili tudi svojim otrokom. S.Otroci O otrocih niste navedli nobenih podatkov, tako da v bistvu tudi ne vem, kaj konkretno vas zanima. Moram pa reči, da kakšne hujše ali težje bolezni pri njih ne vidim, tako da bi lahko rekla, da bodo zdravi. Obetajo pa se nekakšne uradne spremembe, kaj natančno, težko rečem. V kolikor pa vas kaj natančno zanima, me lahko pokličete na objavljeno številko ali pa pošljete še en kupon. D ATO M ; Datum rojstva:____ Rad-a bi izvedel a: VSEM, KI FEBRUARJA KUPIJO 306-ko, Peugeot v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav podari enoletno kasko zavarovanje! Polni kasko za Peugeot 306 vključuje tudi zavarovanje v primeru kraje vozila in poškodb na parkirišču. V mestni bencinski džungli in v boju za parkirni obstanek boste zdaj s svojo novo 306-ko lahko sproščeni in suvereni. Kot se za zadovojnega lastnika novega Peugeota tudi spodobi. Peugeot. Lep. Dinamičen. Eleganten. Zmogljiv. Varen. In še nekaj. Kar je samo 306. ZAVAROVAN KASKO. Avtohiša Kisovec s.p. Avtohiša Kisovec s.p., Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 0601 71 331 306 % PEUGEOT zavarovalnica trlglav.d.d. S VE A SVEA Lesna industrija d.d. Zagorje ob Savi, vabi k sodelovanju strokovno sodelavko z VIL ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe pravne, organizacijske ali druge družboslovne smeri, za delo na področju SLUŽBE ZA INFORMIRANJE, IZOBRAŽEVANJE IN KADRE. Če ste ambiciozna, ustvarjalna in komunikativna vas vabimo, da se prijavite na objavljeno prosto delovno mesto najkasneje do 15.2.2000 na naslov Svea d.d., Cesta 20.julija 23, 1410 Zagorje ob Savi. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 0601 55-300. KDOR HREPENI, NE HREPENI ZAMAN, KDOR SANJA, NE SANJA ZAMAN, KDOR UPA, NE UPA ZAMAN, * O IN ČE VSE TO NE DELA _ SLEJ KO PREJ, PRIDE TISTI SREČE! mmm/ in bcjanu ob ncjsm DmmUNA IN MONIKE. NO ČESTITAMO ;or, Liljana in Borut ZAGORSKI INVAUDI LETOS Značilnost letošnjega delovnega načrta društva invalidov je med drugim tudi prizadevanje ali skrb za ohranjevanje zdravja članov. Tudi letos bo društveno vodstvo poskusilo marsikaj ukreniti za razvedrilo in zabavo ter rekreacijo vseh tistih članov, ki čutijo potrebo po tej vrsti dejavnosti. Med usmeritvami za vsaj delno lajšanje zdravstvenih tegob je kar nekaj zanimivih poskusov. Že prejšnji mesec so zainteresiranim članom omogočili pregled osteoporoze. Spričo nedeljenega zanimanja za to so ali bodo te preglede ponovili. Vsako prvo sredo v mesecu bodo v društvenih prostorih merili krvni tlak vsakomur, ki bo to želel. Nadejajo se dokajšnjega zanimanja za organizirano kopanje v termalnih kopališčih v Laškem in v Medijskih Toplicah na Izlakah. V slednjih si bo utegnil vsak individualno nekoliko olajšati revmatična in druga obolenja. Moral si bo poprej le kupiti karto za to, ki velja 350 SIT za enkratno namakanje na Izlakah. Če bo interes, si bo marsikdo lahko privoščil tudi kopanje v Čateških Toplicah. Izlet v to zdravilišče pripravljajo, pravzaprav izlete, vsak mesec enkrat, skupaj s trboveljskim društvom invalidov. Vsem, ki radi pešačijo bo na voljo paket pohodništva, pri čemer kaže omeniti, da naj bi prišli na svoj račun tudi člani, ki ne morejo na prenaporne ali predolge pohode. Slovenska invalidska organizacija razpolaga že vrsto let z zmogljivostmi v Izoli, Termah Ptuj, Čatež, Rogaška Slatina in Radencih. Na zagorsko društvo invalidov pde vsako leto kar nekaj tovrstnih preventivnih zdravljenj. Odslej se s tem ukvarja posebna komisija. Člani se morajo poprej priglasiti in povedati, kam želijo oditi na te vrste utrjevanja zdravja. Čeprav zanesljivo vsem ne bo mogoče ustreči, bo komisija zagotovo izbirala med najpotrebnejšimi in bržčas, tudi gmotno najbolj ogroženimi. Vsa tovrstna letovanja trajajo po deset dni, in kar je prav tako potrebno omeniti; niso predraga ali z drugo besedo - dosegljiva tudi za bolj plitve žepe. Že lani v tem času smo zapisali v našem časniku, da zagorski invalidi zelo radi, če j im zdravje in žep le omogočajo, potujejo na krajše in daljše izlete in se udeležujejo tudi invalidskih srečanj. Ta mesec bo v tem okviru najprej veselo pustovanje. Prihodnji mesec bo tradicionalno praznovanje 8.marca - Dneva žensk. Aprila bo spet tradicionalna razstava ženskih ročnih del. Maja se članom spet obeta dvodnevni izlet ali potepanje, po možnosti v tujini. Nekateri se že ogrevajo za San Marino, spet drugi za otok Elbo ali pa Švico. Kaj kmalu bo kaj več znanega tudi o tem potovanju, ki bo, tudi to ne smemo pozabiti ugotoviti, razmeroma poceni. Tam okoli začetka letošnjega poletja bo spet piknik, ki ga bodo popestrili s srečelovom in drugimi zanimivostmi. Septembra naj bi pripravili izlet do Slovniškega jezera, zatem pa bodo stekle priprave na veselo martinovanje. Kaj bi še naštevali; po vsej verjetnosti se bo zgodilo še to in ono, kajti vsega res ni mogoče ta trenutek predvideti. Pozabiti pa ne kaže omeniti še tega - vsako sredo lahko invalidi igrajo pikado, vsak ponedeljek se slišijo v društvenih prostorih pesmi, včasih bolj, tu in tam manj ubrane, ampak pomembno je, da se poje. Marsikateri invalid ne ve, da ob plačani letni članarini, kar ima potrjeno v članski izkaznici, ne MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAŠ O Prešernu in njegovi dobi ste se pogovarjali že v preteklih dneh, danes bi mogoče razmišljali, kaj nam lahko pove s svojim delom za današnji čas. Na kratko: naj imamo radi svoj jezik. To pomeni, da ga spoštujemo, da ga spoznavamo in na ta način obvladujemo. Ne smemo izgubiti volje, kadar ugotavljamo, daje pred nami še celo morje neznanja. Pozornost mu posvečajmo tudi tako, da radi beremo in tako bogatimo svoje besedišče. Da ne ostanemo pri pogovoru le pri dveh besedah: ful in kul. Potrudili so se tudi na OŠ Vitka Pavliča, ki so zbrali celoletne prispevke in sestavili mini časopisek. Pomagalajim je učiteljica Helena. Če ste tudi na drugih šolah izdali kakšno razredno glasilo, ga pošljite na Mišmaš, da ga bomo prebrali še mi. EKSKURZIJA NA DOLENJSKO Ekskurzijo nam je pripravila učiteljica Polona. Zbrali smo se na šolskem dvorišču. Ko je prišel avtobus, smo se usedli in se odpeljali proti Dolenjski. Najprej smo si šli ogledat jamo, ki se je imenovala Županova ali Taborska jama. Pred jamo nas je pričakal vodič, ki nam je razkazal jamo. V jami smo si ogledali kapnike stalakite, kapnike stalagnite in kapnika, ki se združita v steber. Na koncu jame smo si ogledali Matjažev stol. Ogledali smo si grad, ki se imenuje Turjak. V gradu smo videli ječe in viteško dvorano. Gospa nam je povedala, da imajo zunaj gradu tudi grobnico. Na koncu smo si šli ogledat samostan Stična. Ko smo stopili v samostan, smo si ogledali jedilnico, cerkev in rokopis. Ta ekskurzija mi bo ostala v lepem spominu. Mojca Ferme, 6.c V MODERNEM SADOVNJAKU Ko smo šli v Čreto, smo komaj čakali, da bomo prišli do sadovnjaka. Gospa nam je dejala, da imajo nov, velik sadovnjak. Šli smo si ogledat sadovnjak. V njem so nasajene jablane. Drevesa so nizka in zelo gosto nasajena. Imajo naslednje vrstejablan: zlati delišes, jonagold, ajdared in še kaj. Gospa Ivanka nam je povedala, daje v sadovnjaku veliko pikapolonic in da so zelo koristne, ker jedo uši. Ko smo šli iz sadovnjaka, je gospa prinesla pehar jabolk, da smo se posladkali. Potem smo morali nazaj v šolo. Lepo smo se zahvalili in odšli na avtobus. Bilo je zelo lepo in prijetno. Julija Balaša BILI SMO V PRESADU Pisala bom o tovarni Presad. Iz šolskega dvorišča smo se odpeljali v Gaborvko. V Gabrovki stoji tovarna Presad. Pred tovarno nas je pričakal gospod Franci, ki nas je popeljal po tovarni. Najprej nam je pokazal, kako očistijo jabolka in kako jih zmeljejo. Pokazal nam je tudi velike sode, v katere spravljajo sok. Ogledali smo si tudi, kako očistijo in pregledajo steklenice, v katere polnijo sok ali sadno kašo. Videli smo tudi delavca, kije zlagal zaboje iz traka na paleto. Nato je prišel viličar in odpeljal paleto v skladišče. Gospod Franci nam je razdelil šoke. Nato smo se odpeljali nazaj v Hrastnik. Mojca Ferme, 6.r BILI SMO PRI PRI ROKU V četrtek nas je sošolčeva mama povabila trgati fižol. K Roku smo odšli ob 9.00. V šoli smo imeli še malico. In potem smo odšli. Ko smo prispeli k Roku, smo si ogledali, kako se stiska sadje. Pogledali smo tudi živali. Ko smo si vse ogledali, smo odšli trgat fižol. Trgali smo ga oblečeni v predpasnike. Ko smo to delo opravili, smo dobili pecivo in spili sokove. Dobili smo recepte za pecivo. Potem smo se poslovili od Roka in njegovih staršev in se odpeljali domov. Upam, da bomo odšli še kdaj k Roku. Imeli smo se zelo lepo. Vanja Omenu, 6.c ;*lTTl3Vnl7?5 7L n 10. SVEČANA 2000 plačuje turistične takse, če je kjerkoli v Sloveniji ali v sosednji Hrvaški na letovanju. S seboj mora imeti že omenjeno člansko izkaznico. In češrav verjetno vsi člani vedo, da imajo možnosti sodelovanja v ribiški, strelski in kegljaški sekciji, ne bo napak, da jih na to spomnimo. Prav tako bodo v društveni pisarni vsako sredo dopoldan in popoldan postregli s temi ali onimi informacijami in obvestili. Člansto pa je društvenemu vodstvu hvaležno tudi za vse druge oblike podpore in razumevanja, zlasti za pismene čestitke ob rojstnem dnevu vsakega posameznika. Milan Vidic NA JESENICAH SO ZAPRLI RELIKOVO RAZSTAVO Od M.januarja do 2.februarja letos je v salonu DOLIK na Jesenicah razstavljalo dela 16 članov RELIK-a iz Trbovelj. Predstavili so sejeseniškim ljubiteljem likovne umetnosti s 45 deli v različnih slikarskih tehnikah in na najrazličnejše motive. Na Jesenicah so se tokrat s svojimi deli predstavili Nene Borčilo, Karli Kozole, Helca Krasnik, Desanka Kreča, Stanko Leskovšek, Mateja Ljubič, Jože Ovnik, Ibrahim Pipo, Jože Potokar, Katjuša Rajšek, Božo Stritar, Alojz Škorjanc, Emil Škrbec, Lovro Šumberger, Ivanka Uršič in Drago Vukovič. Tudi tokratna razstava trboveljskih likovnikov na Jesenicah je pri obiskovalcih salona Dolik zapustila zelo dober vtis. Razstavo so organizirali člani likovnega kluba Dolik, s katerim je Relik že dolga leta tesno povezan, 16 let pa imajo že podpisano listino o pobratenju in tesnem sodelovanju. Zato je treba še posebej poudariti, daje to nedvomno edinstven primer v Sloveniji, ki jeseniške in trboveljske likovnike povezuje v delovno tovarišijo in prijateljstvo in vse te hkrati vzpodbuja in motivira k nadaljnemu napredku. To so zapisali Dolikovci na vabilu za to razstavo. ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 22.januarja tega leta sta se Sebastijan Jančič, član alinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Zdravko Zajc, član PD Železničar v Ljubljani, lotila zimskega plezalnega vzpona v Kamniško Savinjskih Alpah. Za cilj sta si tokrat izbrala zahodno steno 2394 m visoke Planjave. V steno sta vstopila ob močnem sneženju in gosti megli v Wisiakovo smer. Razmere za plezanje niso bile prav dobre, vendar sta s plezanjem nadaljevala. V vstopnem žlebu sta se vzpenjala skozi napadalen sneg. Ta ju je z nasipavanjem iz gornjega dela stene še dodatno oviral. Z dokajšnjim naporom sta se povzpela skozi strmino stene z naklonom do 60 stopinj. V izstopnem delu žleba ju je presenetila snežna opast z naklonom do 75 stopinj. Potem ko sta plezalca uspešno premagala tudi te ovire, sta priplezala v osrednji del stene. Tu pa ju je presenetil pravi snežni metež z močnim vetrom. Vsa zasnežena in premražena sta se po 4 urah plezanja v zimskih razmerah in zelo utrujena znašla na vrhu smeri. Ta je bila dolga 360 metrov in imela naklon 75/65-55 stopinj. Alpinista sta se domov vrnila v poznih večernih urah, sicer kar precej zdelana, vendar srečna nad uspehom. ZIMSKI VZPON NA GRINTOVEC V soboto, 29.januarja, sta se člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Aleš Kilar, lotila zimskega plezalnega vzpona na Grintovec (2558 m) v Kamniško Savinjskih Alpah. V jutranjih urah sta z vzponom začela v Kamniški Bistrici in po dobrih dveh urah težke hoje sta prispela na 1791 m visoko Kokrsko sedlo. V zimski sobi koče na tem sedlu sta se srečala s skupino alpinistov, ki so tudi imeli v načrtu vzpon na Grintovec, vendar so zaradi močnega vetra in snega od namere odstopili. Jančič in Kilar sta se odločila, da bosta z vzponom le poskusila. Nameravano plezanje po Južnem grebenu sta zavoljo hudega vetra opustila, pač pa z vzponom nadaljevala po 200 m visoki Grapi čez jame z naklonom 60/55-45 stopinj. V steni so bile odlične snežne razmere, zato sta lahko hitreje napredovala. Težave pa so se pričele v izstopnem delu pod robom stene. Zajel ju je močan veter, tako da sta se sporazumevala le še z znamenj i. Z mnogo trdne volje in vztrajnim delom sta se priplazila do vrha Grintovca. Takoj sta se z njega umaknila in sestopila. Z velikim naporom in ob hudem vetru sta srečno prispela do koče na Kokrskem sedlu, kjer sta nato prenočila v zimski sobi. Kakor sta na radiu slišala, je imel veter tedaj okoli 140 km hitrosti na uro. Potem, ko sta se preko noči odpočila, sta se v nedeljo, 30.januarja, sredi dneva vrnila varno domov. IL. MIS MAS MfS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS OBISK PRI OS VITKA PAVLIČA Obiskali so nas šolarji OŠ Vitka Pavliča, ki so se pripravljali na sadjarski sejem. Zato smo jim pokazali, kako se sadje zmelje in preša na prešo. Otroci so z zanimanjem opazovali postopek dela. Nato so si še ogledali, kako se pripravi postopek za kuhanje alkohola ali šnopca. Videli so, kako je treba vstaviti kotel s sadjem, ki se mora tri tedne namakati, da zavre in se potem počasi prekuhava, da dobimo alkohol. Kolikor časa je šolarjem ostalo od predstavitve, so porabili za obiranje fižola. Kar prehitro je minil čas, ko so morali nazaj v šolo. Saj je ponje prišel šolski kombi. Upam, da so si veliko zapomnili od te predstavitve in da bodo prišli še naslednje leto. Jožica Homšek (Rokova mama) PIČILA ME JE KAČA Med počitnicami me je pičila kača. Pri naši hiši je studenec. Ker sem bila žejna, sem šla k studencu piti vodo. Tam pa sem stopila na kačo. Opazila sem jo šele, ko meje že ugriznila v nogo. Hitro sem šla k mamici. Mami meje preoblekla in odpeljali so me k zdravniku. Zdravniku sem povedala, kakšna je bila kača. Prevezal mi je nogo in dal obkladek na rano. Potem meje poslal na kirurški oddelek v bolnico Trbovlje. Tam mi je zdravnik pregledal rano in spravil strup iz nje. Dobila sem tudi injekcijo. Mamica je čakala v čakalnici. Po pregleduje mamica odšla domov, mene pa so obdržali v bolnici. Vsak dan so mi pregledovali kri in urin. Na rano so mi dajali obkladke. Po enem tednu sem odšla domov. Na nogi se mi še vedno pozna, kam meje pičila kača. Že prej sem se bala kač, sedaj pa se j ih boj im še bolj. Mateja Leskovšek, 6.t TVOJE PISMO Tuje prostor za pismo. Napiši ga svojemo prijatelju ali prijateljici. Lahko tudi kaj narišeš. Napiši, kaj počneš in kaj se ti dogaja zadnje čase. Predlagaj srečanje ali skupen izlet. Ne pozabi se podpisati in napisati datuma. Mr> e> p ppj s -f \ A > "TV. *r s av * OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA LITIJA PODELJENE SO ZLATA, SREBRNA IN BRONASTA VRTNICA Člani Turističnega društva Litija so na občnem zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu, ga kritično ocenili in se dogovorili za naloge letošnjega leta, med katerimi bi omenili spoodbujanje turizma v občini Litija, ohranjanje naravnega in bivalnega okolja, ponovno oživitev litijskega karnevala, organizacija in izveda prireditve "Dan turističnega spominka Litije", sodelovanje pri organizaciji božično-novoletnega sejma, nadaljevanje tekmovanja za lepši izgled Litije in njene okolice itd. V tekmovanju za lepši izgled mesta Litije in njene okolice v lanskem letu je ocenjevalna komisija opravila izredno zahtevno delo. Podelila je zlato vrtnico Mariji Molka (na fotografiji v sredini), srebrno Marini Horvat (levo) in bronasto Miji Kvaternik (desno) ter 15 priznanj lastnikom oziroma občankam in občanom, najzaslužnejšim za lep izgled stanovanjskih hiš, njihove okolice ter izredno lepo ocvetličenje, kar vse prispeva k lepšemu izgledu mesta. Besedilo in slika: M. ŠUŠTERŠIČ JOŽE BENKO NA TRIGLAVU Jože ob Aljaževem stolpu Jože, ki rad pohaja po naših in tujih vrhovih, se je zadnjo soboto v januarju odpravil na Triglav. Šlo je že za njegov več kot trideseti vzpon na našega očaka. Od doma se je, kot vedno, sam odpravil ob petih zjutraj. Do Krme seje pripeljal z avtomobilom, od tam pa se je povzpel preko Kredarice na vrh Triglava, kjer je že močno pihalo. Pot je prehodil v slabih šestih urah in se ob Aljaževem stolpu slikal že ob 14 uri. Pot od Krme do Kredarice traja sicer v lepem vremenu, ko ni snega, šest ur, tako da lahko vidimo, daje bil Jože zelo hiter, saj je v tem času prišel celo do vrha. Zaradi premočnega vetra, ki je pihal kar z 200 km/h, seje po nasvetih prijateljev meteorologov s Kredarice, kjer je prenočil, domov vrnil šele naslednje jutro. Igor Goste TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV JE SLAVIL Pred nedavnim so v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu slavili, ko so odprli nov oddelek tega doma. V tem domu so preživljali zadnja leta številni Zasavčani, zato so stiki med društvi upokojencev in domovi oskrbovancev v Zasavju ostali še naprej tesni. Pri ureditvi tega doma so pred leti sodelovala na ta ali oni način tudi društva upokojencev iz naših krajev. Ob tokratnem slavju so izdali svoj časopis Korenine na kakovostnem papirju, na 30 straneh in spiralno povezan. Objavljeni so številni prispevki oskrbovancev tega doma ter fotografski opis utripa domskega življenja. IL ZNANOST ZA ZAGORJE V zadnjem Zasavcu (ne dobesedno) je objavljen razpis, s katerim Občina Zagorje v okviru projekta Znanost za Zagorje vabi študente, ki nameravajo pripravljati diplomska dela s področja obremenjenosti in varovanja okolja v občini Zagorje, da diplomska dela, kijih bodo zagovarjali v letu 2000 najkasneje do 20.12.2000 predložijo na Oddelek za okolje in prostor. Najboljše avtorje bodo nagradili in podelili posebna priznanja. (Vir: Bilten) MLADINSKA KNJIGA S SVETOM KNJIGE V TRBOVLJAH V petek, 28,januarja, je bila odprta knjigarna Mladinske knjige na Ulici 1.junija 15 v Trbovljah. V tej knjigarni ima svoje prostore tudi Svet knjige, kije do nedavnega imel v Zasavju precejšnje število svojih članov. Na novo odprta knjigarna vključno s Svetom knjige posluje v istih prostorih kot do lanskega leta, torej v zgradbi Zasavskega muzeja. Sicer pa se Mladinska knjiga prvič pojavlja v Trbovljah s svojo prodajalno oziroma knjigarno. Mnogim članom klubskega centra Sveta knjige bo tako znova olajšano naročanje oziroma izbira knjig, plošč, kaset, igrač ipd. IL V ZAGORJU VEČ ZA PRORAČUN Z umikom tim. Trofenikovega amandmaja k zakonu o izvajanju državnega proračuna, s katerim bi občinam odvzeli 5 odstotkov dohodnine za financiranje javnih zavodov s področja kulture, bo občini Zagorje "ostalo" približno 35 milijonov tolarjev v občinskem proračunu. Obveznosti, ki jo bo imela občina do sofinanciranja Zasavskega muzeja pa po finančnem načrtu muzeja in dogovorjenem odstotku sofinanciranja (Trbovlje 60, Hrastnik 20, Zagorje 20) znaša 8,1 milijona tolarjev. V znesku je vključenh tudi 600.000 tolarjev, kijih občina ni realizirala v letu 1999. (Vir: Bilten) OBČINA TRBOVLJE BO SANIRALA ZEMELJSKE PLAZOVE Na območju občine Trbovlje je v preteklih letih prišlo do manjših in večjih zemeljskih plazov, večinoma kot posledica večjih padavin. Večina teh plazov je bila sanirana v preteklem letu, odprta pa sta ostala še dva plazova in to pri Andrejčku pod Planino ter pri Urankarju. V načrtu občine Trbovlje je, da bi ta dva plazova sanirali v letos, s sredstvi občine in Ministrstva za okolje in prostor RS. U. HUDO POMANJKANJE KRVI V BOLNI NICAH Območni odbor Rdečega križa Trbovlje je zadnje dni januarja pozval občane Trbovelj, pa tudi druge prebivalce v Zasavju, da se v čim večjem številu udeležijo četrtkovih krvodajalskih akcij v Splošni bolnici Trbovlje. V zadnjem času se čuti hudo pomanjkanje najdragocenejše tekočine domala v vseh slovenskih bolnišnicah. K sodelovanju vabijo poleg sedanjih krvodajalcev tudi nove prostovoljne dajalce krvi. MARIJINO SVETI ČE BI RADI DOKONČALI Pred kratkim se je sestal gradbeni odbor za zgraditev nove cerkve - Marijinega svetišča v spodnjem delu Trbovelj, na Ulici 1.junija. Ugotovili so, da so groba gradbena dela v notranjosti v glavnem končana. Dosedanji stroški gradnje so znašali preko 43 milijonov tolarjev. Dvema izvajalcema del še dolgujejo 2 milijona tolarjev. Potreben denar so zbrali v domači župniji in v 16. ih drugih župnijah, prispevali pa so tudi domači in tuji dobrotniki. Letos imajo v načrtu zgraditev stopnic pred vhodom, izdelati fasado in ogrevanje. V načrtu je, da bodo 12.junija blagoslovili to svetišče, kar bo opravil mariborski škof dr.Franc Kramberger. IL UREDITEV NEVARNEGA CESTIŠČA NA IZLAKAH Stališče sveta KS Izlake iz zadnje seje je, daje nujno potrebno urediti pločnik in razsvetljavo na cesti od Obrezije do odcepa za Briše (cesta Izlake-Moravče). Gre namreč za nevaren cestni odcep, ki postaja zaradi povečanega prometa težkih tovornjakov, ki po tej cesti vozijo odpadni material na deponijo Suhi potok, še bolj nevaren. Toliko bolj, ker hodi ob tej nevarni cesti veliko pešcev in med njimi kar nekaj izlaških osnovnošolcev. Izlaški svetniki pričakujejo, da se bo za ureditev tega cestišča našel denar v proračunu občine Zagorje za to leto. Na občino bodo poslali tudi dopis, daje potrebno dokončati cestno povezavo med križiščem Bregar in Zg. Izlakami, saj bi se s tem nekoliko razbremenil promet skozi Izlake in mimo izlaške osnovne šole. Izlačani so izrazili pričakovanje, da jih bodo svetniki v občinskem svetu Zagorje, predvsem tisti, z Izlak, pri njihovih zahtevah, ko bo na dnevnem redu sprejem proračuna, podprli. Igor Gošte “5 Tl :l T a TTl n OBLEKI V SVVNSVU (prvi del turneje) Preko Interneta jih je odkrila Veronika Ferfolja, Slovenka v Avstraliji. - Njihove plošče je dostavila odgovornim na Fringe Festivalu, katerim so se Orleki zdeli primerni in sojih povabili na festival. -Odigrali so dva samostojna koncerta in v živo posneli radijsko oddajo na radiu ABC. - Na prvem koncertu, v klubu, je bilo vzdušje izjemno, občinstvo je plesalo (Porno polka, Balkan Ekspress,...), norelo,... Drugi koncert v Fox Studiu (avstralski Hollywood) pa je bil bolj umirjen. - Na ABC radiu jih je presenetila profesionalnost in odlična organizacija. - V prvem delu turneje so bivali v hotelu v Sydneyu, na ulici King's Cross, kije znana po pestrem nočnem življenju,- Občudovali so znamenitosti mesta Sydney: operno hišo, Harbour Bridge, nebotičnike, čudovito plažo, olimpijsko vas, živalski vrt,... - Avstralci so, po izkušnjah skupine Orlek, izredno prijazni, odprti, ne obremenjujejo se drug z drugim. - Pravijo, da niso srečali niti ene »fejst punce«. - V Avstralijo se spet vračajo 16.2., v Melbourne, Gold Coast, Grafton, Sydney, Adelaide; nato pa še na Novo Zelandijo, v Wellington. -Čaka jih kar nekaj koncertov,- Več o tem v naslednji številki! Katja S., foto: Orlek BOJAN BERGANT, MITJA in JURE TORI, VLADO POREDOŠ, MIRAN MARS (od leve proti desni), pred nacionalno radijsko postajo. Studio ABC, kjer so, v živo posneli radijsko oddajo. Orleki so zaenkrat edini slovenski bend, ki je snemal v tem studiu. Pred operno hišo Občinstvo na koncertu v klubu na Bondi Beach BONDI BEACH Koncert na prostem, F0XSTUDIO (avstralski Hollywood) Olimpijski stadion, ki sprejme 110 tisoč gledalcev; po potrebi se zmanjša, tako, da jih sprejme le 60 tisoč. Š°PIČHfl RADIA GECSS IN ZASAVCA Hoj la! Štirinajst dni je minilo in spet je čas za vašo in našo Š-pičko. Na lestvici seje mala Zagorjanka Zasavcev povzpela na sam vrh, medtem ko prošnja o tem, da bi ostala še minuto uspeva Rok'n'bandu, ki so se prav tako povzpeli. Kingstoni zaenkrat niso vzeli vse, ampak le tretje mesto, medtem ko skupaj z dežjem počasi padajo tudi "foxice". Helena Blagne se je iz Ernesta osamljena spustila do 5.mesta, nekoliko je nazadovala tudi teta Estera. Adi Smolar je skočil s pozivom za delo, medtem ko California še ni pripeljala svoji 1000 km. Aurora na repu lestvice živi le za vas in upajmo, da bo do prihodnjič bolje zaživela. Tokrat je naša srca s predlogom osvojil Marijan Novina z balado Saša, če bo osvojil tudi vas, bomo še videli. Bodite pridni in pošiljajte dopisnice. Nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja tokrat prejme BOŠTJAN SLUGA, Gasilska cesta 7, Zagorje. Iskreno čestitamo, mi pa se ponovno oglasimo čez štirinajst dni! DJ Pero l.MOJA MALA ZAGORJANKA - ZASAVCI 2.OSTANI ŠE MINUTO ROK'N'BAND 3. VZEMI VSE - KINGSTON 4. NAJ PADA ZDAJ DEŽ - FOXY TEENS S.OSAMLJENA - HELENA BLAGNE 6. TETA ESTERA - MI2 7. JE TREBA DELAT -ADI SMOLAR 8. ŠE 1000 KM - CALIFORNIA 9. ZATE ŽIVIM - AURORA 10. (predlog) - SAŠA - MARIJAN NOVINA Š°PIČKR RADIA ElCgg IN ZASAVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: EURfTRADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575 * • ir ZAKLJUČEK AKCIJE NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 1999 V ŠTIRIH KATEGORIJAH PET ZMAGOVALCEV Pa je še ena akcija našega časopisa za nami. Sodeč po glasovnicah, ki smo j ih prejemali na naše uredništvo, sem lahko z odzivom dokaj zadovoljen. Edina črna pika celotne akcije je dejstvo, da sta v tej naši akciji sodelovala le dva športna društva. In zakaj črna pika? Na uredništvu smo 140-im društvom širom Zasavja poslali Zasavca s spremnim dopisom, s katerim smo jih opozarjali na akcijo, toda odziv društev je bil zares klavrn. Mar gospodje v klubih res pričakujejo, dajim bomo jedli s pladnja? Ne, gospodje. Za promocijo boste kakšno malenkost morali storiti tudi sami. In da slučajno ne bi bilo ob prebiranju rezultatov slabe volje! Vsi ste imeli možnost sodelovati, glasovati za člana vašega društva, ki bi morebiti celo zmagal. Kdo ve? Bo drugič bolje, kajne - mogoče že naslednje leto. Toda vrnimo se k prijetnejšim temam. Vesel sem bil odziva posameznikov, ki so nam ob glasovnicah in obrazložitvah napisali še kakšno spodbudno misel in pohvalili našo akcijo. Nekaj pripomb je bilo predvsem na dejstvo, da so morali glasovalci za vsako glasovnico napisati obrazložitve. No, naj vas potolažim s tem, da smo upoštevali vse glasovnice, tudi tiste brez obrazložitev. Končni vrstni red je torej pred vami. Je takšen, kakršnega ste izglasovali vi, spoštovane bralke in bralci. In tudi zato smo vam hvaležni, saj smo mnenja, da vaši glasovi povedo največ. In naj bo tako tudi prihodnje leto. Zagotovo pa ste zmagovalcem in vsem, za katere ste glasovali, dali vedeti, da spoštujete njihovo delo in rezultate. Prepričan sem, da bodo to cenili in vam vračali s še boljšimi rezultati. Morebiti so vrstice ob koncu akcije malce osebne, a nič zato. Toda te akcije ne bi bilo brez pomoči sponzorjev, ki so prispevali nagrade, našega direktorja Petra Ravnikarja, kije nagrade "zrihtal", brez sodelavca Igorja Gošteta, brez podpore celotnega uredništva na čelu z odgovornim urednikom Mojmirjem Mačkom in nenazadnje akcije ne bi bilo brez vaše podpore, bralke in bralci. Naj te vrstice zazvenijo kot skromna zahvala za sodelovanje pri tej akciji. In ker se moram včasih še malce "komercialno naglihati", dovolite da vas pozovem, da spremljajte športne strani Zasavca skozi vse leto, saj boste le tako lahko ob koncu leta 2000 objektivno razglasili nove zmagovalce. Čestitke tudi vsem, za katere ste glasovali, posebej pa še zmagovalki in zmagovalcem, katerim bomo priznanja podelili ob prvi priložnosti za to. Obenem pa bomo posamezne zmagovalce v naslednjih številkah tudi predstavili, saj ste tako izglasovali vi, spoštovane Zasavčanke in Zasavčani. Športni urednik Peter Motnikar Naj športnik Zasavja 1999 1. Jani Čop (RK Rudar Trbovlje) 750 točk 2. Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje)600 3. Uroš Stoklas (KK Rudar Trbovlje) 570 4. Aleksej Bočko (BD Steklarna Hrastnik) 450 5. Radovan Skubic (tek) 400 5. Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje) 400 7. Gregor Peterlin (KK Zagorje) 370 8. Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) 360 9. Boštjan Turk (KBM Racing team) 310 10. Zoran Senčar (RK Rudar Trbovlje) 160 11 .Rok Teržan (RK Rudar Trbovlje) 150 11. Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 150 13.Boris Koren (KK Zagorje) 60 13.Rudi Uranič (NK Zagorje) 60 13.DarkoFele(KMN Lesna Litija) 60 16.Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje) 30 16.Aljoša Sivko (NK Dravograd) 30 16.Sebastjan Podbregar (RK Rudar Trbovlje) 30 19.Alojz Pavlovič (Lokostrelski klub Valvasor) 20 19.Primož Ramšak (RK Dol TKI Hrastnik) 20 19.0to Strakušek (SD Alojz Hohkraut) 20 Naj športnica Zasavja 1999 1. Heda Kotar (tek) 980 točk 2. Katja Kurent (RK Robit Olimpija) 870 3. Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake) 820 4. Ines Ramšak (ŽRK Zagorje) 800 5. Janja Peško (ŽNKŠkale Pande) 540 6. Saša Burja (KK Prosol Stiking) 500 7. Mateja Kaliope (ŽNK SJZ Senožeti) 270 8. Helga Lipov{ek (ŽNK SJZ Senožeti) 30 8. Sabina Čop (ŽNK SJZ Senožeti) 30 Naj trener Zasavja 1999 1. Edin Osmanovič (NK HIT Gorica) 1220 točk 1. Martin Gorenec (Košarkarski klub Zagorje) 1220 3. Peter Kauzer st. (BD Steklarna Hrastnik) 550 4. Stane Bevc (NK Zagorje) 490 5. Srečko Rozman (Pon do kwan Izlake) 440 6. Martin Kos (KK Trbovlje) 290 7. Dušan Žagar (RK Rudar Trbovlje) 280 8. Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje) 260 9. Igor Čarman (KMN Lesna Litija) 160 10. Borut Markošek (KK Tika Trbovlje) 90 11 .Alojz Miklavčič (Pon do kwan Zagorje) 60 12. DušanRazboršek (Slovenija) 40 13.Samo Bašelj (Pon do kwan Zagorje) 20 13. Milenko Sivko (/) 20 15.Franjo Glavica (KK Tika Trbovlje) 10 Naj ekipa Zasavja 1999 1. Košarkarski klub Zagorje 1590 2. Brodarsko društvo Hrastnik 680 3. KMN Lesna Litija 510 4. Karate klub Tika Trbovlje 490 4. Kegljaški klub Rudar Trbovlje 490 6. Rokometni klub Rudar Trbovlje 390 7. SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec 350 8. Rokometni klub Radeče 250 9. Pon do kwan Zagorje 100 9. NK Zagorje 100 11 .NK Svoboda - mlajše selekcije 60 12. Pon do kwan Izlake 50 13. NK Litija 30 13.SJZ Senožeti 30 13.ŽRK Zagorje 30 16.Plavalni klub RudarTrbovlje 20 17.Smučarski klub Trbovlje 10 NAGRAJENCI AKCIJE "NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 1999" SO NA STRANI 361! sdzvt* o Ekipa hrastniških raftarjev bo nastopila na SP v Čilu "ČE NE BOMO NAJBOUŠI, BOMO ZAGOTOVO VSAJ NAJLEPŠI!" Čile bo od 26.februarja do 2.marca središče sveta za ekipo raftarjev iz Hrastnika ter kajakaša Alekseja Bočka, saj bodo tam nastopili na svetovnem prvenstvu na divjih vodah. Morebiti bi bilo celo bolje, da bi začeli z 18.februarjem, saj tega dne ekipa odpotuje proti Čilu, tako da bodo imeli dovolj časa za privajanje na tamkajšnje pogoje in pa nekaj več časa za trening na reki Cutaleuh, kjer se bodo naši junaki spopadli s srborito vodo. Največ težav bodo zagotovo imeli na privajanje s poletjem, saj je v Čilu sedaj vrhunec poletja, medtem ko vsi vemo, kakšno vreme imamo v Zasavju. SPONZORJI SO DOBRODOŠLI Največ težav ekipi Forsteka povzročajo finance. Dobršen del stroškov pokrivajo organizatorji (30%), toda to še ne pomeni, da niso mogli zavihati rokave pri iskanju sredstev. Del sredstev za nastop bo prispevala tudi Rafting zveza Slovenije, ki pa bo sredstva nakazala šele ob koncu leta. "Najprej smo se obrnili na pomoč k podjetjem, ki so nam doslej pomagali, s tem pa iskanje sredstev nikakor še ni zaključeno. Vsak tolar je dobrodošel in upam, da bo še kakšno podjetje priskočilo na pomoč," je povedal Matej Detič. Sponzorji, ki so jim do sedaj prisluhnili, so: generalni sponzor projekta Forstek Hrastnik, ostali sponzorji Občina Hrastnik, IB Ljubljana, Banka Zasavje, Alfa team Ljubljana, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, Kulturno rekreacijski center Hrastnik, Cementarna Trbovlje, ADD Ljubljana, Termo- elektrarna Trbovlje, NFS in Tvvinlab Ljubljana, medtem ko jim je Startnino v višini 1000 ameriških dolarjev že plačala Raft-ing zveza Slovenije. Sredstva, kijih bodo prispevala podjetja, ne bodo v celoti porabljena za nastop v Čilu, saj morajo Hrastničani letos nastopiti na petnajstih tekmah državnega prvenstva, ne gre pa pozabiti tudi na letošnje Evropsko prvenstvo v Italiji. HRASTNIČANI ALI SLOVENCI? Pravzaprav oboje. Hrastničani bodo na prvenstvu nastopali kot reprezentanca Slovenije. Zakaj? Na SP so se uvrstili potem, ko so na evropskem prvenstvu na Češkem v Pragi lani osvojili S.mesto in so se s tem avtomatično kvalificirali za nastop v Čilu. To bo prvi nastopa katerekoli slovenske ekipe po petletni prevladi Bobrov, ki so prav tolikokrat osvojili tudi naslov svetovnih prvakov. Bodo to tradicijo nadaljevali Hrastničani? Kdo ve, kako se bo razpletlo, toda jasno je, da bo treba v vseh petih disciplinah nastopiti najbolje. "SP je sestavljeno iz več disciplin. Najprej se nastopa v disciplini Sprint na čas, kjer vsaka ekipa dobi svojo štartno številko. Ta disciplina prinaša 10% k skupnim točkam. Iz teh časov se tvorijo pari za drugo disciplino na izpadanje oziroma tim. "head to head", ki prinaša 20% točk. Tretja disciplina je slalom, ki prinaša 30% točk in pa spust, ki prinaša 40% točk. Tekmuje se tudi v disciplini "Wild vvater challenge", kjer nastopa tudi kajakaš, ki skupni oceni prinese 10% točk," nam je tekmovalni sistem prijazno razložil Matej Detič. "Na prvenstvu bo tekmovalo 14 ekip, od tega 6 iz Evrope in pa štiri ženske ekipe," je še pripomnil Mirko Avbelj, medtem, ko se je trener Franc Barič osredotočil predvsem na pogoje, v katerih bodo tekmovali njegovi varovanci. "Napovedi so, da bodo pogoji za tekmovanje najtežji doslej, saj organizatorji svetovnih prvenstev zanalašč iščejo reke, ki so čimbolj težke in zahtevne, obenem pa naj bi bilo tekmovanje s tem čedalje bolj atraktivno. Mi smo dobro pripravljeni, celo zimo smo se dobro držali in se izogibali boleznim in prehladom," je optimistično dejal "head coach". KAKŠNE SO KONKRETNE NAPOVEDI? Tiskovna konferenca je bila tudi priložnost za to, da vse reprezentante in trenerja povprašamo po pričakovanjih in tako so nam povedali... Branko Žagar: "Na prvenstvu upam na uvrstitev med prvih šest." Aleksej Bočko: "Rezultat ni odvisen le od mene, kot tudi ni odvisen le od raftarjev, tako da težko napovedujem karkoli konkretnega." Leopold Brglez: "Upam vsaj na dve uvrstitvi med prve tri." Mirko Avbelj: "To bo ena posebna izkušnja za nas. Pripravili se bomo maksimalno, vedeti pa moramo, da marsikdaj odloča tudi sreča. Lahko nam bo uspelo, lahko pa se nam zaplete že takoj na začetku." Matej Detič: "Dali bomo vse od sebe in z malo sreče se da uvrstiti med prvih šest." Franc Barič: "Kot trener delam z ekipo že šest sezon in tako kot smo trenirali letos nismo še nikoli. Tudi jaz upam na uvrstitev med šest. Toda kot so dejali Bobri -lahko si maksimalno pripravljen, toda če nimaš vsaj kančka sreče, se vse podre." Robert Marinko: "Upam, da bomo dosegli dober rezultat, kar bi bil zame vsaj uvrstitev med prvih sedem ekip." Damjan Železnik: "Jah, upam na čimboljše, predvsem pa si želim, da bi v šprintu "razturali"." Pa srečno, raftarji! Besedilo: Peter Motnikar Slika: MM Gasilska slika po končanem pomenku, kjer je v (ne)formalnem pogovoru nastal tudi naslov članka... r-pnrr, Mali nogomet EVROPSKI PRVAKI IN SVETOVNI PODPRVAKI V ZASAVJU Mali nogomet je v našem koncu Slovenije zelo popularen. Če pogledamo samo rekreacijske lige in število igralcev, ki nastopajo v teh ligah, nam je vse jasno. Če pa pogledamo tekmovalni del in mesto zasavskega nogometa na zemljevidu Slovenije, potem lahko ugotovimo, da ta delež ni majhen. Verjetno ni treba posebej pisati o uspehih litijske ekipe Assaloni Cosmos oziroma Lesne Litije. Ne gre pozabiti lanski "hit" - Amaco. Vse to spremlja ogromno privržencev nogometa, ki bodo še kako prišli na svoj račun v času od 13. do 20.februarja. Nogometna zveza Slovenije je namreč prevzela organizacijo druge kvalifikacijske skupine evropskega dela za svetovno malonogometno prvenstvo, ki bo novembra v Gvatemali. In tudi pri tem Zasavčani nimamo tako malo prstov vmes. Prej nasprotno. O tem priča tudi to, daje slovenska prep-rezentanca pred kratkim opravila petdnevne zaključne priprave pred reprezentančnimi tekmami v Zagorju. Kot smo že omenili, se kvalifikacijski turnir prične 13.februarja s prihodom udeležencev v Slovenijo, natančneje v Ljubljano. Šest držav bo nastopalo v Sloveniji in sicer Francija, Armenija, Ukrajina, Slovaška, Španija in SLovenija. Prvi favorit je vsekakor španska vrsta, ki je katualni evropksi prvak in svetovni podprvak. Prav ta ekipa nam bo pokazala vse čare malonogometne igre. Ne smemo pozabiti niti Ukrajincev, ki imajo pestro malonogometno zgodovino, Slovaška prav tako, SLovenija pa si iz tekme v tekmo utira pot proti evropskemu vrhu in prav gotovo ne bo samo opazovalka na teh srečanjih. Neznanki sta le ekipi Armenije in Francije, vendar pa nekoga označiti za "outsiderja" ni pametno. Ob tem je treba povedati, da gre le zmagovalec turnirja na SP. V Sloveniji bo odigranih pet krogov in sicer prvi v Ljubljani, drugi v Dolu pri Hrastniku, tretji v litijski športni dvorani, četrti na koprski Bonifiki in peti spet v Ljubljani 20.februarja. Vsekakor si velja kakšno tekmo ogledati. Stane Kokalj Rokomet ZAGORJANKE ŽE V POLFINALU DP V nadaljevanju državnega prvenstva so mlajše deklice ŽRK Zagorje, letnice 87, gostovale v Kočevju in zanesljivo zmagale proti ekipi Gramiz Kočevje s 13:2(7:1). V odlični ekipi trenerja Ota Pavlina velja pohvaliti vratarko Sašo Bohorč in strelko Špelo Peterlin ter Majo Mervar. Zadetke za Zagorjanje so dosegle: Špela Peterlin 7, Dinka Fazlič 3, Maja Mervar, Tamara Marinovič in Alisa Osmanovič po 1. Z zmago so si Zagorjanke krog pred koncem ligaškega dela že zagotovile uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Ivan Ramšak TRBOVLJE SREČNIH 2000, RAZVESELJIVIH 200.000! Stopite v novo tisočletje varno in sproščeno, ter prihranite še nekaj za naslednje leto. Pri nakupu nove Astre Club, model leta 1999, si lahko samo še do razprodaje zalog zagotovite 200.000 SIT prihranka. Za vozilo z bogato notranjo opremo, ABS zavornim sistemom ter klimatsko napravo. Pohitite. Dobra ponudba zamujena, ne vrne se nobena. OPEL^ AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, Spodnji log 27, 061/874 112 3T) n? v II KRATKE NOVICE KLEMEN BUZINA, član Pon-do-kwan kluba Zagorje, je bil izbran za najboljšega kickboksarja v Sloveniji za minulo leto. Laskavi naslov mu je prinesla srebrna kolajna, ki jo je osvojil na svetovnem prvenstvu združenja IAKSA v Španiji. Na volilni skupščini KZ Slovenije so bili zadovoljni tudi z delom Zagorjana Alojza Miklavčiča, ki so ga potrdili za pomočnika selektorja slovenske kickboksing reprezentance. NAGRADE OKS ZA LETO 1999 so prejeli tudi nekateri zasavski predstavniki. Srebrni znak sta prejela Gregor Laznik (kajak-kanu na divjih vodah) za 3.mesto na ml. EP ter Klemen Buzina v kickboksingu za 2.mesto na SP v Madridu. Bronasti znak so Prejeli Aleksej Bočko (kajak-kanu na skokoma 10.25m tretji, Dejan Zujič s skokoma lOm in 9.75 osmi, Miha Jesih 15., Urban Javoršek je bil 16. in Jaka Prašnikar pa 22. Povejmo še, da so Miha, Jaka, Katja in Manja skakali prvič na kakšni uradni tekmi in razen Manje tudi vsi osvojili točke za pokal MIP. DAN POZNEJE SO KISOVČANI skakali še v Mengešu. Domači klub je v spomin na tragično preminule skakalce (avtomobilska nesreča pri Naklem) priredil skakalno tekmo na skakalnici K-30, kije štela za pokal MIP. Tekme se je udeležilo 65 skakalcev starih do 10 let. Najboljši med Kisovčani je bil s 3.mestom Andraž Pograjc s skokoma 27m in 28.5m, 8.je bil Klemen Bravec (26 in 26.5), 12. je bil Janez Guna Močnik (25 in 27), 23.Aljaž Smolič (23 in 23.5), 32. Leon Grobljar, Klemen Buzina (drugi z leve) na podelitvi priznanja (PRAV) divjih vodah) za 1 .mesto na ml.EP ter Bočko, Laznik in Korenjak za 1.mesto (3xK-l spust) na ml. EP. SKAČEJO TUDI DEKLICE in sicer članice SK Zagorje-SZS Kisovec. 29.januarja v Ihanu, na skakalnici K 12m v konkurenci do 8 let, Katja Požun in Manja Pograjc niso osvojile najvišja mesta, a poguma jima zagotovo ne manjka. Katja je bila 24. s skokoma 8.5m, šestletna Manja pa s skokoma 6.75m in 7.25m 43. Znova odlično pa so skakali mladi kisovški orli. Še vedno vodeči v pokalu MIP (tudi tekma v Ihanu je štela za pokal MIP) Leon Grobljar je bil s 46.Dejan Judež, 59.Luka Zujič in 60Jan Klančišar. REGIJSKI POKAL GROBLJARJU V Kisovcu so na 15-metrski skakalnici organizirali tekmo za regijski pokal U-8, kjer so se odlično odrezali domači skakalci. Leon Grobljar (Kisovec) je s skokoma po 13 metrov zmagal, medtem ko sta bila Dejan Žujič(2x 12,25 m) in Urban Javoršek (12,50 in 12.01 m) peti oziroma šesti. Skakali sta tudi dve deklici in sicer je Katja Požun zasedla lO.mesto, Manja Pograjc pa je bila dvanajsta. Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK V lO.kolu, kije bilo na sporedu v soboto, 22.1.2000 Trboveljčani tekme zaradi bolezni niso odigrali. Prav navdušujoče pa so nastopili v 11.krogu na gostovanju pri Log Steinelu. Zmagali so s 5:3. Stoklas je podrl odličnih 1044 kegljev, tudi Hribar, kije v letošnjem prvenstvu prvič podrl več kot 1000, natančno 1004 in Blaha, ki je podrl 984 kegljev. Rudarje s tekmo manj četrti. Tudi ekipi Saše Burje (Prosol Stiking) kar dobro kaže. V 11 .kolu so sicer zgubile, Burja pa je s 416 podrtimi keglji ugnala Poljšakovo. S 14.točkami so prosolovke tretje. V LB ligi sta zasavska predstavnika v 10.krogu dosegli naslednje rezultate: Litija je s 5:3 ugnala ekipo Hidra, Sinet Hrastnik pa je tudi na domačem igrišču zmagal in sicer 6:2 proti ekipi Ljubelja. V 1 ,B ligi za ženske so v 10.krogu Trboveljčanke doma premagale ekipo Miroteksa z rezultatom 5:3. V 2.ligi vzhod sta v 10.krogu tako Rudar 2 kot Rudnik Hrastnik izgubila. Obe ekipi s 5:3. V 3.ligi vzhod je v 10. krogu Litija doživela poraz s 6:2 proti ekipi Krško. Igor Goste SMOLA BORISA KORENA Že v prejšnji številki je naš športni urednik zapisal, da se je (znova) poškodoval Boris Koren, član zagorskega prvoligaša. Obiskali smo ga na njegovem domu. kjer nam je opisal obe poškodbi kolen, ki jih je dobil v letošnji sezoni. Boris, sicer nekdanji košarkaški reprezentant, ima v tej sezoni resnično smolo. Lani avgusta, sredi priprav, si je na domači tekmi proti Domžalam poškodoval levo koleno. Prišlo je do delnega izpaha kolena. Poškodovale so se kolenske vezi na notranji strani kolena. Rehabilitacija je takrat trajala približno tri mesece. Spočetka je imel kar nekaj težav, da si je v letos zelo dobri ekipi Zagorja, priboril večjo minutažo, ko pa j e bil iz tekme v tekmo v boljši formi, predvsem v zadnjih tekmah je igral že zelo dobro, je prišlo do ponovne poškodbe. Tokrat desnega kolena. Boris je povedal, da je ta, zadnja poškodba, resnejša. Potrebenje bil celo operativni poseg oziroma kar trije. Odkrušen je bil namreč del pogačice, ki so mu ga pričvrstili nazaj, poškodovan je bil zunanji meniskus ter sprednja križna vez. Njegova noga je sedaj v polmavcu (longeti). Nekako po treh tednih naj bi nogo začel razgibavati. Rehabilitacija bo, kot predvideva, potekalo tri do štiri mesece, tako da je letošnje prvenstvo, ki je v zaključni fazi, zanj končano. Boris upa, in mi tudi, da se bo koleno lepo pozdravilo in da se bo popolnoma zdrav vrnil na košarkaška igrišča do začetka naslednje sezone. Predvsem z dobrimi predstavami in seveda, brez poškodb. Igor Gošte BADMINTON SPIN Zagorje 041-779-383 *. (r Košarka GABROVČANOM USPELO ZMAGATI V Gabrovki pri Litiji so se srečali rekreativni igralci košarke iz litijske občine. In ne samo to, ena ekipa se je turnirja udeležila celo iz Ljubljane. Sicer pa je nastopilo šest ekip, kar je tudi rekord turnirjev v Gabrovki. Tri ekipe so stalne znanke tega turnirja in sicer Veterani iz Litije, Avtošola Blisk iz Ljubljane in Gabrovčani, nove pa so ekipe Omahentransport iz Jablaniške doline, 3M iz Litije in Zgornji Log. Ekipe so igrale v dveh skupinah, nosilki pa sta bili prvouvrščeni ekipi iz prejšnjega turnirja, Veterani in Avtošola Blisk. SKUPINA A V skupini A so bila moštva vsa enakovredna, saj je vsako moštvo po enkrat zmagalo in izgubilo. Tako so prvo mesto osvojili Veterani, drugo 3M, tretje pa nesrečno Omahentransport, ki so morali domov brez možnosti za zmago. SKUPINA B V skupini B so bile kakovostne razlike večje. Domačini so kljub mladosti odigrali zrelo in dobili obe tekmi, v igri za drugo mesto pa so igralci Avtošoie Blisk premagali Zgornji Log. POLFINALE V polfinalu sta se tako srečali ekipi 3M in Blisk. Lilijani so mladi in hitri, zadevali so tudi trojke, medtem ko so nasprotniki počasnejši, višji in težji. Na koncu je prevladala mladost in hitrost, zmagali pa so fantje iz 3M in tako osvojili tretje mesto. FINALE V finalu so se srečali najstarejši in najmlajši igralci. Domača ekipa je bila številčnejša in zato bolj spočita in hitrejša, na drugi strani pa je bilo Veteranov le pet. Kljub izkušnjam in kvaliteti je tudi tokrat slavila mladost in tako so morali Veterani po večkratni osvojitvi gabrovskega turnirja zmago prepustiti presrečnim domačinom. Prve tri ekipe (Gabrovka, Veterani Litija in 3M) so dobile lepe pokale, druge tri (Avtošola Blisk, Omahentransport in Zgornji Log) pa praktične nagrade, ki jih je prispeval sponzor turnirja PRESAD Gabrovka. Igor Medved Rekreativna liga v košarki Zagorje 2000 KROFU DOSEGEL KAR 40 OD 48 TOČK! Zaostale tekme RORČKI - BANKA ZASAVJE 68:39 Že od prve minute je ekipa Rorčkov prevzela pobudo in ves čas vodila. Nekajkrat je LB Zasavje imela priložnost, da se približa, vendar kakšnih razburljivejših trenutkov ni bilo. LB ZASAVJE - SOKOL 2 48:44 Prvi polčas je minil v prevladi LB Zasavje. V drugem polčasu se je ekipa Sokol 2 približala in celo povedla. Regularni del seje končal z izenačenim izidom 44:44, nakar je sledil podaljšek, kjer so bili boljši "bankirji". Velja omeniti, daje Krofi pri Banki Zasavje prispeval 40 točk! SOKOL 1 - AŠIČ 25:38 Ašiči so vodili od prvega trenutka dalje, ekipa Sokola 1, ki je igrala le s štirimi igralci, paje uspelo približati se na 2 točki zaostanka, kar paje tudi največ, kar so lahko storili. 2.krog SOKOL 1 - AŠIČ 35:34 Prvi polčas je minil v prevladi Ašiča, v drugem polčasu pa so se Sokoli približali in Tomšič je v zadnjih trenutkih odločil tekmo s trojko. BIKCI-ŠKARFA 44:61 Največ točk na tekmi je dosegel Delič pri Škarfarjih, kije natrosil kar 39 točk in bil ključni igralec tekme, saj je zelo dobro skakal pod obema košema ter zadeval z razdalje. PRESTOPNI ROK Do 20.januarja je v ligi potekal prestopni rok, v katerem so lahko ekipe okrepile svoje vrste. K ekipi Ašič je prestopil Žaubi (prej Botrans) in jih, kot smo lahko videli na prvi tekmi, zelo okrepil. V ekipi Sokol 1 so pripeljali 3 nove igralce (Poplašen, Oberčkal in Meško), v ostalih ekipah pa novih moči ni bilo zaznati. Na lestvici trenutno vodi Škarfa s 15 točkami, sledi Ašič s 13-imi točkami. Pri naj strelcih lige je trenutno v vodstvu Delič s 123 točkami, sledita pa Krofi s 107 in K.Drolc z 91 točkami. Bralke in bralce vabimo, da si ogledajo tekme rekreativne lige, ki si igrajo vsak petek od 16.30 do 18.ure v telovadnici OŠ Ivana Skvarča v Zagorju. Matjaž Manfredo NAGRAJENCI AKCIJE "NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 1999" 1 .nagrada - gorsko kolo: Dragica Brečko, Pintarjeva 5, Zagorje 2. nagrada -10 kart za bazen in savno (KRC Hrastnik); Sanda Buzina, Grajska cesta 1, Zagorje 3. -4.nagrada - spust z raftom za 5 oseb (BD Steklarna Hrastnik): Drago Sotošek, Veličkova 14, Hrastnik Urška Jordan, Globušak 22, Trbovlje 5. nagrada - skok z jadralnim padalom (KJP Kavka Kisovec): Franjo Glavica, Trg revolucije 18, Trbovlje 6. -7.nagrada - bazen + savna za dve osebi (Hotel Medijske Toplice d.o.o.): Jože Mak, Novi Log 13, Hrastnik Meri Skubic, Prvomajska 3, Litija S.nagrada - posebne športne nogavice (Bogošport Trbovlje): Milan Šinkovec, Trg pohorskega bataljona 12, Kisovec 9.nagrada - sredstvo za čiščenje nepremočljivih oblačil (Bogošport Trbovlje): Bogdan.Peško, Cesta 9.avgusta 8b, Zagorje 10:-14.nagrada- 1 ura igranja tenisa (AS Litija): Manja Krajnc, Ul.prvoborcev 10, Zagorje Mitja Zakonšek, Kidričeva 2, Zagorje Petra Prošt, Bevško 7, Trbovlje Gojmir Šteh, Novi dom 45, Trbovlje Aleš Franc, Loke 31, Kisovec 15.-19.nagrada - bidon - pripomoček za odžejanje za kolesarje (Ciclomega Hrastnik): Franc Žuža, Trg F.Fakina la, Trbovlje Sašo Milosavljevič, Semič 48b, Semič Katarina Žitnik, C.9.avgusta 8b, Zagorje Žiga Vrtačnik, Rudarska 16b, Kisovec, Marinka Rajner, C.20.julija 2c, Zagorje 20.-21 .nagrada - kolesarska čepica (Ciclomega Hrastnik); Blažka Baloh, C.9.avgusta 19, Zagorje Irena Ravnikar-Hriberšek, Narof 32, Izlake 20. SVEČANA 2000 STVD? Rekreativno smučarsko tekmovanje SKI OPEN ZASAVJA 2000 TRETJIČ NA TROTOVNIKU Smučarski klub Zagorje - alpsko rekreacijska sekcija je pod pokroviteljstvom glavnega sponzorja. Občine Zagorje ob Savi, izvedla tretjo tekmo rekreativnega skučarskega tekmovanja "SKI OPEN ZASAVJA 2000", ki je tokrat potekala v soboto, 29.januarja na smučišču Trotovnik. Dolžina proge je bila 580 metrov, višinska razlika 75 metrov, število vratič 17, tekmovalo pa se je v veleslalomu. Skupaj je štartalo 98 tekmovalcev. Vrstni red po kategorijah: deklice do 10 let: 1.Sara Juvančič, 2.Tara Fele, 3.Katja Murne, dečki do 10 let: 1 .Andraž Lazar, 2. Anže Lavrač, 3.Anže Janša, deklice od 10 do 14 let: 1.Maruša Bajda, 2.Teja Juvančič, 3.Simona Tofolini, dečki od 10 do 14 let: 1.Denis Leskovšek, 2.Andrej Glavač, 3. Kristjan Trotovšek, ženske nad 51 let: 1.Hedvika Kotar, ženske od 41 do 50 let: 1.Ivana Vodušek, 2.Darinka Sušnik, ženske od 31 do 40 let: 1.Irena Murne, ženske od 19 do 30 let: 1 .Nataša Žnidar, 2.Beti Špajzer, 3.Barbara Ogrinc, ženske od 15 do 18 let: 1 Jasmina Zakonjšek, 2.Nina Janša, moški od 61 do 70 let: 1 .Leopold Renko, 2.Franc Drnovšek, moški od 51 do 60 let: 1 .Srečko Forte, 2.Igor Kos, 3.Albin Mak, moški od 41 do 50 let: l.Jože Ogrinc, 2.Maijan Potrpin, S.Marjan Jamšek, moški od 31 do 40 let: 1.Borut Žnidar, 2.Igor Špajzer, 3.Gregor Mihelčič, moški od 19 do 30 let: 1.Mitja Lazar, 2.Boštjan Lenarčič, 3.Bogdan Kobe, moški od 15 do 18 let: l.Nejc Potrpin, 2.Nejc Cilenšek, absolutna konkurenca - ženske: 1 .Hedvika Kotar, 2.Nataša Žnidar, 3.Beti Špajzer, absolutna konkurenca - moški: 1.Srečko Forte, 2.Jože Ogrinc, 3.Igor Kos. Sponzorji Ski open Zasavja so: glavni sponzor Občina Zagorje ob Savi, ostali sponzorji Avtohiša Kisovec, MTO Zagorje, Multima Kisovec, Elektroprom Izlake, ETI Izlake, Tref Zagorje, Radio Trbovlje, Oria Zagorje, Pneumatic trade Trbovlje, Cvetličarna Lenarčič Zagorje/ Trbovlje, Picerija Tik Tak Zagorje in Avtovleka Juvan Bojan Zagorje. Barcaffeski open Badminton ■ Rekreativna liga TUDI V KRANJSKI GORI SLAVILA VODIJO OSTROŽNIK, ZALETEL, KOTARJEVA HAUPTMANOVA, ZALETEL IN Očitno je, da Heda Kotar iz Trbovelj preživlja svojo drugo STRLE pomlad, saj v tokratnem Zasavcu poročamo samo o njenih zmagah. Najprej ste jo izglasovali za naj športnico Zasavja 1999, nato je zmagala v svoji in absolutni konkurenci na Ski opnu Zasavja 2000, nakar je slavila še na Barcaffe ski opnu, ki je bil 30.januarja v Kranjski Gori. Tekmovanja seje sicer udeležilo 5 tekmovalcev iz Rezultati rekreativne lige - 3.ciklus, 4.krog l.liga moški: l.Iztok Ostrožnik (Zag) 8 točk, 2.Tilen Omahne (Zag) 5,3.Peter Strle (Lit) 4,4.Gregor Cerjak (Trb) 3,5.Max Lasič (Zag) 2, 6.Stane Lasič (Zag) 1, 7. Dušan Urbič (Lit) 1, 8.Andrej Macerl (Izl) 1. Zasavja. Pri moških nad 70 let je Cveto Bevc zasedel 3.mesto, pri moških JaL, na^ 50 let je bil Srečko Forte iz / ^ 1 TJB Trbovelj sedmi, v konkurenci / \ \ l—1 nad 30 let je Igor Špajzer iz f 1 Trbovelj zasedel 12.mesto, pri * [/ ! J ženskah nad 20 let je bila Beti J J Špajzer iz Trbovelj tretja, v kategoriji žensk nad 50 let pa je 1.mesto pripadlo Hedi Kotar iz 2.liga moški: 1 .Marko Zaletel (Zag) 8 točk, 2.Uroš Starc (Zag) 5, 3.Blaž Žnidaršič (Trb) 4,4.Metod Marin (Trb) 0, 5.Uroš Flere (Zag) 0, 6.Dado Omahne (Zag) 0. 1 .liga ženske: 1 .Maruša Hauptman (Lit) 5,2.Bojana Klavs (Zag) 5,3.Tamara Fresl (Zag) 4,4.Branka Lebar (Lit) 2,5.Barbara Kralj (Lit) 1,6.Katja Kalan (Trb) 0. l.liga dvojice: 1.Strle - Zaletel (Lit/Zag) 2 točki, 2.M.Lasič -S.Lasič (Zag) 1, 3.Starc - Klavs (Zag) 1, 4. Cerjak - Fresl (Trb/ Zag) 1,5. Omahne - Omahne (Zag) 0,6.Hauptman - Urbič (Lit) 0. Trbovelj, (pm) £ J J G T? 1 i PARIZ-DAKAR: Puščavski lisjak štartal že petič Pariz-Dakar. Verjetno vsakdo takoj pomisli na vztrajnostni rally in reče: »Tisti, ki se ga udeležujejo, so nori!« Letos, že 22-ič v zgodovini tega rallyija, je bilo takšnih kar 420 udeležencev, 206 motociklov, 144 avtomobilov, 40 tovornjakov in med njimi en Slovenec, Miran Stanovnik. 35-letni avanturist iz Loga pri Brezovici seje letošnjega rallyja Pariz-Dakar-Kairo udeležil že petič po vrsti. Start 10.000 km dolgega rallyja s 17. etapami je bil 6.1.2000 v Dakarju, kjer se je z modro Husqvarno TE 610 Rally zgodaj zjutraj iz rampe podal tudi naš puščavski lisjak. Miran je bil v črni Afriki toplo sprejet, saj so se ga spominjali še iz prejšnjih let. Prava atrakcija pa je bil Slovenec lansko leto, ko je pritegnil medijsko pozornost celo angleškega Eurosporta. Letošnja pot je bila za dirkače uganka, saj je organizator spremenil pot. Prejšnja je potekala iz severa proti jugu, letos pa od zahoda proti vzhodu in je prečkala šest držav, Senegal, Mali, BurkinaTaso, Niger, Libijo in Egipt. Skozi savano, puščavo, med ravninami in gozdovi, so se iz dneva v dan prebijali avtomobilisti, motoristi in vozniki tovornjakov, med njimi seveda tudi spremljevalci, novinarji, fotoreporterji vse do cilja23. januarja. Vmes je zaradi bila zaradi terorističnih groženj odpovedana 7. etapa. Naš Miran je iz etape v etapo popravljal svojo uvrstitev in bil na dobri poti, da se s svojo »huso« pripelje do cilja. Tu in tam je imel nekaj težav, ki jih je na podlagi svojih preteklih izkušenj uspešno prebrodil, vse do 13. etape, ko je zaradi okvare motorja moral končati 22. Rally Pariz-Dakar. Njegovi tekmeci so nadaljevali, a cilja tudi niso videli vsi. Na koncu so bili najhitrejši, med motoristi Sainct (BMW) in avtomobilisti Schlesser-Magne. Kaj pa naš puščavski lisjak, je bil razočaran, ker ni videl cilja? «Jaz sem videl ciljno črto pred vsemi ostalimi, saj sem se peljal čez z avionom in s poškodovanim nizozemskim kolegom. Tako sem z zraka fotografiral piramide, ki bi jih moral doseči z motorjem. Večina ljudi misli, da sem razočaran, ampak nisem. 90 odstotkov našega načrta, kljub temu, da nisem videl cilja, je bilo izpolnjenega, samo tista pika na i je manjkala. Vendar to je tista značilnost za Pariz-Dakar, saj nikoli ne veš ali boš končal ali ne. Seveda, če dosežeš cilj, je toliko boljše.« Zanimivo je, da se Miran ni zasvojil z vonjem po bencinu v mladosti. V otroštvuje bila njegova ljubezen smučanje, nato atletika od katere ga je odvrnila pokškodba, kasneje gaje navdušilo kolesarjenje in potem se je zastrupil z rallyji. Rally Pariz-Dakar gaje zasvojil pred petimi leti. Pri vseh teh aktivnostih se njegova pot nikakor še ne konča. Zaposlen je sicer pri Ministrstvu RS za obrambo, poleg tega je učitelj telemarka, vaditelj, demonstrator, maneken in še bi lahko naštevali. Ga bomo videli na štartu tudi 2001 ? »To je še zelo daleč. Sigurno nas vse zanima kakšna bo trasa naslednjega Dakarja, kaj se bo dogajalo. Želja je, odvisno kako se bomo odločili vsi, ki smo vpleteni. Ampak vsaj zaenkrat je še predaleč.« Besedilo: Barbara Rozina foto: David Stropnik Neka} fotografskih utrinkov 10. SVEČANA 2000 37)0? ŠPORTNI RADAR SMUČANJE - FINALE SKI OPEN ZASAVJA 2000 12.februar - Smučišče na Mareli ROKOMEL 1.B DRL, 12.KR0G 12. februar - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku 19.00 Dol TKI Hrastnik - Pomurka Bakovci 13. februar - Športna dvorana Trbovlje 19.00 Rudar Trbovlje - Atom Krško ROKOMET, MLAJŠE SELEKCIJE 12.februar - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku 17.30 Dol TKI Hrastnik - Zagorje (pionirke 89) 12.februar - Športna dvorana Trbovlje 15.00 Rudar Trbovlje - Dol TKI Hrastnik (pionirji 87) 16.00 Rudar Trbovlje - Dol TKI Hrastnik (pionirji 86) 14. februar - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku 18.00 Dol TKI Hrastnik - Trebnje (mladinci) 19. februar - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku 9.00 Dol TKI Hrastnik - Radeče (pionirji 88) 10.00 Turnir letniki 88 (Dol, Hrastnik, Zagorje) KOŠARKA, 1.B SKL, 18.KR0G 12.februar - Športna dvorana Hrastnik 19.00 GD Hrastnik - Kemoplast Šentjur LIGA KOLINSKA, 22.KROG 20. februar - Športna dvorana Zagorje 19.00 Zagorje - Pivovarna Laško KVALIFIKACIJE ZA SP V MALEM NOGOMETU 15. februar - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku 16.00 Francija - Armenija 18.00 Španija - Slovaška 20.00 Slovenija - Ukrajina 17.februar - Športna dvorana Litija 16.00 Ukrajina - Armenija 18.00 Španija - Francija 20.00 Slovenija - Slovaška ČE HOČETE, DA TUDI VAS UJAMEMO NA ŠPORTNI RADAR, POKLIČITE 041/40-30-55; 0601/64-250, 64-166; fax 0601/64-494 NOVI POLO JE TU Pri Malgaj d.o.o. v Trbovljah so 29.januaijapripravili predstavitev novega VW pola. Na predstavitvi so tako obiskovalci, katerih seje v nekaj urah zbralo kar precej, lahko novega malčka popeljali na testno vožnjo, prav tako pa so lahko preizkusili tudi model variant. Ob tej priložnosti so pri Malgaju na ogled ponudili celotno ponudbo Volkswagnovih vozil. Besedilo: EM., sliki: PRAV ASTRA NAJBOLJ PRODAJANA AVTOMOBILSKA ZNAMKA Opel Vauxhall astra je bila znamka avtomobila, ki se je lansko leto povzpela na vrh najpopularnejših avtomobilskih znamk Evrope. Astra je namreč na trgih Zahodne in Srednje Evrope navdušila 745.000 kupcev osebnih in lahkih komercialnih vozil. Tudi karavan seje dobro držal, daje postal najbolje prodajana kombi limuzina v Evropi in zadržal vodilno mesto, ki ga drži že od leta 1993. Astra je zabeležila porast prodaje skoraj na vseh evropskih trgih, svojevrsten rekord pa so dosegli v Španiji, kjer seje prodaja povečala kar za 74,9%. V celoti pa seje prodaja astre na zahodu in v Srednji Evropi v primerjavi z letom 1998 povečala za 18,2%. "Naša pozornost na kakovost proizvoda se je vsekakor obrestovala," je dejal Robert W.Hendry, predsednik in generalni direktor Adam Opel AG in dodal: "Astrin dinamičen izgled in prostorna notranjost še naprej privlačita naše kupce v tem zelo občutljivem segmentu. Prodajni rezultat zadnjih šestih mesecev pa kaže, da se lahko nadejamo še enega dobrega astrinega leta." Opel Vauxhall astra je na voljo v mnogih različicah in tako izpolnjuje različne želje kupcev na vseh trgih. Astra coupe, ki se ji bo pridružila spomladi, pa bo le še dodala piko na i. G j j . j . G j j. Zasavski frker TRČ1LV BETONSKI ZID Zagorje, 20.1. ob 19.35 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Cesti Borisa Kidriča, kjer je voznik K.J. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v betonski podporni zid ter se ustavil na nasprotnem voznem pasu. Zoper voznika sledi predlog sodniku za prekrške. MLADOLETNIK POVZROČIL NESREČO Zagorje, 21.1. ob 21.30 uri seje zgodila prometna nesreča pri Orehovici 2. Na kraju je patrulja ugotovila, daje mladoletni P.J. vozil osebni avto iz smeri Trojan proti Izlakam. V Orehovici je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in bočno trčil v drevo ob vozišču. Sopotnik je bil odpeljan v bolnico Trbovlje, vendar je bilo ugotovljeno, da ni dobil telesnih poškodb. Zoper mladoletnika sledi predlog sodniku za prekrške. TRČENJE TREH VOZIL Zagorje, 26.1. ob 11.24 uri seje pri odcepu za Šklendrovec zgodila prometna nesreča. Patrulja je ugotovila, da je zaradi okvare na vozišču obstal voznik tovornega vozila, ki pa ni ustrezno zavaroval vozilo (vsi prižgani smerniki, trikotnik). V tem času je za njim pripeljal voznik L.R., ki zaradi neprilagojene hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v tovorno vozilo. Za L.R.-jem je pripeljal še Š.V., ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v L.R.-ja. Zoper L.R.-ja je bil podan predlog SP-ju, Š.V.-ja in voznik tovornjaka pa sta prejela plačilni nalog. VIJUGAL PO CESTI IN NAPIHAL Zagorje, 3.2. ob 20.05 je policiste poklical neznani občan in povedal, da iz smeri Litije proti Zagorju vozi voznik terenskega vozila, ki močno vijuga po vozišču in ogroža nasproti vozeča vozila. Patrulja je takoj pohitela na savski most, kjer je voznika skušala ustaviti, a le-ta ni hotel ustaviti in je odpeljal naprej proti Trbovljam. S pomočjo policistov PP Trbovlje so voznika le uspeli ustaviti in so ugotovili, da gre za P.F.-ja iz Trbovelj. Zoper njega so odredili preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal 2,28 promila alokoha in so ga pridržali na PP Trbovlje do iztreznitve. ŠTIRJE LAŽJE POŠKODOVANI, EDEN HUJE Zagorje, 5.2. ob 18.35 uri je bil PO Zagorje obveščen, da je v Kisovcu pri križišču Sršen prišlo do hude prometne nesreče. Na kraju so policisti ugotovili, da je R.T. vozil iz smeri Zagoija proti Izlakam. V desnem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avto, ki gaje vozil K.R. V vozilu R.T.-ja sta bili tudi potnici J.N. in J.B., v vozilu K.R.-ja pa sopotnica V. A. V seh pet osebje bilo z reševalnim vozilom odpeljano v bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da so štiri osebe lažje poškodovane, medtem ko je bil K.R. hudo poškodovan. SPET NESREČA S HUDIMI POŠKODBAMI Zagorje, 6.2. ob 6.55 uri zjutraj so bili policisti obveščeni, daje na glavni cesti Zagorje-Trbovlje (približno 150 metrov naprej od odcepa za Šklendrovec proti Trbovljam) prišlo do hude prometne nesreče. Na kraju so policisti ugotovili, daje voznica K.I. vozila iz smeri Zagorja proti Trbovljam ter v ovinku zapeljala z vozilom na nasprotni prometni pas, kjer je trčila v vozilo M.B.-ja. Pri tem sta M.B. in sopotnik M.T. dobila hude telesne poškodbe, sopotnica D.M. in povzročiteljica K.I. pa sta dobili lahke telesne poškodbe. Zaradi prometne nesreče je bila cesta zaprta do 9.ure. ZMERJAL POLICISTA Trbovlje, 28.1. ob 23.20 uri je patrulja opravljala postopek s T.G.-jem, ki je vozil pod vplivom alkohola. Slednji je preizkus alkoholiziranosti odklonil in pričel groziti policistoma ter ju zmerjal, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve. TRČILV OBCESTNO OGRAJO IN HIŠO Litija, 26.1. se je v Verneku zgodila prometna nesreča, kjer je voznik zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, se zaletel v obcestno ograjo in na drugi strani ceste v hišo. Voznik je bil hudo telesno poškodovan. PREVRNIL SE JE Litija, 27.1. se je na glavni cesti Litija-Ljubljana pri odcepu za Jesenje zgodila nesreča, ker je voznik zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste, kjer seje prevrnil. Nastala je materialna škoda, zoper voznika sledi predlog. ZLOMIL ZAPORNICO Litija, 27.1. je voznik tovornega vozila v Zgornjem Logu peljal čez spuščeno zapornico, jo zlomil in odpeljal naprej. Policisti so ga izsledili naslednji dan, zoper njega pa sledi predlog SP-ju. "NALETEL" NA KOLONO Litija, 27.1. je pri odcepu za Jesenje prišlo do prometne nezgode, kjer je voznik osebnega vozila zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avto, kije stal zadnji v koloni zaradi zapore ceste. ZAPEUALASCESTE Litija, 27.1. se je na istem odcepu le pet minut kasneje spet zgodila prometna nesreča. Voznica avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste in trčila v ograjo. Nastala je le materialna škoda. NISO GA ŠE NAŠLI Litija, 28.1. je na glavni cesti Litija-Ljubljana prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje po levi neznanega voznika renaulta clia rdeče barve, ki je po nezgodi odpeljal naprej. Zaenkrat ga še niso našli. "V TROJE JE LEPŠE" Litija, 30.1. v kraju Jesenje je na cesti Litija-Ljubljana voznik avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v obcestno ograjo ter obstal na cesti, za njim pa sta pripeljala še dva Aufbiks 24.1. v Litiji sta dva delavca pretepla bivšega delodajalca zaradi neporavnanih dolgov. Zoper "pretepača" sledi predlog. 27.1. ob 21.40 so policisti intervenirali v stanovanjskem bloku na Novem Logu v Hrastniku, kjer seje po stopnišču močno kadilo. Na kraju so policisti ugotovili, daje O.A. na štedilniku zaradi spora z izvenzakonskim partnerjem S.R namerno zažgala olje, kar je povzročilo valjenje dima po celotnem bloku. Istočasno je S.R-ja tudi močno zmerjala. Ker se tudi ob prihodu policistov ni umirila, temveč še naprej grozila (ob tem je bila močno pijana), prav tako opa zmerjala tudi policiste ter enega celo poskušala napasti z roko, sta policista uporabila strokovni prijem ter sredstva za vklepanje, nato pa je bila O. A. pridržana v prostoru za pridržanje do iztreznitve. Zoper njo je bil podan predlog SP-ju. £ 29.1. ob 22.00 je v Kisovcu R.F. pretepal svojo ženo. Bilje opozorjen, zoper njega pa sledi predlog sodniku za prekrške. ^ 5.2. ob 00.20 uri so policisti posredovali v stanovanju na Cesti 9.avgusta v Zagorju, kjer je C.M. pretepal svojo ženo in hčerko. Ker je bilo pričakovati, da bo s pretepanjem nadaljeval, je bil pridržan na PP Trbovlje. ^ 6.2. je v lokalu Majolka Šmartno gost razgrajal, razbijal inventar in grozil natakarici. Ko so policisti prišli na kraj, seje v postopek vmešal še eden od gostov, tako da so oba pridržali na PP Litija. £ 6.2. ob 20.05 uri je v Zgornjem Prhovcu na Izlakah K.M. večkrat udaril svojo ženo in si nato prerezal žile na zapestju leve roke. Pri intervenciji se je K.M. upiral, zoper njega pa je bil uporabljen plinski razpršilec in lisice. Pripeljan je bil v ZD Zagorje, kjer so mu oskrbeli rano na roki, nato pa je bil pridržan na PP Trbovlje do iztreznitve. ! v T d ti fl n xi r> 10. SVEČANA 2000 voznika, ki se nista mogla pravočasno ustaviti in sta trčila vanj. Zoper vse tri bo podan predlog SP- ju. TRČILVAVTOBUS Litija, 4.2. je pri Renkah na glavni cesti Litija-Zagorje prišlo do prometne nesreče, kjer je voznik osebnega avtomobila prehiteval v škarje in trčil v nasproti vozeči avtobus. Pri tem seje hudo telesno poškodoval, v avtobusu pa ni bil poškodovan nihče. VEČ PROMETNIH NESREČ ZARADI KAMENJA NA CESTI Dne 30.1. je na cesti Litija-Zagorje voznica osebnega vozila trčila v kamenje na cesti, isto pa se je zgodilo 1.2. na isti cesti, ko seje to pripetilo vozniku avtomobila pri tunelih. Da pa ni samo zasavska cesta prepletena s kamenjem na cesti, dokazuje tudi nesreča, ki se je zgodila 2.2., ko je voznik trčil v kamenje na cestišču v Zgornjem Logu. Ravbajo kot srake Trbovlje, 24.1. ob 10.25 uri so bili policisti obveščeni o tatvini police z zvočniki iz zastave yugo, kije bil parkiran na Cesti Tončke Čeč. Hrastnik, v noči iz 24.1. na 25.1. so bili na delu vlomilci. Tako so že med 15. in 23.uro iz yuga, ki je bil parkiran ped lokalom Moni bar, neznanci ukradli avtoradio. S kaznivimi dejanji so neznanci nadaljevali ponoči in pri podjetju Sijaj vlomili v parkiran yugo, v Ulici mladih borcev vlomili v lado samaro, na Cesti 1 .maja pa v garažo K.J. in nato še v avto alfa romeo, iz katerega so ukradli avtoradio v vrednosti najmanj 150.000 SIT. Policisti prosijo, da jim občani kakršnekoli informacije sporočijo na tel.: 41-602 ali na številko 113. Trbovlje, 25.1. so vlomili v yugo na Trgu revolucijo, od koder so ukradli avtoradio pioneer. Litija, 25.1. so vlomili v osebni avto, a iz njega niso odnesli ničesar. Zagorje, 26.1. ob 15.50. uri je policiste B.B. obvestil, da mu je neznanec odtujil prenosni telefon znamke motorola, vreden okrog 28.000 SIT. Za storilcem še poizvedujejo. Litija, 26.1. je neznani storilec v Radgoncih iz senika ukradel tono sena. Litija, 27.1. je bilo vlomljeno v stanovanje, a vlomilec ni odnesel ničesar, ker gaje presenetila lastnica stanovanja. Istega dne so policisti obravnavali še en vlom v stanovanje, od koder je vlomilec odnesel razne predmete in dokumente v vrednosti 50.000 SIT. Trbovlje, 27.1. so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v gostišče na Šuštarjevi koloniji, od koder je neznanec odnesel 10.000 SIT in več zavojčkov cigaret. Trbovlje, 29.1. ob 6.00 je bilo vlomljeno v osebni avto, ki je bil parkiran pred bolnico Trbovlje, od koder je vlomilec odnesel avtoradio neznane znamke. Trbovlje, 29.1. ob 18.00 je bilo vlomljeno v citroen AX, ki je bil parkiran pred otroško bolnico Trbovlje. Neznanec je odtujil avtoradio blaupunkt. Litija, 29.1. je neznani storilec s prenosne smučarske vlečnice ukradel vlečno vrv. Litija, 30.1. je bilo vlomljeno v trgovino Iskra v Litiji, kjer je bilo odnešenih več mobilnih telefonov, f, .—... MOJ ZDRAVNIK 2000 -VIVINA IN ZASAVČEVA AKCIJA Koliko pomeni to, da imamo ob sebi dobrega in razumevajočega zdravnika, se zavemo šele takrat, ko jih potrebujemo ob sebi, bodisi da nam svetujejo, nas ozdravijo ali opravljajo zgolj preventivne preglede. Njihovo največje bogastvo je njihovo znanje, da lahko pomagajo človeku. Premalokrat jim povemo, kako spoštujemo njihovo delo. Zato le izpolnite kupon, s katerim izbiramo "Mojega zdravnika 2000" in kupon pošljite na naslov: Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. V3 ----V škode pa je za 270.000 SIT. Istega dne so vlomili v lokal As caffe v Litiji, od koder je vlomilec odnesel nekaj drobiža. Litija, 31.1. je bilo na Brodarski ulici vlomljeno v stanovanje, od koder je bilo odnešenih več predmetov. Trbovlje, 1.2. ob 11.00 je bili vlomljeno v Tenis šport center nad ribnikom, kaj pa je bilo odneseno, ni bilo ugotovljeno. Litija 1.2. je bilo vlomljeno v pisarne podjetja PGM Hotič, a ni bilo nič odnesenega. Litija, 2.2. je neznanec ukradel gorsko kolo autor, srebrne barve, z 21 prestavami. Lastnik je oškodovan za 100.000 SIT. GASILCI SOJU REŠILI Zagorje, 6.2. ob 18.03 uri je bil PO Zagorje obveščen, da sta v kamnolomu ujeti dve dekleti, ki se nista mogli spustiti na varno. Na kraj so pohiteli gasilci, ki so obe deklici tudi rešili. 0G0UUFAN ZA 10.000 SIT Gabrovka, 24.1. sta dva mlajša moška, ki sta prodajala vrečke, občana ogoljufala za 10.000 SIT. Občanu sta namreč dejala, da gresta zamenjati denar v avto, nakar ju ni bilo več nazaj. SPET SO PRODAJALI VREČKE ZA 10.000 SIT Trbovlje, 25.1. ob 13.06 je B.A. policiste obvestila, daje na vratih pozvonil neznanec, kije prodajal vrečke. Medtem jo je neznanec zaprosil za kozarec vode, kateremu je B.A. ustregla. Ko je ponovno zaprosil za kos kruha, pa je neznanec izkoristil njeno odsotnost ter iz jakne vzel denarnico in iz nje ukradel 10.000 SIT. NAJDENO TRUPLO Zgornji Log, 31.1. je bilo v reki Savi najdeno neznano truplo, identiteto utopljenca pa še ugotavljajo. AVTO SE JE VŽGAL Trbovlje, 29.1. ob 12.30 uri je prišlo do samovžiga osebnega avta citroen xsara. Lastnica E.S. je pri tem dobila opekline, avto pa je v celoti pogorel. Voznico so odpeljali v bolnico Trbovlje. Policija opozarja V soboto, 12.februarja od 21.ure dalje bo na širšem območju Zasavja potekala akcija "Alkohol", kjer bodo policisti preverjali psihofizično stanje voznikov. Zoper kršitelje bodo zelo represivno ukrepali, zato previdnost ni odveč. V__________________________ Ime in priimek Naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Ce želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ * poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | * Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L-------------------------------------------------------- STANOVANJA, PARCELE PRODAM stanovanje v Trbovljah, 60 m2, informacije na tel.: 20-548 ali 041/989-456 PRODAM 2,5 sobno stanovanje v centru Izlak, 64 m2, staro 8 let, CK, KTV, telefon, balkon, tel.: 061/ 310-097 (zvečer) al i 041 /956-239 NAJAMEM dvosobno stanovanje s približno 60 m2 in centralno kurjavo v Zasavju, tel.: 041/431-688 (popoldan) V* IV* NEPREMIČNINE ra.FAX:C60l/28242 0601/35140 Ulica 1. junija 7 1420 TRBOVLJE C. L jjJM Ir p 1 * - : tftMi TRBOVLJE: zg. del, 48m2, dvoinpolsobno, CK, balkon, takoj vseljivo, cena: 4.800.000 SIT TRBOVLJE - center, štirisobno, CK, manjši blok, takoj vseljivo, cena: 6.400.000 SIT AVTOMOBILI, DELI PRODAM audi A6 2.8 Quattro, letnik 96, cena 3.990.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8 karavan, letnik 94, cena 1.390.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 93, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 94, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.4, letnik 94, cena 1.220.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.6, letnik 96, cena 1.660.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 90, cena 699.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 89, cena 440.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.6 CL TD, letnik 90, cena 999.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.8 CL karavan, letnik 93, ugodno, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM tovorno vozilo VW transporter furgon 2.5 TDI, letnik 96, cena 2.340.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault 5 five, letniki 94 in 95, ki so na voljo že od 600.000 pa do 700.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM alfa romeo 164 2.0 TS, letnik 1993, cena 890.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM ford puma 1.7, letnik 99, cena 3.050.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault laguna 2.0 RXE, letnik 96, cena 1.980.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM rover 214 SI, letnik 97, cena 1.640.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM opel astra 1.6 karavan, letnik 92, cena 930.000 SIT, tel: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM mitsubishi pajero 2.5 TDI, letnik 91, cena 1.690.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena 1.912.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo variant 1.4, letnik 99, cena 1.995.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW beetle 1.9 TDI, letnik 99, cena 3.900.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW golf 1.9 TDI 4 motion, letnik 99, cena 3.787.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo audi A4 1.9 TDI, letnik 98, cena 4.502.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo lupo TDI 3L, letnik 99, cena 2.303.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo 1.0 comfortline, letnik 2000, cena 1.840.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault megane RT 1.6, letnik 96, prevoženih 45.000 km, bele barve, cena 1.670.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 19 adagio 1.4, meglenke, radio, letnik 1995, prevoženih 60.000 km, metal rdeča barva, cena 1.089.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault megane RN 1.4, prevoženih 71.500 km, rdeča barva, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.6 RXE 5v, ABS, letnik 99, prevoženih 17.000 km, metal zelene barve, cena 2.099.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 bebop 3v, letnik 1996,50.000 prevoženih km, metalno rdeča barva, cena 1.019.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five plus 3v, letnik 1995, prevoženih 50.000 km, rdeče barve, cena 729.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 3v, letnik 1995, rdeča barva, prevoženih 78.000 km, cena 699.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 5v, letnik 1994, prevoženih 105.000 km, bela barva, cena 499.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 5v, letnik 1994, prevoženih 44.000 km, rdeča barva, cena 599.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 diesel 5v, letnik 92, prevoženih 162.000 km, rdeče barve, cena 365.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM lanciazeta2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM peugeot 306 1.6 SR 4v, CZ, ES, letnik 1994, prevoženih 93.000 km, metal zelena barva, cena 1.180.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM maruti 800, letnik 1993.34.000 km prevoženih, rdeče barve, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM daihatsu charade 1.0 TS 3v, letnik 1991, rdeča barva, 90.000 km prevoženih, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM seat ibiza 1.1 CLX 3v, letnik 1991, metal zelen, 132.000 prevoženih km, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM nissan sunny 1.4 LX 3v, letnik 91/92, prevoženih 107.000 km, metal zelene barve, cena 560.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM laguna Concorde 1.8 (službeno vozilo), letnik 99, 1.000 prevoženih km, metal rjave barve, cena 3.500.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane classic 1.4 75RN (službeno vozilo), letnik 1999, metalno siv, 5.000 prevoženih km, cena 2.290.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999, 9.500 prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.380.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane 1.4 RN 16V (službeno vozilo), letnik 99,4.000 prevoženih km, bele barve, cena 2.250.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v servo, letnik 99, 6.500 prevoženih km, metal rdeče barve, cena 1.635.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v, letnik 99,7.300 prevoženih km, bele barve, cena 1.520.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM opel astra 1,6i, letnik 1992, zelo lepo ohranjen, 1 .lastnik, cena 900.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik 1986, prevoženih 210.000 km, leop ohranjen, 1.lastnik, cena 360.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazda 323F 1.5i, letnik 97, prevoženih 45.000 km, reg. do 2/2001, 1.lastnik, odlično jTj F. J j n/iJ f: fr J. ohranjen, dodatna oprema, možen kredit, cena 1.800.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazda 626 2.0i karavan, letnik 98, prevoženih 40.000 km, 1.lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen, možen kredit, tel.: 64-729 PRODAM mazda 323 1.5i, letnik 98, prevoženih 30.000 km, 1 .lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen, možen kredit, tel.: 64-729 PRODAM tovorno vozilo mazda furgon E 2200 D 4x4, letnik 98, prevoženih 72.000 km, odlično ohranjen, cena 2.100.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM hyundai grace-bus H-100 DLX, letnik 97, lepo ohranjen, cena 1.587.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM renault 5 campus, letnik 1993, prevoženih 72.000 km, rdeče barve, 5 vrat, temna stekla, redno servisiran, lepo ohranjen, z vso dodatno opremo in gumami tudi za letni čas, tel.: 041/546-167 PRODAM škodo 120L, letnik 88, cena 150.000 SIT, tel.: 48-674 PRODAM BMW 320, letnik 82, reg. do 7.7.2000, ugodno, tel.: 41-861 PRODAM polski fiat P-126, ugodno, tel.: 27-147 RAZNO PRODAM klubsko mizo 120x60 s steklom, tel.: 24-965 PRODAM tiskalnik canon BJC 250, v garanciji, za 15.000 SIT, tel.: 041/962-430 PRODAM spalnico in otroško opremo, tel.: 41-259 PRODAM daljinsko vodeno letalo delta hawk, orgle GEK S-420 in family game Computer, tel.: 041/ 679-176 PRODAM plinsko peč corona, temno rjave barve, rabljeno 1 leto s plinsko bombo in priključkom za 18.000 SIT, tel.: 35-554 PRODAM smuči K2 233 SC, dolžine 190 cm, z vezmi tyrolia clix 190 za 10.000 SIT, tel.: 64-828 NUJNO PRODAM iglu šotor beaver 3 za 3 osebe, cena 5.000 S IT, tek: 22-888 PRODAM dirkalno kolo scott AFD 708, oprema ultegra, okvir 57 cm, tek: 41-807 (Andrej) PRODAM ekscentrično štanco, odlično ohranjeno, 15t, tek: 49-142 ALI ŽELITE novi kredit, pa ga ne dobite, ker imate stare? Pokličite 041/292-245 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE NUDI absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tek: 71-483 INŠTRUKCIJE NUDI študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, tek: 041/569-797 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tek: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tek: 27-657 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, hitro in kakovostno, tek: 49-142 DELO OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tek: 041/ 525-581 ZAPOSLIMO kuharja in natakarja za delo v pizzeriji na relaciji Hrastnik - Rimske Toplice, naslov: Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško GRADBENA SKUPINA izvaja vsa zidarska dela, adaptacije, novogradnje, omete in podobno, tek: 041/888-080 VARUJEM otroke na svojem domu, tek: 061/876-374 (dopoldne) FOTOGRAFINJA pride slikat vašo poroko ali druge svečanosti, tek: 22-419 (zvečer) ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tek: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tek: 063/ 715/735 ZAPOSLIM dve trgovki (redno + honorarno) v neživilski trgovini. Vloge pošljite na naslov: Celi svet d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana Črnuče miiJj _____F UGIIiT/jS-HM JGCDid za brezplačni mali oglas Tekst: ..... Moj naslov: SALAMIJADA Vse izdelovalce domačih suhih salam obveščamo, in vabimo k prijavi na salamiado, ki bo v soboto, 1. aprila 2000. Prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom "SALAMIJADA" A A i. mmm smamijam | Prijavljam se na L zasavčevo salamijado, ki bo 1 .aprila 2000 PRODAM platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), tek: 66-099 (zvečer) Ime in priimek: Naslov: Telefon: dffTrGČuj.J.f: Občina Trbovlje VABI na prireditve ob mesecu kulture: - 10.2. ob 17.00 v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje: Prireditev ob kulturnem prazniku; Tone Kuntner, Jože Šmit, Godalni kvartet Rožmarinke, Janez Krajnc, Kulturna skupina doma, razstava slik na steklo, - 11.2. ob 19.00 v Delavskem domu: Celovečerni koncert KD plesne skupine mažoret, -12.2. ob 17.00 v Kulturnem centru Dobovec: Proslava slovenskega kulturnega praznika, -12.2. ob 19.00 v Svobodi: Koncert narodnega zabavnega ansambla Revirčani, - 15.2. ob 18.00 v Svobodi: Koncert kulturnih skupin društva upokojencev, -16.2. ob 19.30 v Svobodi: Performans Plamen noči, - 17.2. ob 18.00 v Delavskem domu: Večer narodnih pesmi in plesov, - 18.2. ob 19.00 v Delavskem domu: Celovečerni koncert mladinskega pevskega zbora, - 19.2. ob 18.00 v Svobodi Dobrna: Večer sodobnega plesa, - 21.2. ob 19.00 v Svobodi: Premiera Goldonijeve komedije Pahljača, - 22.2. ob 17.00 v predavalnici DU: Literarni večer; Izpod zemlje neznani znanec: rudar, revolucionar, pesnik-France Kozar, - 26.2. ob 19.30 v Svobodi: Performans plamen noči, - 2.3. dopoldan v Svobodi: Občinska revija otroških, mladinskih, gledaliških ter lutkovnih skupin. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI na prireditve v mesecu februarju: - razstava Karla Kozoleja do 15.februarja, - tematska razstava na mladinskem oddelku ob slovenskem kulturnem prazniku, S.februarju, - lO.februar: literarni večer z Olgo Dečman, - likovno ustvarjanje udeležencev Univerze za S.življensko obdobje od 17. februarja do S.marca, - 22.februar ob 17.uri: ura pravljic za najmlajše. Več informacij dobite po telefonu 21-748! 13.00), cena 1.700 SIT (prevoz, smučarska karta, malica). 23.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 24.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 24.2. (**) TEČAJ IZ SNOWBOARDA l.del na smučišču Trotovnik-Dobovec, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 12.15 (prihod v Trbovlje od 17.30 do 17.45), cena tečaja 24.in 25.2. je 6.000 SIT in zajema opremo, strokovno vodenje, prevoz, malico in vlečnico. Prevoz bo organiziran, če bo najmanj 20 prijavljenih! 25.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 25.2. (**) TEČAJ IZ SNOWBOARDA 2.del na smučišču Trotovnik-Dobovec, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 12.15 (prihod v Trbovlje od 17.30 do 17.45), cena tečaja 24.in 25.2. je 6.000 SIT in zajema opremo, strokovno vodenje, prevoz, malico in vlečnico. Prevoz bo organiziran, če bo najmanj 20 prijavljenih! Legenda: (*)- otroka lahko osebno prijavite na DPM Trbovlje, Ul.l junija 4 (I.nadstropje) vsak delovnik od 8. do 13.ure, ob sredah od 8.do 16.ure do vključno 16.februarja 2000. (**)- prijave za tečaj snowboarda sprejema Goltes snowboarding d.o.o., Savinjska cesta 35, vsak delovnik od 8. do 12. ure in od 13. do 19.ure. S seboj morate imeti otrokov čevelj. S tem boste omogočili pravočasno pripravo opreme. POZOR!!! Avtobusi bodo za vse organizirane aktivnosti (razen zimovanja) ustavljali na vseh avtobusnih postajališčih. Vabljeni! KRC Hrastnik VABI na ogled abonmajske predstave, ki bo v torek, 22.2. ob 19.30 uri v veliki dvorani delavskega doma. Gostovalo bo Kulturno društvo B-51 s komedijo Žurka za punce. Vljudno vabljeni! Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI, da se udeležite aktivnosti ob zimskih počitnicah: 19.2. - 25.2.: KINOPREDSTAVE v DD Trbovlje, dopoldan ob lO.uri, popoldan ob 16.uri, cena 200 SIT. 19.2. - 25.2.: SANKANJE na sankaški progi Lontovž SD Kum Trbovlje. Pogoj so ustrezne vremenske razmere) 21.2. in 25.2.: (*) ZIMOVANJE na Kalu nad Hrastnikom, zbirališče otrok je v parkirišču za občino ob 9.uri (prihod je 25.2. ob 11 .uri na isto mesto), cena 14.800 SIT (možnost plačila na 2 čeka)), prijave so možne do 15.2.2000. Pogoj je vsaj 10 prijav! 21.2. : (*) IGRE NA SNEGU, SANKANJE, PLANINSKI IZLET, DRUŽABNE IGRE v Čečah nad Trbovljami. Zbirališče otrok je na parkirišču za občino ob 9.uri (prihod na isti kraj ob 13.uri). 21.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 22.2. : (*) OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG v Celju, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 9.uri (prihod v Trbovlje cca 13.30), cena 1.200 SIT (prevoz, vstopnica in delavnica), število omejeno! 22.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 23.2. : (*) IGRE NA SNEGU, SANKANJE na smučišču na Vidrgi, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.30 (prihod v Trbovlje cca KC Delavski dom Zagorje VABI na ogled razstave 36.slikarske kolonije Izlake - Zagorje, ki bo v avli doma odprta do 28.februarja. Razstavlja 10 umetnikov, udeležencev kolonije, kot gostje pa razstavljajo še Nikolaj Beer, Sašo Šiles in Samo Šiles. Razstava je odprta v času drugih prireditev, za naročene skupine pa po želji. Vabljeni! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na predstavitev knjige "Lep dan kliče" avtorja Željka Kozinca, ki bo 10.februarja ob 18.uri. Vabljeni! Humanitarno društvo M&V Novina PRIREJA spominski dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom "Samo življenje za druge je vredno življenja", ki bo v soboto, 26.2. ob 19.uri v Kulturnem domu v Kisovcu. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom, zbrani denar pa bo namenjen bolnim otrokom. Vljudno vabljeni! hi.la j 10. SVEČANA 2000 Ustvarjalno središče Breznikar Šmartno pri Litiji VAB I na razstavo vezenin, ki poteka do vključno 13.februarja 2000 v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Ogled je možen vsak dan med 13. in 17.uro, ogledi pa so možni tudi v dopoldanskem času po predhodnih najavah na telefon 061/887-798. Vabljeni! Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da bo v Zagorju v počastitev Dneva zemlje 21 .aprila 2000 potekal cvetlični sejem. Občina Zagorje zato vabi vse zainteresirane za organizacijo sejma, da se zglasijo na Oddelku za okolje in prostor, kjer bodo dobili podrobnejše informacije (tel.: 64-215). Gorniški klub dr.Henrik Thma VABI na družinski planinski izlet na Mrzlico, ki bo 19.2. z odhodom ob 7.45 izpred železniškega poslopja Trbovlje. Vabljeni! Planinsko društvo Zagorje VABI v nedeljo, 13.februarja na 12.tradicionalni spominski planinski pohod "Po poteh 1 .štajerskega bataljona”. Start pohoda in delitev kontrolnih listkov bo od 6.30 do lO.ure pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju, za udeležence iz Kisovca pa v Čolniščah. Vabimo vse, ki si želijo tovrstne rekreacije v tem času, še posebej družine z otroki, kajti pot ni zahtevna in traja od 3 do 4.ure. Startnine ni! ZIME IN SMUČIŠČ NI BREZ SNEGA Ja, tako kot je sonce in odjuga zagodla smučarjem in upravljalcem smučišč, tako jo je zagodla naši akciji "NAJ SMUČIŠČE ZASAVJA". Za vas smo poklicali na nekatera zasavska smučišča in izvedeli, daje snega za smuko in sankanje dovolj je na smučišču na Vidrgi, kjer bodo obratovali do prvega vikenda v marcu. Smučišče Marela je prav tako zaradi snega zaprto, medtkem ko je na Trotovniku možno sankanje na za to prirejeni progi, smuka pa ni možna. Kakšno je stanje na Medvednici, nismo izvedeli in to kljub temu, da smo se trudili, a je telefon neprestano zvonil v prazno. Toda mi kljub temu objavljamo drugi kupon za "NAJ SMUČIŠČE ZASAVJA" in naj vam tokrat izdamo, da je trenutno v vodstvu smučišče na Vidrgi. Naj smučišče Zasavja je Glasoval sem: • Sokolsko društvo Zagorje VABI na aktivnosti, kijih organizira in sicer na: -telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00, - vadba za ženske (novo) ob trokih od 20.30 do 21.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00, - rekreacijsko igranje košarke ob sredah od 18.00 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00, - rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30. Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni! [p K (© (£] 51 & M a K] CD Kino Zagorje 10.2. - 14.1. ŠESTI ČUT (triler), čet., sob. in pon. ob 19.00, ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 11.2. - 16.2. HIŠA STRAHOV (srhljivka), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 16.2. - 20.2. AUSTIN POWERS - VOHUN, KI ME JE NATEGNIL (komedija), sre., čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 19.2. - 22.2. KOCKA (triler) sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 23.2. - 28.2. JAMES BOND 007 - VSE IN ŠE SVET (pustolovski), sre., čet., pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 29.2. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: PDG NOVA GORICA -EUGENE IONESCO: PLEŠASTA PEVKA ob 19.30; Kino Izlake ZA MESEC FEBRUAR DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI FILMSKEGA PROGRAMA! Kino Trbovlje 10.2TARZAN(risanka), ob 18.00; 11.2.- 14.2. KARIERISTKE (drama), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 15.2. - 21.2. AUSTIN POWERS - VOHUN, KI ME JE NATEGNIL (komedija), tor. in sre. ob 18.00 in 20.00, čet., ned. in pon. ob 18.00, pet. ob 20.00; 18.2.-21.2. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO (komedija), pet. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. in pon. ob 18.00 in 20.00; 22.2. - 24.2. PAST (triler), tor. in čet. ob 20.00, sre. ob 18.00 in 20.00; 25.2. - 28.2. NORI NA MARY (komedija), pet. in ned. ob 18.00, pon. ob 20.00; 25.2. - 27.2. MUMIJA (grozljivka), pet. in ned. ob 20.15, sob. ob 18.00 in 20.15; 29.2. JAMES BOND 007 - VSE IN ŠE SVET (pustolovski) ob 17.30 in 20.00; Kino Hrastnik 10.2. - 13.2. MOGOČNI PAR (drama), čet. in ned. ob 19.00; 11.2. - 13.2. GLOBOKA MODRINA (akcijski spektakel), pet. ob 19.00, ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 14.2. - 15.2. NI KINO PREDSTAV; 16.2. - 20.2. AUSTIN POWERS - VOHUN, KI ME JE NATEGNIL (komedija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 18.2. - 20.2. ŠESTI ČUT (triler), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 21.2. - 22.2. NI KINO PREDSTAVE; 23.2. - 27.2. BOWFINGER (komedija), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 25.2.-27.2. 13.BOJEVNIK (akcijski spektakel), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 28.2. - 29.2. NI KINO PREDSTAVE; Kino Dol pri Hrastniku 12.2. MOGOČNI PAR (drama) ob 18.00; 19.2. AUSTIN POW-ERS - VOHUN, KI ME JE NATEGNIL (komedija), ob 18.00; 23.2. PC PASJI DETEKTIV (mladinski) ob 10.00; 25.2. MRAVLJINEC Z (risani) ob 10.00; 26.2. BOWFINGER (komedija), ob 18.00; ŠPORTNO DRUŠTVO IZLAKE GORNIŠKA SEKCIJA VABI na predstavitev aplinističnih uspehov TOMAŽA HUMARJA Obiskal nas bo v kinodvorani na Izlakah, v petek, 18.02.2000 ob 18. uri. i>3 GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v roku 14-30 dni. Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška cesta 2, tel. 24102 20, telefax 24102 56 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, GSM 041 632 261 Lokalna odkupovalca: POTISK Alojz, Mamolj 24, Polšnik, tel. 879 085, GSM 041 653 438 Primc Franc, Jablaniška laze 2b, Šmartno pri Litiji,telefon 879 000, GSM 041 630 831 KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA TRBOVLJE Trg Franca Fakina 4,1420 Trbovlje, tel.: 0601 - 27 * 557 objavlja razpis za najem gostinskega lokala na Trgu Franca Fakina 4 v Trbovljah. Interesenti naj pisne vloge pošljejo na zgornji naslov do 28.2.2000. Dodatne informacije dobite po telefonu 0601-75-143 OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9.avgusta 5,1410 Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 42.člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l.št.9/ 92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99) ter na osnovi sklepa Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi, sprejetega na T.redni seji dne 25.11.1999 pod številko 313-27/93 RAZPIS za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi - za nedoločen čas. 1. Predmet tega razpisa je podelitev proste koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi, za nedoločen čas. Glede na pokritost javne zobozdravstvene mreže oziroma glede na dogovorjeno raven zobozdravstvene preskrbljenosti je na območju občine Zagorje ob Savi predmet razpisa podelitev ene kocesije enemu kandidatu. 2. Na razpis za podelitev koncesije se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: - da imajo zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in so usposobljeni za samostojno delo, - dajim ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica, - da pridobijo mnenje pristojne zbornice, - da imajo sklenjeno najemno pogodbo zagotovljene prostore za opravljanje navedene dejavnosti v domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski, - da imajo zagotovljeno ustrezno opremo in ustrezen kader. 3. Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 1.točke tega razpisa, naj svoje prijave oziroma ponudbe ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE", na naslov Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Rok za oddajo ponudbe je 29.februar 2000. 4. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po seji Občinskega sveta Zagorje ob Savi, na kateri bo v skladu s 16.členom Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni Vestnik Zasavja 6/99) občinski svet potrdil najustreznejšega kandidata za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi za nedoločen čas. 5. Občinska uprava bo na osnovi potrditve na občinskem svetu izbranemu kandidatu izdala odločbo o podelitvi zadevne koncesije. Župan Matjaž Švagan ■brKlnnTLDSM 10. SVEČANA 2000 22.3.-20.4. Ne imejte za izgubo časa to, da več razmišljate o sebi, saj je to trenutno nujno potrebno. Nekatere obveznosti boste morali preložiti, vendar pozneje tega ne boste obžalovali. Št.: 6. Nekatere stvari boste preveč na lahko jemali in posledice ne bodo pretirano ugodne. Tisto, čemur boste skušali z ignoranco ubežati, bo kmalu prišlo za vami. Vaša interesna področja se bodo zelo hitro spreminjala. Št.: 27. 21.4.-21.5. m Sh, 22.5.-21.6. Ne trudite se vedno iskalti zunanjih vzrokov za težave, ki jih imate, saj je veliko odvisno od vas samih. Če vas nekaj ali nekdo ovira, je to zato, ker mu to dovolite. Stojte bolj trdno za tistim, kar menite, da je prav. Št.: 14. Nesmiselno je pričakovati, da si bodo drugi vedno vzeli čas in vas poslušali. Ne pozabi-_ te, da so težave, ki vas mučijo, velike samo v vaših očeh, drugim se morda zdijo neznatne. Bodite karseda samostojni. Št.: 7. Sprijaznite se s tem, da vse ne more biti tako, kot ste želeli. Pomembno je, da se prilagodite položaju in šele nato iščete možnosti, da pridete po drugi poti tja, kamor ste nameravali. Št.: 10. ^ . Nekako si boste vselej prizadevali, da bi ohranili svobodo - in prav je tako. Pomembno pa je, da se pri tem izogibate skrajnostim, ki bi onesrečile tako vas, kot ljudi, ki ob vas živijo. Zaljubljeni boste in vzneseni. Št.: 21. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost PR/RODA JR 1/ mmi/JŠEM /VmEČJA (latinski pregovor) S tem se bo gotovo strinjalo trinajst staršev, ki so se v času od 24.1. do 3.2.2000 o tem prepričali - dokaz je bilo devet majcenih deklic in štirje najhni fantki. 27.12.1999 Urška Kurnik, Kolonija 1. maja 30, Trbovlje - hči Laura Viktorija 24.1.2000 Irena Lavrin, Završje 15, Dobovec - sin Domen 27.1.2000 Barbara Zupanc, Cankarjeva 2, Rimske Toplice - sin Klemen Videc Janja Šunta, Borovniško naselje 3, Kisovec - sin Jan 29.1.2000 Dunja Zakšek, Bevško 34, Trbovlje - hči Eva Vratanar 30.1.2000 Bernarda Kačič, Brdce 49, Dol pri Hrastniku - hči Klara Planko Ana Vrbovški, Pucova 1, Celje - hči Urša Zvonka Jevševar Kumelj, Na Jelovo 21, Radeče - hči Lina Kumelj 31.1.2000 Leopoldina Lindič, Loke 10, Izlake - hči Nika Frida Oberčkal, Šibenik 7a, Šentjur - hči Sergeja Gaberšek 1.2.20(k) Renata Vozelj, Vodenska 16a, Trbovlje - hči Eva Krajšič 2.2.2000 Nataša Pergar, Kandrše 22, Zagorje - hči Anja Zlata Gašpar, Cesta l.maja 27, Hrastnik - hči Tjaša Šimec 3.2.2000 Jelena Pintar, Log 28c, Hrastnik - sin Aljaž Pikelj Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Če boste vedno v opoziciji, bo vaše vedenje zelo predvidljovo in seveda povsem odvisno od tega, kar bo počela vaša okolica. Neodvisnost boste pač morali dokazati na drugačen način, sicer se boste le osmešili. Št.: 24. Potrebovali boste mirno okolje, zato je prav, da si ga zagotovite. Do marsikatere stvari, pa tudi do nekaterih ljudi boste čutili odpor. Prav je, da svoje občutke upoštevate in se ne silite v stvari, ki vam niso pri srcu. Št.: 10. Ne dovolite si, da bi bili . . zaradi poma- njkanja samo-zavesti v ozadju. Sposobnosti, za katere ste se že prepričali, da so nadpovprečne, nikar ne podcenjujete. Če se sami ne boste cenili, vas bodo tudi drugi gledali z viška. Št.: 3. Prepričali se SE boste, da lahko kljub slabim ^ . razmeram z do- bro voljo mar-) K -jsikaj dosežete. 'z Ponosni boste 23.12.-20.1. nase, ker se boste s težavami, ki vas čakajo, soočili zrelo, odgovorno in brez oklevanja. Št.: 9. Čeprav ne marate discipline in vse, kar vas karkoli omejuje, boste morali to sprejeti kot »nujno zlo«, ki pa ima seveda tudi dobre posledice. Naučite se poslušati, saj je to veliko bolj pomembno kot nenehno govoričenje. Št.: 5. Če ne boste dovolj prožni, se boste slednjič utrudili. Stvari, ki jih ne morete spremeniti, boste pač morali sprejeti. Na silo ne boste ničesar dosegli. V ljubezni boste zelo prepričljivi. Št.: 19. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA ZMES PRAHU, DIMA IZPUŠNIH PLINOV V OZRAČJU INDUSTRIJSKIH MEST (DOR HOTE ŽIVI SAM BREZ STIKOV Z DRUGIMI MLADI LJUDJE OD 14. DO 25. LETA OBROBNI SKRAJNI DEL ČESA OBALA OB KATERI PRISTAJAJO ČOLNI, POMOL KDOR SE POKLICNO UKVARJA Z URJENJEM ŠPORTNIK. REKA V SREDNJI IN JUŽNI ROMUNIJI, LEVI PRITOK DONAVE ZNAMENITI AMERIŠKI PIANIST (ARTUR, 1Š87-1982) STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO GOLDAMEIF KRAJ KJER PREBIVA BOG ALO GRAD GL. MESTO AMERIŠKE ZVEZNE DRŽAVE NEW YORK REKA MED IRANOM IN AZERBAJDŽANOM SLOVENSKI NOVINAR (TOMO) FRANKOV- SKI ARHITEKT KARLA VELIKEGA ARGENTINSKI PESNIK IN PISEC (JORGE LUIS) ŠTRLEČE OKENCE NA STREHI KATARINA L .DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE PRIPIS, OZIROMA DODATEK K POGODBI PO OBRAZU PORASEL, NEOBRIT ČLOVEK LESENA PALICA, KI SE POSTAVI ZAOPO-RO FIŽOLU SLADKA JED, KISE PONUDI PO GLAVNI JEDI GLASBILO, 5PISCALMI, KI DOBIVAJO ZRAK IZ MEHOV HITRO HLAPUJVA TEKOČINA ZA NARKOZE NICOLAI GEDDA ZBADLJIVO LITERARNO DELO OTTO LOEVVI RT PRI VA-LENCIJI V ŠPANIJI SVETENJE TELES .BREZ ZVIŠANJA TEMPERATURE TIM BURTON 6. ČRKA GRŠKE ABECEDE VLm^/-v, MOKROTA MAROŠKI ATLET, aouitA KDOR Sl PRIZADEVA S POSNEMANJEM /EDENJAIN DBLACENJA LJUDI VZBUJATI POZORNOST MUSLIMANSKA DOBR. AM. IGRALKA DEE KONTRA- CEPCIJSKO SREDSTVO, PRESER- VATIV OSEBNI ZAIMEK NAJVECJA FILMSKA NAGRADA SL SLIKAR DEBENJAK TRIDELNA KRONA PAPEŽEV NRAVNO .MOČAN ČLOVEK, KI GOJI ASKEZO GOVORNIS. ODER PRI RIMLJANIH ZDRAVILNA RASTLINA NIKOLA TESLA TRIDESETA ČRKA RUSKE ABECEDE SLLESNO-INDUSTRIJ-SKI STROKOVNJAK (VIKTOR) BRITANSKI 3LEDALISKI IN FILMSKI IGRALEC (MAURICE) SLOVENSKA .PEVKA ŠVAJGER iVAJGEl Paul ANKA KRAJŠI NAZIV ZA BRAZILSKO VELEMESTO VOJAŠKI POROČE- VALEC, KDOR RAPORTIRA DALMATINSKA OBLIKA ZEN-SKEGA IMENA POKRAJINA V SEVEROVZHODNEM DELU VIET-NAMA BREZREPA DVOŽIVKA Z LISASTIM TREBUHOM SLOVARČEK- NEBESA: kraj. kjer prebiva Bog OBRONEK: obrobni skrajni del česa DENHAM: ‘ britanski igralec LUMINESCENCA: fosforescenca ROSTRA: govorniški oder OPTIMIST "Ali veš, kdo je optimist?" "Ne!" "Tisti, ki po petih letih zakona upa, da mu je poročni list že potekel!" PREDOBER "Slišal sem, da si zaradi nje opustil kajenje, pitje in kartanje. Zakaj pa se ne poročiš z njo?" "Spoznal sem, da sem predober zanjo!" LEVIČAR "Janezek, zakaj imaš pa rdeče uho?" "Moj oče je levičar!" PIJAN Zdravnik pregleduje pacienta: "Nikakor ne morem ugotoviti vaše bolezni. Menim, da je vzrok pitje." "Torej se bom moral vrniti, ko boste trezni?" KMALU GREŠ? Jožetova tašča je prišla na obisk in Jože jo je ves navdušen pozdravil že na vratih: "Dobrodošla, koliko časa pa ostaneš pri nas?" "Dokler vam ne bom v nadlego!" "A tako malo časa?" ...da ocenjujejo, da je povprečna življenjska doba borovih iglic 5 let. ...da je Haendel, slavni nemški skladatelj iz 18. stoletja, svojo mojstrovino "Mesija" skomponiral v 23 dneh. ...da zakrivanje obraza žensk ni arabskega, temveč turškega izvora. Ta navada se je v severno Afriko razširila v času otomanskega cesarstva. Tamkajšnje ženske so videle, da si žene in hčere turških uradnikov in vojaških poveljnikov zastirajo obraz. Ker so mislile, da gre za razpoznavni znak, so jih hotele posnemati. ...da so po prvi svetovni vojni (1914-1918) začeli letala uporabljati tudi za prevoz ljudi in pošte. Prva taka letala so bila primerno preurejena vojaška letala. ...da je Muzio Attendolo Sforza, veliki poveljnik iz 15. stoletja, umrl, ko je poskušal rešiti nekega služabnika, ki seje utapljal v reki Pescari. ...da so v preteklosti v božičnem času na vrata, na strešne tramove in nad kamine obešali vejice bo-dike, saj je prevladovalo prepričanje, da bodo s tem nagnali škrate, bitja, ki naj bi za božič postala še bolj nagajiva kot ponavadi. i ^ ™*akksukow m* IvT.i"; lvTn“; I 10. SVEČANA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 23.2.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.3/2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Izžrebanci nagradne križanke 01/ 2000 (nagrade prispeva Vinkotisk Radeče in Zasavc); 1. : Praktična nagrada: ALOJZ JUDEŽ, DOLENJA VAS 17, ZAGORJE 2. : Praktična nagrada: IVANKA MUR, BOBEN 33, HRASTNIK 3. : Praktična nagrada: STANA KODRMAN st., JEVŠNIKOVA 21, KISOVEC Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 14.2. do 22.2. 2000 od 9.00 do 10.00 ure. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8-OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55- 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 CENTER Ponedeljek Videostrani, 9:00 Dobro jutro - Dober dan - v živo, 10:00 Zlati zvoki -pon., 11:30 Slovenske zvezde, pon., 13:00 Nedeljski pop express (p), 14:00 Videostrani, 15:00 Dobro jutro - Dober dan; (ponovitev), 16:00 V nedeljo popoldan (P), 18:05 EPP, 18:10 Oddaja ZLTV, 18:40 Dokumentarni fdm, 19:10 Pesem domača (iz arhiva), 19:10 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - dnevno informativna oddaja, 20:20 EPP, 20:25 Glasbeni spot, 20:30 Zadetek v center, športni pregled, 21:00 EPP, 21:05 Adrenalin za vsak dan, 21:20 Brez šminke, 22:00 Zasavje danes (P), 22:20 EPP, 22:25 V krogu - zabavna oddaja, Videostrani Torek VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Dober dan, 10:00 Zlati zvoki - (P), 11:30 Slovenske zvezde (P), 3:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Adenelanin za vsak dan (P), 14:00 Kramljanja -pon., 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Zadetek v polno, 16:30 Dolina strahov -risani film, 17:50 Oddaja ZLTV, 18:20 Brez šminke- odd. TV Pika, 18:40 EPP, 18:45 Mladinska oddaja, 19:10 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 KUL-T-URA, 21:15 EPP, 21:20 Oder občutkov - odd. TV Pika, 22:20 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:50 Nedeljsko popoldne (P), VIDEOSTRANI Sreda VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Dober dan, 10:00 Zlati Zvoki- (P), 11:30 Slovenske zvezde - . (P), 13:00 Kramljanja - (P), 13:45 Kako biti zdrav in zmagovati, 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Oder občutkov-TV Pika (P), 17:45 EPP, 16:50 KUL-T-URA. 18:00 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 19:00 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 S STARIM MEHOM NAOKROG, 21:25 EPP, 21:30 Videoboom 40, slovenska lestvica zabavne glasb., 22:30 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:25 Video top - lestvica, Videostrani... Petek Videostrani, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 ZALTI ZVOKI - pon., 11:30 SLOVENSKE ZVEZDE - pon, 13:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Kramljanja, (P), 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan, 16:00 Oddaja ZLTV, 16:30 Video top - zabavno glasbena oddaja, 17:15 BINGO BONGO- (p), 17:45 Risani film, 18:05 EPP, 18:10 Priročnik za starše, 18:30 Aj’dijo- odd. o internetu, 19:00 Pesem domača, 19:20 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 V krogu / KVIZ na TV centru, 21:25 EPP, 21:30 Oder občutkov - TV Pika, 22:25 ZASAVJE DANES (P), 22:45 Videoboom 40 (P), Videostrani Sobota VIDEOSTRANI, 12:00 ČESTITKE, 12:25 EPP, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 Zadetek v center - športni pregled (P), 13:25 EPP, 13:30 Oder občutkov -3.del, 14:20 Naj spot- glasbena oddaja, 15:05 EPP, 15:10 KUL-T-URA, 15:40 Video top, 16:10 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 17:10 BINGO BONGO -oddaja za najmaljše (P), 17:40 Celovečerni risani film:, 18:25 EPP, 18:30 Pesem domača, 19:00 Oder občutkov 4. odd., 20:05 Videoboom 40 Nedelja Videostrani, 12:00 ČESTITKE, 12:40 KUHAJMO SKUPAJ -, 13:00 Nedeljski pop exspress, 14:00 S STARIM MEHOM NAOKROG, 15:00 Oddaja ZLTV-, 15:30 Ajd' dijo - oddaja za mlade, 16:00 V nedeljo popoldan - zabavna oddaja v živo, 18:00 Oddaja ZLTV -, 18:30 Pesem domača - iz arhiva, 19:00 Dokumentarni film, 20:00 EPP, 20:05 V krogu, 21:00 Resnice o vinu - (P), 21:30 Potujte z nami (P), 22:00 FILM :, Videostrani Hit(l)erexkluzivno!!... kadar je Edlvajs nažrt, Dudek sestradan in Janez narolan, takrat so vsi v svojem najboljšem elementu ... Posebno obvestilo. Posebno obvestilo. Na relaciji Delavski dom -Elektrarna Trbovlje sem v začetku januarja, ob priliki transporta, iz strehe svojega avtomobila izgubil umetniško sliko. Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj okvir, sliko lahko obdrži ... ... informacije na tel. 21 794 ... ZasavC - evo „Mossad ali nikad,,... Izrael, slovenskem politikantam tako mila in Sloveniji tako sorodna dežela, trenutno doživlja v političnem življenju nekaj podobnega kot Slovenija. Sploh pa mi ni jasno, s katero državo bi se lahko Slovenija bolje primerjala kot ravno s to nesrečnico. In še sploh, kadar je pod vprašanjem vohunstvo ... ker! tajnih služb se ne uči v šolah. Ampak samo skozi tajno delo. In ob stalnem izobraževanju. ... storili smo vse, da ne bi storili nič ... Prazniki za lizanje ran ...Vam je kdaj padlo na misel, da bi ob 8. februarju, kulturnem prazniku Slovencev in državljanov Slovenije, mogoče prebrali kakšno lepo knjigo, odšli v gledališče, opero ... ali si, npr, privoščili ogled stralne razstave likovnih del zasavskih likovnikov v trboveljskem muzeju? A da ni denarja za to, pravite!? Zanimivo ...če pomislim s kakšnim žarom in pompom slavimo božičnonovoletne, prvomajske, velikonočne ali praznike kot Martinovanje in Dan mrtvih ... Nekateri vidni zasavski politiki, so, že kar iz navade, večkrat odklonili dati izjave za naš časopis. In, ko nam jih je končno uspelo prepričati, da nam povedo, kakšni so razlogi za takšno odločitev, so njihove obrazložitve izzvale, milorečeno, eno samo gravžanje: gospodje so, pomislite, nezadovoljni z kritičnimi prispevki o njih in njihovih strankah. ... najlažjeje slediti tistim, ki zaostajajo ... Dandanašnja poamerikaniziranost Evrope in s tem tudi vseh njenih državljanov, za razliko od slovenstva, srpstva, hrvatstva, pa tudi, če že hočete bošnjaštva, nikakor ni genetska rabota, temveč „le„ kulturna. Z drugimi besedami, vsakdo je lahko Američan, medtem ko se, pozor, kot Slovenec, Srb ali Hrvat, pa tudi, če že hočete Bošnjak, lahko samo rodiš!! Toda, celo takrat si lahko sumljiv... ... s kulturo napram genom ... Velika farsa in mali igralci. Ob prvovrstnem showu, kar privedba kranjske mafijske naveze pred sodnika zagotovo je, je več kot očitno, da je to le odličen predvolilni trik vladajoče garniture, ki se, evo, po desetih letih bratenja z mafijo, odloči stopiti v oster, javen, obračun z fanti, ki so vsa ta leta, odkar so svojim političnim šefom prinašali v njihove sefe čiste dobičke, delovali pod visokim pokroviteljstvom elitnih krogov slovenske oblasti... sta muočnem drž, pa nouš nkol tepjen... Niso redke trditve, kako bo, po vseh preteklih letih težko, če že ne nemogoče, rekonstruirati izgubljene poti oropanega nacionalnega kapitala. Resnica pa je prav nasprotna. Denar pušča jasno sled. Potrebno ga je samo poiskati v privatizacijskih fondih, v dokumentacijah propadlih bank in za to najodgovornejših ministerstev. Ki o vsem tem ne vedo ničesar. Jasno ... Ti isti, ki so podalpskim Srbom pred desetimi leti obljubljali drugo Švico, so nam danes servirali srhljivo precizno programiran Program borbe proti revščini... Trbovlje v nedeljo dopoldne, 30.1.2000. Grem po ocvirke v trgovino. Vidim na vratih visi listek. Majhen. Pogledam. Vabilo na koncert božičnih pesmi študentskega zbora „Rosa„ iz Štepanje vasi pri Ljubljani, pod dirigirko ge. Alje Kastelic Primc in MePZ „Akademik „ iz Trbovelj pod dirigirko g. Blaža Rojka. Hmm ... zanimivo. UrajelS in 2 minuti. Stojim v cerkvi sv. Martina. Taje nabito polna. Nič čudnega. Kaj takšnega človek pač ne doživi vsak dan. Koncert, namenjen zaključku božičnonovoletnega slavja, se je, po uvodnem nagovoru g. Mlakarja, župnika, začel. Čudovit sakralni ambient trboveljskega svetega hrama je napolnila glasba. In to kakšna, ljudje? Ubrano zlitje mladih glasov je marsikaterega izmed prisotnih poneslo v globoki mental ali pa prisililo, k podzavestnemu potrkavanju s peto ob tla ...Bil je to Večer!... večer glasbenih užitkov. Pa use kar sm huotu, so bli ucvirki ... Jože Ovnik DOHTNA KOMBINACIJA- KAKOR ZA KATERE Starostno pokojnino je januarja prejelo 279.913 upokojencev, invalidske pokojnine 97.687, družinske 87.276 ter še nekaj tisoč kmečkih je bilo vmes. Skupno torej 475.233. Najnižja pokojninska osnova je znašala 73.410, naj višja pa 338.652 tolarjev. Po novem imamo v Sloveniji tudi državno pokojnino, katero dobijo starejši od 65 let in ki nimajo prihodkov, niso zavarovani,... in znaša 24.445 tolarjev. Baje se upokojenska sreča kljub dokaj ostri novi pokojninski reformi nasmiha tudi štiridesetletnim rudarjem, ki imajo 15 let jame. Aktivno zaposlenih je bilo ob istem času 769 627, brez dela pa 115 456. Zgodba o uspehu. A ljubi moji, ne prav za vse. V TRBOVUAH ZMANJČAU NEZAPOSLENOST ZA 244 OSEB To jim je uspelo predvsem na račun javnih del. Po novem je brezposelnih 1601, prej 1845 (občinski upravi z Žigetom na čelu, se nasmiha). V Zagorju seje število brezposelnih tudi za veliko zmanjšalo. Teh je po novem 5 manj kot 1000 (tudi Matjažu je toplo pri srcu). V Hrastniku se že po običaju dobro držijo. Brez delaje tam 628 oseb, zato paje teh več v Litiji. Točno 1170. V Sloveniji je bilo teh konec decembra 114.348 ali 9,3% manj leto prej. KAJ ŠE OSTANE KRW0M? Naši nogometaši sojih prehiteli po levi, rokometaši sredi Zagreba po desni, košarkarji sojih že, če ne drugega, dohiteli, na smolo Hrvatov pa se jim je poškodovala še edina smučarka, ki je resnici na ljubo, naše punce prehitevala kot za šalo. In še odgovor na vprašanje iz naslova: Piranski zaliv. A prihaja Dimitrij Rupel. PASJI KAKCI Ko se topi sneg, predvsem tisti po parkih naših zasavskih mest, kamorkoli pogledaš opaziš, da so mnogi kužki po snegu kar pridno kakali. Niso pa bili tako pridni lastniki ( ne mislim na kakanje), kajti očitno le redkokateri vedo, daje potrebno te pasje kakce tudi pravočasno odstraniti. Prihaja namreč pomlad. ZBIRALCI KAMNNA POZOR Vsi, ki zidate npr. kamnite ograje ali boste to še počeli, pozor. Kamenja je na zalogi dovolj. Dobi se na cest, ki pelje na Dobovec, nekaj pa gaje na zalogi tudi ob ali na cesti Kisovec - Izlake, Litija-Zagorje-Trbovlje in tudi drugje v Zasavju. Le pazite, da vam med pobiranjem kakšen ne pade na glavo. Kajti mreže so ponekod že zelo načete ali paje sploh ni. PREKINITEV POGAJANJ Delodajalci, ki bi radi naše plače oklestili kolikor se da, so na predlog GZS prekinili pogajanja o novem zakonu o delovnih razmerjih. Sindikati so se jim namreč postavili po robu. In tako je prav. Vlada in poslanci pa se tako in tako bojijo bližajočih volitev. Kajti tudi delavci bodo volili. In če bodo to delali s praznimi žepi, potem.... NAGRADNA IGPA Veseli nas, da ste se nekateri potrudili in pravilno rešili ne prav lahko uganko. Žreb je določil, da bo knjižno nagrado, ki jo poklanja Zasavc, prejela Hrastničanka Vlasta Stare, Ul. prvoborcev 35. In kakšna je bila pravilna rešitev: LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR, MIRKO KAPLJA, MATJAŽ ŠVAGAN IN LEOPOLD GROŠELJ. Igor Golte ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.<± Celje - skladišče D-Per 6/2000 odro ftmn Kje 5000008210,3 COBISS © naj nižji polog 5.000 SIT višje obrestne mere po vsakem letu varčevanje na 5 let z možnostjo prekinitve po 1. zaključenem letu