Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. -- Za oznanila se plačuje i d navadno 4 redno vrstice (petit), če se enkrat natisne po IB vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo. Govor predsednika Zveze mladeničev v Škofjiloki. Dragi mi bratje! Imenom severne slovenske mladeniško armade, „Zveze slovjenskiji mladeničev" mi bodite prav prijateljski pozdravljeni! Poročal naj bi o delovanju naše „Zveze", or ganizaciji slovensko-štajerske mladine. Ne bom vam našteval številk, ki so navadno združene is takimi poročili’ ampak jaz hočem danes igrati ulogo slikarja: naslikati želim tip slovensko-štajerske ga mladeniča, kakor ga je vzgojila naša organizacija. Najprvo pa malo uvoda k temu. Ze pred kakimi 8 leti se je začela na6a mladina gibati. Videla je,, kako eo pogreza naše ljudstvo vedno globlje in globlje v morje nm torijalizma, liberalizma in nemškutarstva., Mladeniče rešite iz te pogubne mlakuže: to jo bil in bo name naše organizacije, naše novoustanovljene /„Zvezo slo venskih mladeničev". Kaj smo dosegli z našo organizacijo? Kakšni so naši štajerski mladeniči, vkgo jeni v tej organizaciji? 1. Naši mladeniči znajo misliti. Priprost naš mladenič mi je nedavno tako-le rekel: „Veš, dragi prijatelj, te'naše -halsprotnike, naj-sibodo te ali one jpasme imam tako zelo rad. Znaš, zakaj? Zato, ker če mi ne-bi imeti nasprotnikov, nebi delali tako živo kot delamo /sedaj, ne-bi imeli svoje lepe organizacije, lenarili, bi, kri bi se mm ne preta-k-ala tako bujno po naših žilah, kratko rečjeno Mi bi spalk Nasprotnikom se imamo zahvaliti, da — napre-dujemo, da se izobražujemo, da se organiziramo!" Torej glejte, naši fantje nimajo g|lavo kar tn ko, ampak oni znajo ž njo tudi misliti. 2. Naši mladeniči znajo tudi delati. Ne bodem našteval vsega našega dela, dovo-je, če vam povem, da pri obilici naših društev so navadno naši fantje odločilni d,ela|vni faktorji. Naši mladi so zelo marljivi in najbolj agilni agitatorji, to vam dovolj jasno pričajo zadnje državnozborske volitve. Kjer je miladinska orgjanilzaciija razvita, tam so volitve za našo stranko dobro izpadle; propadli smo le tam, kjer še našega gibanjia -ni Čutiti. Torej moramo začeti tudi v tistiih temnih kotih z mladinsko organizacijo. Naši fantje kažejo povsod, da naz-umejo pozitivno delati za blagor naroda, bblj kot pa oni liberalni kričači, ki s-amo pri polnih litrih up -jejo „na zdravje" domovini. 8. Naši mladeniči so pa tudi značajni. Zelo redki so, ki so so izneverili našemu praporu. Dandanes, ko so tako silno resni časi, potre-buje naš narod značajnih mož. Na zadnjem mladeniškem shodu v Slov. gor. jo rekel priprost kmečki fant: „Ne bodimo podobni klopotcem, ampak vedno in po-vsod bodimo jekleni značaji!" Zares, že dokaj se povsod prav lepo kaže, da vzgaja naša organizjaeija mihden/iče-može, ki znajo bolj upoštevati, kaj je mož-beseda, kot pa mnogi visoki gospod blizu ministrske mize, ki se da pohlevno voliti na program „Kmečke zvelze", potem pa spreminja svoje prepričanje, kot luna svojo obliko. (Burni klici: PJpj!) Omislili smo M pa tudi svoje znake, da se po njih spoznavamo. Kako Hepo je, če si fanta, ki so poprej nikdar nista videla, segata iv roke 'in sklepata prijateljstvo — po našem znaku sta se spoznala! Križ je na tem našem znamebju; kot naši predniki, tako se tudi mi hočemo vselej i^d tem zmagujočim znamenjem boriti za svetinje našega naroda. Le en deviza velja dandanes: AH s križem ali proti križu! — — Vi pa, tovariši izvenštajerskli, pojdite z nami, pojdimo vsi najprej neustrašeno mii mladi, do zmage! 'Fr. Žebot, predsednik Z. M. Mladeniški shod na Vidmu. Shod za shodom, eden lepši in veličastnejši od drugega, se vrši na zelenem Spod. Stajerjh. Vsi ti shodi so pokazali, da razpolaga naša mladeniška organizacija z mnogo tisoč vrlih slovenskih mladih narodnih bojevnikov. V nedeljo 23. avgusta so se zbrali v Vidmu, prijaznem kotičku ob deroči Savi, neustrašeni mladeniči iz Posavja in bližnjih hribov. Krog 600 bro-ječa množica mladih Slovencev se je odzvala prijaznemu povabilu. Cerkveni govor je imel č. g. Poto-všek,, župni . v Artičah. Kot vodilo svojemu krasnemu govoru je imel svetopisemske besede: Spominjaj se svojega Boga v dnevih svojo mladosti! “ - Presv. daritev jo ob asistenci opravil vlč. goslpod H. Veric, dekan \ idemski. Dasiravno se je nebo nekako mrklo držalo in jo bila v bljižnjfem Krškem večja, ^sokolska ceremonija,. vendar je že ob začetku zborovanja bil prostorni senčni vrt Podjedove gostilne do zadnjega kotička napolnjen. Opazili smo tudi mnogo očetov, pa tudi vrla posavska 'dekleta in žene so pif.Šle rta zborovanje. Ob 1. uri popoldne otvori zborovanje dn prav ginljiivo-iskreno pozdravi s krasnim nagovorom domači gospod dekan Vork. Shod sta vodila državni poslanec dr. Benkovič in predsednik Z. M. Franc Zebot. Medtem je bil naval mladeničev na zborova-li-ščo tak, da so se mnogi spravili ka,r na streho in v kegljišče, da slišijo govornike. — Prvi govornik, mladenič Zebot iz St, lija, je v nad enournem govoru risal važnost mladinske organizacije. „Vesel pojav je,; da tudi Posavje vstaja" pravi govornik, „(da se je mladinsko gibanje tudi med posavske mladeniče zaneslo, ko se je vedno reklo, da tukaj to gibanje ni mogoče. A današnji dan nam kaže, da nam Posavje v mnogem oziru prednjači." V nadaJjnem govoru razpravlja, kaj je dandanes slov. mladini najbolj potrebno, da Uode dika in pdnos svoje domovine. Vsestransko izobražen mora biti slovenski mla- . denič. Skrbeti morajo predvsem naša izobraževalna društva, da, zadobi mladina pravo izobrazbo in sicer v gospodarskem in političnem oziru. Pravega slovenskega mladeniča mora dičiti več lepih lastnosti. A najvažnejše so: gioboko versko prepričanje, prava, iskrena ljubezen do naroda in domovine in jeklena značajnost. V naši organizaciji so mora mladina pripraviti za prave narodlne delavce lin bojevnike. Svoja izvajanja je končal z besedami: „Torej neustrašeno naprej po pričeti poti, da bomo naro poštenjakov, narod vrlih mož!“ Burno pritrjevanje je sledilo lemu govoru, z! o rovalci so ga jnnogokrat prekinjevali s pritrjovalni-m!i medklici. Za Žebotom nastopi navdušeno pozdravile ljubljenec Posavčanov, državni poslanec dr. Benkovič, Tudi on je s svojim ^govorom izzjval veliko odobravanje. Res, le čestitati imamo Posavčanom, da imajo tako vrlega poslanca. Govorniki so se ogllašali tudi izmed zboroval cev. Prvi je pozdravil shod Jožef Ašič iz Koprivnice. Posebno lep« ua je govorij. Miha Planinc iz Ljib-na, ki je povdarjal, da sedanji so, ali s Kristom a pa k Antikristom. Govorili so še Kovačič iz Kapele in Radej iz Malega kamna, ter kalpelski župnik, Č. g. Presker. Predsednik se v sklepnem govoru zallivfaljuj.e vsem udeležencem za udeležbo in faktorjem, ki so pripomogli, da se je shod tako krasno obnesel. Navdušenje zborovalcev je .bila velikansko: posebno so se mladeniči veselili krasnih mladeniških znakov. Uspe/h shoda pa je, da se bodo ,odslej v Posavju v sleherni župniji ustanovilo izobraževalno društvo in mladeniSlcft zvezla, iZajres, mi gremo nevzdržno naprej! Živeli, vrli mladi Pđsavčani! Naša dolžnost in pravica. Prva za Bogom je mati. 'Mlati pa mora biti dvakrat mati: prvič podava,joč otroku primerno hrano, obleko, stanovanje; drugič skrbeč za njegov obstanek in napredjek v družbi, ki ga slednjič privede do njegovega namena. Popotnik tu* 1, domačin v nebesih. LISTEK. Slavček Novograjskl. Pijanci. Pri Crvu v Krtovem logu slo v nedeljo godli ir, plesali, peli in vriskali, da so je vse treslo. Najbolj se je treslo, kadar jo skakal in plesal nMajŠli Komar, ki ga je rad malo črez mero potegnil — pogledal ko zarcu na dno. Kadar ni bil Komar pijan, je bil mož pošten in pameten, da jo 'malo takih in ni klel. Ko se je mračilo, so se začeli gostje odpravljati proti domu. Le velikan Komar je še stal s par, njemu enakimi tovariši — pijanci.. Ti so polom regljali in tulili pozno v noč. Bili so sam' bogataši in plemenitaši. Saj so mislili tako — sami. Vsak se je hvalil, da je iže veliko priskrbel, odkar gdspodari, hvalil, da je že veliko 'dobrega storil na svetu in veliko še bode. Razume se, da so ti mogočneži v svojih domišljijah videli svoja posestva desetkrat večja, kakor ;so v resnici. Ker je hotel biti vsak najbogatejši in najimenitnejši, se ne smemo čuditi, rta jo prišlo naposled do prepira in pretepa. Komar, ki je Imel svojo posestvo pošteno zadolženo, so je bab; r ajbolje. Vse je hotel stepsti, ki so mu odbijali njegove baharije in mu očitali dolgove. Zagrabil je kupico polno žganja in jo pognal Polžu, ki je v kotu sedel in Komarju najbolj nagajal, v glavo in ga ranil. Ta je zopet vrgel svojo kupico, ki Ipa ni zadel . Komarja. Potrli so več kupic, ubili tri šipe in razli1'1 mnogo žganja. Crv jiii je mirili. Zahteval je odškodnino za šipe in kupico. Razgrajači pa se niso veliko zmenili zanj. Prepirali so qo nadalje in vlačili pr sobi — — — „To mu bodem vrnil, da bodo pomnil", jo rekel Polž, ko je Komar odšel. Za materjo, ali mesto njo skrbe za otroka učitelji in vzgojitelji. Kako pa ti nadaljujejo začeto delo ? Nedavno me je doletela) sreča, peljati svoje deklice, nadebudne dijakinje, k izpitu za 1. letnik učiteljišča. Za svoj narod hočejo delati in vse moči napeti, da se povzdigne blagor jn sreča zanamcem. So malo ur in odločila se Ijo prihodnjost naša — padla bo kocka. Uboga mati! Svoj’ zaklad, svoje dete izročaš drugim, da nadaljujejo tvojo delo, in kako ga hočejo nadaljevati? — „Nemško znajo premalo; bila bi sramota za nje pred nemškimi tovarišicami, ako ne znajo gladko govoriSi in pisajti." Taka je bila sodba in obsodba. Naša sramidta tedaj, ako up Znamo gladko jezika že sedaj, ko ja vendar še štiri lota časa iu priložnosti naučiti se ga). In sramota p ped tistimi, ki sami ne znajo razno svoj hinder-honder. Te naij lepo odidejo med svoje; saj imajo v mestu popolnoma nemško šolo. Ali pa to ni tudi sramota, za, vzgojitelje-učitelje, ki, sami slovenska korenina, v kot porivajo svojo lastno deco? Ali se ne pravi to s silo zatirati narod, dajoč prpdnost tujcu? In ko so se po tolikih letih morali prepričati, da tudi njim nasprotniki žele le pogin, ali ni to znamenje skrajne neumnosti protežirati Nemke? Prav jo, da se poleg maj er nega jezika učimo še drugih; kolikor jezikov znaš, toliko IjnTdi veljaš — pa to naj se zgadi na podlagi materinščine, ki naj bo vedno v?or, sobice vsemu nauku. Ponavljajoč besed1e našega presvitlega vjladar-ja: Nemški otroci v nemško, češkj. v češko golo, tedaj tudi slovenski v šlovensko. Zahtevajmo, da se v naše šolo sprejemajo le domače deklice, katero bodo delovale v naših šolah. Na podlagi svojega jezika naj se usposobijo za svoj visoki poklic, samo naj so uče ljubiti in spoštovati svoj jezik, svoj dom, da bodo enkrat vnemale to Ijubjezen tudi v srcih svojih učencev in učenk. Imamo ne-le dolžnosti, ampak tudi pravice, in ena največjih, jse mi zdi, je, zahtevati svojim otrokom primerne šole. Kdor nam krati to, ta mi naš. ta ni prijatelj, temveč smrtni sovražnik, pa naj « vsemi znanimi in neznanimi jeziki trdi,, da mora tako delati — pa naj se sklicuje tudi na postave m paragrafe, ne zasluži vere — je in ostane janičar. Dokler no pokaže v dejani ju skrbi in ljubezni do mladine, učeč na podlagi maternega jezika, smatrajmo ga za Judeža, ki prodaja naše otroke v sužnost. Se-le tedaj bo vsaka mati mirno izročila deklico dr.; gim rokam, ako bo prepričana, „Ce /plačaš še pol litra „Išnopsa", ti pomagam tudi jaz. So nocoj ga Miko — no — veš, ubijeva, slišiš, ubijejva!" piavi Mifha, Polžev najboljši tovariš. „Hej, četrt litra sedaj na korajžo, če hočeš, in četrt litra potom za plačilo. Crv! — Franc, kje si! Prinesi hitro četrt litra „jmešanega"!“ je klical Pob. „Takoj! — Kje pa je Komar? 'Mi še nič pte čaj. ni! se huduje krčmar. „'Odšel je že! Hitro prinesi, nama se mudi!“ „Vem, da se vama mudi, ker bi rada hitro odšla bi nič plačala, kakor Komar. Pa on hlode že plača' drugikrat. Toda vaju pa ne pustim vz hiše, do- 1 :cr no plačata. Pa tudi škodio bodeta plačala! Me razumeta?" „Le hitro prinesi! Kar sem in bodem pil, plačam jaz, škodo pa naj plača, kdor hoče, to mene nič no briga. Pa saj nunam več v žepu, ko .za — pol litra žganja!" „To ni meni nič mar; in, Če> so vama res kam mudi, me prav nič no briga. Meni je le mar, da sp, plača škoda!" se je zarežal krčmar. „Jaz nimam nič! Ti, Polž, \pjrej si pravil, ka ko si bogat. Plačaj torej, saj ,imaš s čim! — Ce nočeš, da nocoj kaj opraviva, plačaj !‘1 kriči Muha. Polž jo plačal škodo in pijačo ter odšel s tovarišem — „E, prokleto, kako me glava boli. Pa naj bo, drugikrat mu vrnem. Kaj bom danes — nocoj, ko som /pijan. Pa saj ni res, motim se, nisem pijan! Oni pač, oni, ki so v krčmi ostali, so pijani!" Tako je šepetal Komar sam e seboj, ko je korakal po hladnem gozdu navzgor /proti domači hiši. Zašumoli so vrhovi dreves. Sum se je ponav-'jal dalje po gozdu in odmeval od pečine, da so je slišal jek doji v dolino — Krtov log. Štev. 19 N K S da se bo vzgoja nadaljevala v istem duhu, da se bo v njenem srcu vnemal ogenj ljubezni „le vsega, kiar je domače in le 'Spoštovanje za tuje. Kadar dosežemo to, potem bo zagotovljena tudi sreča naroda. Okoli po svetu. Cesar odpotuje 15. septembra v Vfesprim na Ogrsko, kjer se bodo udeležil ondotniii vojaških vaj, ki so bodo vršile lo., 17. in 18.: neplembra. Naš cesar je povabil predsednika ameriških Zedinjenih držav, da ga prihodnje Idto obišče. Cesar bolelia na lahnem katarju. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je bil pred nekaj dni v veliki nevarnosli. Z avtomob|ilom se je peljal blizu svoje graščiiiie na Solnograškem na nekem mesftu, kjer se je utrgata kamenita stana. Prestolonaslednik je ušei nepoškodovan nevarnosti. Osebne vesti. Cesar je podelil predsedniku okrožnega sodišča v Celju, Anton-u pl. Wurmser naslov in značaj dvornega svetnika. SolnograškL deželni predsednik grol Juliem Wallsee je 23,. avgusta nenadoma umrl. Zagrebški nadškof Jurij Foslovič , je obhajal SOletnico mašništva. Povodom svojega jubileja jo dal 152.000 K za dobrodelne rpimone. O priliki cesarskega jubileja je pomiloščenih 15—1600 kaznjencev. Jubilejne dopisnice s .cesarjevo podpbo so z 18. avgustom prišle v promet. < Jubilejni vojaški križec dobijo vsi aktivni in neaktivni častniki. Shod slovanskih časnikarjev bo v Ljubljani od 7.-9. septembra. * Poslanca Marklila so operirali. Operacija se je posrečila, vendar toži boKnjk, da je jako oslabljen.' Na Triglavu se je ponesrečil 21(Ietni mladenič Wagner, uradnik banke Schellhammer in Schattora na Dunaju. Mladeniška (navdušenost ga je zvabila v divnaVtriglavno skale in v prezgodnjo smrt. Nagrobnik in spominska plošča „soškega slaven" Simona Gregorčiča se slovesno odkrijteta dme 6. septembra. Nagrobnik ,„.tam gori pr1! Sv. Lovrenci" pod sivim Krnom se odkrije predpoldne, spominska plošča na Vršnem pa popoldne. Na obeli krajih bode kratek 'slavnostni govor in pevci zapojejo nekaj Gregorčičevih pesm'fi. Nagrobnik in spominska plošča sta delo slovenskega umjetnika Bitežnika v Gorici. V Pragi se je vršil shod voletržcev umetnih gnojil, krme tn semen. Zahtevali so trajno komisijo za prodajo in dobavo kmečkih potrebščin. D O M, Stran li Ljubljana. Katoliško tiskovno društvo jo dalo dne 27. avgusta slovesno blagosloviti novo palačo. Letošnje cesarske vojaške vaje so bodo vršile v okolici Blatnega jezera na Ogrskem. Parnike na Blatnem jezeru bodo spremenili v vojne ladje. Cesar se bode sam udeležil bitke na jezeru. Zagreb. Ob pt-iliki cesarjevega rojstnega dneva je bila, v Zagrebu proti banu prirejen®, demonstracija. Kričanju in žvižganju pred (njegovim stanovanjem je komaj policija naredila konec. V Dalmaciji so razpisane deželno-zborske volitve na 26., 28. in 30. oktobra. Utonil je na Dunaju v nedelj'o, dnb 2. avgusta popojldlne, 26 letni krojač gosplod Alojzij Kegl. Šel se je kopat v takcimdnovano „staro Donavo" pri „Kaisermiihlen" v drugem okraju; nekaj časa je dobro plaval, začele so ga pa zapuščati moči, klical je na pomoč in se boril, a prodno ga je mogel kdo rešiti, je omagal in izginil v vodi, kjer so ga našli še-le ponedeljek opoldne. Pokojnikovi starši so doma iz Ljutomera in biv ajo že dalje Časa na Dunaju v Kaisermiihlen. Rajni Alojzij je bijl njih edini otrok. V veliki žalosti jim je v tolažbo splošlno sočutjp znancev in prijateljev, ki se je pokazajto zlasti ob pogrebu v sredo popoldne, katerega so je udeležilo tudi častno zastopstvo „Straže", ki je poklonila svojemu članu lep venec. Pokopan je naš Slavko na štadljav-skem pokopališču v 21. okraju. Pokojnik je rad prebirali slovenske knjige, ki si jih je izposojeval iz „Stražine" društveno knjižnice. Zadnjič si je izposodil dne' 1 P;, julija 16. zvezek „fZalbjatvne kln|jižfnice“ Slov. Matiče, Lavtižarjev spis „fPri Jugoslovanih". Pač ni takrat mislil, 'da ga. ne bo IveČ mogel sam nazaj prinesb! Bil je v društvu tudi član tamburaške ga zbora; na izletu v MariaJ-Eozersdbrfu je bil še zelo vesel in živahen, a tedetn dni prauejč ga, je dohitela nenadna smrt! — Slavko, miti tvoji( duši! Cesar Viljem je ponfdostil kopniškega stotnika črevljarja Voigta iz lastnega nagiba, ne da bi bil kdo, upliva! nanj. Policijski predsednik je Voig-tu naznaniti, da ga ne bodo fizgnali iz Berolina. Voigt se oženi s svojo nevelsto, ki mu je ostala zvesta. Nemški katoličani so imeli zadnje dni 55. katoliški shod v Dusseldorfii/ ,560 društev je poslalo 48.000 udeležencev. Zborovali! so v 30 dvodanali. V izprevddu je šlo 60.000 tisoč katoliških delavcev s 67 godbami in 600 zastavami. Na Dunaju in po celi državi, se je cesarjev rojstni dan izredno slovesno obhajal. Grof Zeppelin se med 20. in 30. septembrom zopet dvigne v zrak s starejšim zrakoplovom št. 4. Komar je obstal. „Joj, strahovi, hudiči so!" je začel vpiti „rešite me! Tukaj so, tukaj! Mati, ižena, slišiš, raztrgati me hočejo! Glej ga glej!" je klical kuzoč s prstom na bližnje drevo. „Vrag je — huš!" _ _ _ Začel je škripati z zobmi. „Pustite me, pijan sem! Nocoj se ne mlorem z vami ruvati!, Pijance sem, pijanec, pustite me!" Vrhovi so vršeli dalje,, ne meneč se za Komarjeve strahove. Tupalam se je otgl|a,šala prestrašena ptica. Zajec je poskočil, ko je veter, močno pilt-nil in butil eden vrli ob drugega. Komar pa ni upal dalje; legel je ob pot in mrmral, dokjer ni močno zaspal. — — — „Tukaj je, tukaj! Ga že imam! Pojdi hitro sem!" tako je klical Polž poltiho MUhi, kli jo v svoji pijanosti vedno padal. „Čakaj, Polž, da ga udarim ja,z; tebi bi še ušel." Muha so je prizibial počasi bližjo in padel na Komarja tor ga začel daviti. Ta pa potegne, ko se v hipu zbudi, Muho raz sebe, mu zada par; vročili klofut in hoče uiti. V istem trenutku pa preskoči Polž in udari Komarja s kolom po glavi, da se takoj zvrne. Pa kakor bi trenil skoči zopet po konbv in zbeži. Polž in Muha hitita približno stopetdeset do dvesto metrov navkreber za njim. Naenkrat pa zmanjka Muhi svteta pod nogami in se prevrne v — prepad, Polž videč, da je sam, se poda nazaj. Komar pa se je zopet vilegel prav tam v bližini prepada. — Jaz Iji bodem že pokazal, ile pridi mi sem, hudič pijani,! — Ropar, napadalec si, veš! — Držite ga, ubijte ga! — Življenja ni vreden, ker je pre- velik pijanec — zapravljivec! — Halo, že sva skupaj! Na, tu jo imaš! — Sedaj imaš zadosti —---------- Si že poginil, ali ti še bodo'treba ene preko kelbe? — — — Joj, Jezus, Jezus moj, pomagaj mi., da me ne raztrgajo. Glej, glej! Orožniki so že tukaj, kime hočejo zvezati in potem obesiti. Joj,, pomagajte! Orožniki! — Jaz bežim, bežim — bežim!‘J Tako je klical Komar v spanju. Nek fant, ki jo ravno šel v Krtov log k fantom na vas, pa jo vse to slišal. Komar je skočil na noge (in začel v resnici bežati proti prepadu. — — — „Jezus!" — se je še slišalo iz gošča,ve. Vrhovi ao zopet zašumeli, zapeli žalostno pasem — v slovo. Strnad, ki je v prepadu prenočeval, je preplašeno sfrlota',1 v temno noč — nad gorske vrhove. Drugi 'dam so pasli pastirji doli pod prepadom. Polžev sultan, ki je bil tudi s pastirji, je lajal proti skali, cvilili in vohali naokrog. Zbežal je k skali in privlekel izza velikega kamena, ki je pri skali ležal, mrtvo Komarjevo truplo. Pastirji pa so še našli Muhovo truplo. Polž je spal doma na „Šupi" in se prebudil, ko so prepeljali Muhovo truplo v vas.. Ker je šel projšno noč skupno z Muho iz krčme, je bil na sumu. Sest mesecev jo bi! pred preiskovalnim sodiš’ čem. Naposled so mu vorjeli, fda ni on ubijalec. Rekli so p!a, da' je vendar on obema smrti kriv; Komarju, ker ga je preganjal in duševno vznemirjal. Muhi,, ker ga je seboj vzel nadi Komarja. Zia njego’, hudobni namen je dobil štiri mesece zapora. Muhi je še pa menda na ogem svetu žal za drugi obljubljeni čelrl litra žganja. Mogoče bode na sodnji dan Polža zanj tirjal. Stran 4. N 'A S D O ritev. l9. Blizu Paua ,je vlak luršklih romarjev, priSed-ših i/ Pariza, trčil skupaj s tovornim vlakom. Med ranjenci, ki so jih odpeljali v pariško bolnišnico je 11 težko, 4 lahko ranjenih. Angleška najame posojilo 100 milijjnov funtov Štorlingov, da pomnoži mornarico. Španska kraljeva dvojica obišče sredi oktobra našega cesarja. Življenje turškega sultana Abdul Hamida je v veliki nevarnosti. Velik del Carigrada je uničil ogenj Za turškega poslanika v Parizu je imenovan bivši guverner na Libanonu, katoličan Naum paša. Na Japonskem narašča dan na dan število katoliških učiteljev. Plačuje jih država. Na otoku Haiti je odkrila vlada novo zaroto proti državi. Aretiranih je bilo nad 300 oseb. V Kanadi v Ameriki so silne povodnji. Nobeno mesto nima inči, ker so električne napravte pod vodo. Vso tovarne, so1 morale ustaviti delo. Slepci so zborovali v 'Manchestru na Angleškem. Udeleženci so bili jz vseh evropskih držav pa tudi iz Indije, Avstralije, Amerike in Jiaponške. Predsednik Roy/le je šaljivo obžalovali, da ne more videti vseh udeležencev. Slepci so priredili tudi koncert s petjem in šaljivimi deklamacijami. Razgled po domovini. Iz finančne službe. Prestavljeni so: Davčni oficijal Rudolf Raucb iz Maribora v Konjice; davčni asistent Rudolf Sima iz Kozjega, kot kontrolor v Šoštanj; finančni stražni ko mi ser Jurij Klampfer iz Radgone v Celje; razvidmostni uradnik Paul Eti iz Gradca v Ptuj; davčni oficijal Alfred Drobnič iz St. Lenarfa v Radgono; računski asistent Alojz fToman iz Maribora v Gradec. Iz pošte. Poštna oficijantinja Marija Vadnal v Brežicah je dobila mesto poštne odpravit el ji ce pri poštnem uradu v Dobovi. — Poštni oficijant Ludovik Florenini v Mariboru j|e imenovan za poštarja v Sp. Dravogradu. — Poštna upravitoljiaa ,gdČ. Hedvika Vaupotič v Palfau j-) dobila mesto poštne odpravite-Ijice v Vuhredu. Iz učiteljske službe. V celjskem političnem okraju so razpisana sledeča učiteljska mesta: N& 2 razredni ljudski šoli v Pentfovu mesto nadučitelja in učiteljice; na trirazredni ljudski šoli v FrankoloL vem mesto učitelja; na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Petru mesto učitelja oz. učiteljice: na trirajzreid-ni ljudski šoti v Jurkloštru mesto učitelja oz. učiteljice;! na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Miklavžu na)d Ijaškim mesto šolskega vodje. Prošnji do 15. septembra. Kletarskim nadzornikom za Štajersko sta imenovana gg. Jože Czak (Nemeč) s'sedežem v Gradcu in Ivan Belle (Siovenec) s sedežem v Mlariboru. Gospod Belle je obenem kletarski nadzornik za Koroško. :u^ V pokoj je stopil g. Gabriel Majcen, prbfesor na moškem učiteljišču v Mariboru. Štajerski deželni zbor je sklican na dan 15 septembra. V ■ Mariboru jo pekovski pomočnik Schubert J« Gradca ustrelil natakarico Vogrinec in tudi sebe nevarno ranil s samokresom. Bil je ljubosumen. Pri Sv. Juriju v Slov. gori dah je umrl dne 17. m. m. v 78. letu svoje starosti Jakob Fluher, star vojak, ki je služil za očeta Radeckiija ter je bil leta 1858. tudi v častni straži papeža Rlja IX. v mestu Boloniji. V Ptuju in okolici je mnogo otrok obolelo na da vici. V ptujski okolici je toča silno poškodovala vinograde. Sv. Kunlguiida na Pohorju.', V Boži ah se je poročil! posestnik J. Gričniki s' skrRno in pridno mladenko J. Črešnar iz zreške župnije. — Bilo srečno! St. Lovrenc na Dravskem polju. Zgorelo je pet hiš. Pri Sv. Urbanu na'd Ptujem jo v dveh mesecih umrlo 40 otrok na da,vici. V Vuzenici baje mislijo Nemci pjostaviti šulfe-rajnsko šolo. Na Dobrni je posojilnica kupila nemški hotel Orosel v‘ dobrnsjkih toplicah. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl po dolgi hudi bolezni obče znani in priljubljeni zdravnik in imeniten skladatelj dr. Gustav Ipavic. Vas Pobrežje pri Sv. Vidu je ogenj uničil. Stoprce. Nadučitelj Anton Hren odide iz Stoprc ter prevzame s 1. oktobrom vodstvo slovenske Ciril-Metodove šole na Muti. Vi Stoproe pride kot nad učitelj Janez Zupančič, do sedaj nadučitelj pri S\ Antonu v Leskovcu v župniji Rajhenburg. V Žalcu jo pogorela lu ša mizarja Koodlija. Teharje. Umrl je po dolgi bolezni veleposestnik g. Stefan Koželj v, najlepši moški dobi, zapu-) stivši žalujočo soprogo in sedmera analih otročičev. Rajni, je bil vrl narodnjak. Bodi mu Jahka . zemljica! Teharje. Dragi „Naš Dom“! Iz vseh krajev mile naše domovine prinašaš poročila o veselem narodnem gibanju naše mladine. V zadnji štetvilki poročaš celo o velikem dekliškem shodu na Sladki gori. Vse se pr obuj a, vse navdušuje ža Boga in domovino in mili nam jezik slovofnski. In prav je tako! No, v tem oziru smo pri, nas še precej pohlevni. O 1 aki narodni zavesti med našo mladino ni nikakegia sledu.N aša mladeniška in dekliška Marijina družba vkljub požrtvovalni marljivosti g. duhi voditelja le bolj životari. Prvotno navdušenje je minilo. Sicer se zbiramo vsak mesec enkrat k skupini molitvi in k pridigi, i,n to je vse. Da bi si pa priredili ali ustanovili dekliško ali mladeniško zvezo, kakor že imajo ve-\ ečinoma povsod, ali kak poučen shod, o tem se nam še ne sa,nja. Mhilo več živahnosti iv družbi bi bilo želeti. Pri nas ne velja izrek: „Mi gremo naprej, mi mladi," ampak: „Mi dremljemo, mi mladi.'* — (Opomba uredništva. Kdor dremlje, se ga mora pošteno podrezati, in kmalu se začjnte kri žjlvaMneje raz-tekati po zaspancu. Zato pa le .pišite in neumorno drezajte! Bo že šlo!j Trbovlje. Zeloi žalosten dan je bil za Trbov-Ije, ko so nas! (zapustili č. g. kaplan Strmšek, voditelj dekliške Marijine 'družbe. Bog jim povrni vfcs trud, ki so ga imeli z družbo. — Dne 15. avgusta smo imele skupno sv. (obhajilo, niauk in sprejem novih družbenic. — Dne 12. avgusta se je v cvetu let preselila v boljše življenje družbenica Ljudmila Sutner v 17. letu svoje starosti. Bolehala je 2 leti. Na smrtni postelji je bila sprevideli a in ob enem sprejeta v Marijino družbo. |K večnemu počitku smo jo spremile družbenice z zastavo, č. g. -Roditelj so imeli jako ginljivi nagovor, družbenice so . ji v slovo zapele žalostinko. Na svidenje! Oj, „Z Bogom" . kličemo ti v slovo, V se ti nudimo roke! Oj, prosi pri Mariji, Jezusu, Da raj mebeški narn| odpre! Tlvoje sestrice po Mariji. Nesreča. Z vlaka, ki vozi med Zagrebom in Zidanim mostom je padel vlakovodja ,pod kolesa, ki šo ga razkosala. Koroške novice. Suša jc napravila tudi po Koroškem, zlasti še po slovenskih krajih občutno škodo. Država je dovolila (70.000 kron podpore., Delil ne bo denar, marveč: krma, seno, otrobi itd., V odboru pa, ki ima podporo razdeljevati so saani, nemški naoijanalci. Tudi znamenje naših razmer! Pri deželni bolnišnici. v Celovcu so dozidali poslopje, v katerem (bode pekarna in električna pralnica. Ker ima bolnišnica, oziroma koroški dobrodelni zavodi že tudi lastno mesarijo, je a prejšnjim združeno vse, kar potrebujejo zavodi za vsakdanjo oskrbovanje' bolnikov ali gojenceyHslepctev, gluhomutoev %i za norišnico. Deželni izdatki se vsled teh naprav nekaj zmanjkajo. Na bel jaški cesti v Celovcu je izvošček Jakob Rak, že prileten mož, padel s koala ravno na progo konjske železnice, ko sta dva voza eden za drugim peljala. (Voznik konjske železnice je takoj tzavo-ril, pa mu je vseeno desno nogo eno kolo povozilo, predno je voz ustavil. Ponesrečenca! je pri padcu pa kameniti tlak tudi črepinja počila. Nezavestnega so z rešilnim vozom prepofljadji (v bolnišnico, kjer je po noči umrl. Razun te nesreče je bila pa še druga, namreč, ker se jo konj splašil in dirjal np polje, 90 je preobrnila kočija in deloma razbila. Štev. 1$. NAŠ E! O Mi Stran 5. Maščevanle. Županov logar iz St. Ruperta pri j Celovcu io izasafiil pri ribniku restavracije „Sattnitz- i bauer14 Laihe, ki so ribe (lovlui ter jih prepodil. Dru- ; gi dan so pa zapazili na površini iribnika vse polno ' mrtvih rib in rakov po vodi plavati j Lahi so namreč, j kakor se .gotovo sumi. iz mašičevianja zastrupili ribnik in tako pokončali dragoceno ribjo zalego in rake. Nova šola v St. Jakobu v Rožu bo kmalu dozidana. Že zdaj se vidi veleprakflična uredba jn lepota nove stavbe, ki stoji na enem najlepših mest. Slovesno blagoslovili bodo novo stavbo v nedeljo, dne 27. septembra. Naj bi se za novo prepotrebno podjetje našlo še prav mnogo pddpornitoov in naj bi prineslo obilo blagoslova in uspeha koroškim Slovencem! Nove orgije so postavili v prijazni romarski cerkvi Sv. Kiri,ža nad Craečami. Delo hvali svojega mojstra, gospoda Janeza Kuharja v Zakajmnu pri Celovcu. Skocljan v Podjuni. Dne 25t avgusta opoldne je umrl naš l||trbljeni Rupnik Ant. P. Mikuluš, po dolgi in zelo mučni bolezni. Dosegel je starost 54 let. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je vršil v četrtek 27. avgusta pogreb. K zadnjemiu počitku ga je spremilo 28 duhovnih sobratov. Blaigemu pokojniku naj sveti večna luč. — V nedelijo 6. septembru se vrši po blagoslovu „pri Mjajarju"1 slavnostno zborovanje, katero priredi v proslavo letošnjih jubilejev domače „bralno društvo". Priprave obljubujejo poučen in prijeten popoldan. Po sporefdu bo srečolov z več lepimi dobitki. iVabi se k obilni udeležbi. Društvena kronika. S. K. S. Z. Za resno narodno obrambno delo je treba'nam Slovencem, ki nas je malo število, skupno nastopati. Le žal, da mnogo tistih, ki danes in jutri vpijejo po raznih shodih in gostilnah : „Vse za narod", ravno nič ne Storijo. Tega n,aun ni treba dokazovati, ker dokazov vidimo še preveč. Edina, kije delala in bo delala, kolildor ji to pripuščajo gmotno sredstva, je S. K. S. Z. Že pred njenim obstankom so delali gospodje, ki so jo ustanovili, vedno neumorno za narod ter zato želi navaldno napade nasprot nega časopisja. Ko pa se je čutila potreba boljšega skupnega delovanja, se je ustanovila S. K. S. Z., ki zbira pod.svoje okrilje vse, kar se zsanima zakrš-Čansko-sociailno delo med ljudstvom. Da to delo rodi tudi lepe uspehe, nam kaže število člainic, včlanjenih pri S. K. S. Z. Sedaj šteje zveza 93 društev, več se jih bode v kratkem času ustanovilo,, tako, da mogoče letos dosežemo častno Število 100. Pri tem pa moramo povdarjati, da ima S. K. S. Z, včlanjena edino-le bralna in pevska društva, t. j. društva, ki se bavi jo samo z izobrazbo ljudstva. V prvi vrsti obrača zveza svoj pogled v narodno nevarne kraje, kraje, kjer je nevarnost, da se .zemljuželjni tujci na sele. Res, s kupovanjem posestev se ne more bavif. ker ji toga ne pripuščajo pravila in denarna sredstva; toda narodno zavest pa lahko širi med ljud stvom. In to, lahko rečemo, dela v obilni meri. 1 mariborski okolici je ustanovila že več izohriatževalnih društev, katere še zdaj podpira s knjigami, vzdržuje več potovalnih knjižnic in zadnji čas je osnova?: za občino L'eitarjsberg-Krčoviino izobraževalno diru štvo, ki bode potom knjig in časopisja Širilo narodno zavest med našimi delavci in viničarji. V svojem načrtu ima „Zlvezn/* tudi, širiti telovadno gibali je med slovenskimi mladeniiči. Vsled njene pomoči se je na Štajerskem ustanovilo že več telovadnih odsekov in v zadnjem času so je ^ak odsek ustanovil tudi v Mairiboru. Tako deluje Zveza na vseh panogah Širnega; polja izobrazbe. Koliko truda, koliko novcev to slane, ve le tisti, ki sodeluje. Zato vabimo vse slovenske rodoljube, da i oni vstopijo v naše vrste, v boj za sveto, narodno stvar! Sv. Križ pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne C. septembra obhajajo naši veteranci jubilejsko slavnost šestdesetletnice prasvitlega cesarja. Slovesno službo božjo, pridigo in sv. mašo — je velikodušno prevzel sloveč propovednik g. duh. svet. in profesor dr. Ablon Medved v Mariboru. Po službi božji je skupen obed v Kočevarjevi gostilni, med katerim svira godb,a od' S jv. Duha na Oj V. Slišimo tiwji„ da pri-pravljja tukajšnje br. društvo ziamimivo veseleča in slavnost vvečjfem obsegu v proslavo Šastdesetletjnega vla^ dtirskega jubileja presvit. cesarja, ki se ima vršiti dne 27. septembra na prijaznem hribčku Sv. Urbana nad Mariborom. Mladeniči nas baje iznenadijo z gledališčno predstavo. Vsi rodoljubr od blizu in daleč, na veselo svidenje torej taikralt pri Sv. Urbanu nad Mariborom! Vi Rečici se ustanovi katoliško izobraževalno društvo. Pravila so že odobrena. Družmlrska požarna brandba priredi dne 13. septembra veliko ljudsko veselico. > Konjice. Kmiečka posojilnica in hranilnica je imela v prvem četrtletju svojeg|a poslovanja 161.011 K prometa: Vojaško veteransko društvo pri Sv. Križu na Murskem (polju je v Izraz hvaležnosti in spoštovanja č. g. Martina Jurkovič, knezoškoIi.isk\egp duh. svetovalca in dekana, ljutomerskega, in 6. g. domačega župnika Jožefa Weixelna imenovalo svojim častnim članom ter jima na cesarjev rojstni dan po slovesni sveti mlaši izročilo častrti veteranski diplomi. Mladini. Pismo mladeničem. (XIV. Nek kmet je umiral. Poklicali’ je k sebi svoje tri sinove, da bi jim dal ,Še zadnje opomine. „Ne zapuščam vam vellikih posestev", tako pravi očp, „pa zapustim vam dva zaklada, \našli ju bodete v njivi." Ko je to povedal, mu je vzelo marn. V kateri njivi, kje sta, zaklada, kje .moramo kqpati, tako so vprašali s:novi očeta. Pa bilo je že zastonj. Oče ni govoril v,eč nobene besede, bodisi, da ni hotel, bodisi, da ni več mogel; za eno uro je umrl. Sinovi niso nikdar slutili, da ima oče zaklade; to je bilo za nje veselo presenečenje, pa hudo jc bilo, ker niso vedeli, kje sta zaklada. „V njivi" ; ,pa saj je več njiv. Začeli so kopati tu in tam, kjer so se najbolj nadfali, da ju bodo našli, in ko niso ničesar našli, kopali so na mnogih drugih krajih, pa vselej brez uspeha, kakor so si sami mislili. Pa poguma niso zgubili, vedno jih je še navdajalo upanje, da najdejo izaMad. Nek večer pride k njim sivolas starček, očetov najbolj zaupen prijatelj ter začne praviti to-le: ,.Cas je prišel, ko vam moram (po želji vašega očeta sedaj razjasniti radi zakladov. Glejte, vaš rajni oče ni bil z vašo delavnostjo zadovoljen; njega je bito strah, do bodete popolnoma ubožali, ker ste premalo delavni in skrbni. Mislil je torej na to, kako bi vas odvrnil od pohajkovanja in postopanja, od obiskovanja potratnih veselic, in kako bi vas vzbudil k delavnosti in varčnosti. |To je sedaj dosegel; zato, da bi zaklada našli, ste bili vedno delavni in pridni, ste vedno doma ostajali ‘ter ste bili vedno varčni in zmerni. Zaklada, katera je menil oče, sta: delavnost in varčnost. Le če bodete varčevali in pridjno delali, bodete tudi srečni." Predragi mladenič! K varčnosti sem te tako lepo opominjal v dveh pismih! 'Ali si že začel Varčevati? Ali že imaš hranilno knjižico? Ce je še nimaš, takoj si jo priskrbi! Pa tudi brez dela ne bode nobeden, človek ni-česajr dosegel. „Ničesar še ni življenje človeku dalo, da se ne-bi bil potrudil", tako že pravi stari poganski, pesnik Horac. Delo je postava našega življenja: vsi smo 'Adamovi otroci, in kakor on, moramo sl ludi mi v potu svojega obraza krdh služiti. Pri, pa-ganih je bilo delo sramotno; delavci so bili takrat najbolj zavrženi sloj' človeštva: rijfttova usoda jo bila hujša, (kakor usoda, živine. Pa krščalnstvo je delo poblažilo. Kristus sam je imel za rednika ubogega delavca, tesarja, delal je sam v njegovi delavnici do tridesetega leta, in za apostole si je izvolil delavce. Delo nikakor ni sramotno. Vsi morajo delati. Tudi gospodje, in njih delo delo je včasih" težavnejše, kakor delo onih, ki delajo z rokami. Barov pravi : ,.0d žezla do lopate ni stanu nia svetu, ki bi mu ne bilo treba delati, bodisi z glavo, bodisi z roko ali z obema obenem." Kdo neki bo trdil, da je delo sramotno? V Kaliforniji je umri leta 1888. milijonar, ki pa ni, zapustil nobenih otrok. Za dediča je postavil svojega nečaka, pa le pod pogojem, (da mora pet tednov v najleipši obleki v najbolj obljudnem delu mesta pridno delati in sicer kot Škornječedeo, Stric je hotel s tem svojega nečaka podučiti, da tudi za bogn-tejše ni delo sramotno. Ko se je Napoleon I. z neko gospo sprehajal na otoku Helena, prišli so mu nasproti dedavci s Stran B. SNIH! S težko butaro. Gospa je že od daleč maihala, da bi se i/ognili. Pa Napoleon je stopil pred iyo in ji rekel: , Gospa, vse spoštovanje pred takimi,, ki delajo!" Ne sramuj se dela, moj dragi prijatelj! Sramujejo ge naj tisti, ki beračijo, Bogu čas kradejo in drugim s tem nadležnost delajo. Kdor si s poštenim delom kruh služi, ima pravico do naiilep,šega reda., Ge kdor dela, bo kaj imel. Devet desetink vseli bogatašev v Severni Ameriki je začelo svoje življenje v uboštvu; pa pridni so bili! Stevart, nekdaj ubogi irski fant, jp imeH nazadnje letnih dohodkov 1% milijonov) dolarjev. \ Astor, ubogi kmečki mladendč je zapustil 20 milijo- , nov dolarjev. Stefan Girarel, zanSdevan morski uslužbenec, je imel nazadnje 0 milijonov dolarjev. Kornelij Vanderbilt je začel svdjei življenje kot čisto navaden hlapec. iZapustil je p|a 90 miiijono(v dolarjev premoženja. Seveda so imeli ti tudi posebno srečo, pa brez pridnosti je ne-bi bili našli. Pri nas bi bdi rjadi rtekateri kmetje bogati. Pa delo jim no diši. Iz take moke seveda ne more biti kruha. Ce hočeš, kmečki, fant, kaj (imeti, moraš se pridno učiti in izobraževati. Ti moraš obiskovati vinorej-ske in sadjarske šole in poučnih tečajev) se udeleževati. „Kolikor velja človek, toliko velja njegovo poses -Vo“, pravi nek francoski pregovor. Kdor ni podjeten in priden, kdor rim i nobenega zanimanja za napredek v kmetijstvu, ne bo nikdar daleč spravil. Sjvet je poln blagoslova božjega, če ga hočeš imeti, ga bodejš postal gotovo deležen. Satno pridno moraš gibati roke in noge, in biti pameten in pobožen. Pri vstrajnem, pridnem detlu bodeš ostal zdrav in vesel, ostal bodeš čednosten, in če bodeš delal še iz ljubezni do Boga, si bodeš prMobil še bogastvo, ki ti ga arja ih mol ne morejo snesti in ne tatje vkra-sti. Marsikateri nosi slavne rede, ker je to ali ono vafeno ulogo dobro dovršil. Ta si je zajslužil red z mečem, drugi s peresom. Vsakemu1 delu čast in slava! Pa iiajle|pši red. najlepša kolajna je žuljeva ro ka. Da bi si to k srcu vzel, za to prasi mladinoljub Ev. Nazarje. Shod Z. M. jo bil nad vse sijajen. Od vseh strani spodnje, zgornje Savinjske doline ter Šaleške doline so se pripeljali mladeniči na okrašenih vozovih. Po popoldanski službi božji se je otvorilo zborovanje. Predsedoval je gospod dr. Hohnjec. Taisti je v jedrnatih besedah govoril o pomenu mladeniških zvez, organizaciji mladeničev na krščanskosocialni in narodni podlagi. (Gospod Terseglav iz Ljubljane je v ognjevitem, skoraj preveč učenem) govoru razpravljal o koristi telovadbe, pokazal na razne sovražnike mjadine, med katerimi so prvi alkohol, slabi časopisi in liberalno učiteljstvo, V vznesenih besedah ista razpravljala* mladeniča, Jošt iz Gor-rijegagrada in Križnik iz St. Jurja ob Taboru o programu mladeniških zvez. Občudovali smo Zličar-ja podpredsednika S M. Z. Govorili so še mladeniči Lekše iz Mozirja, Sedmlfnek iz St. Petra, Blaž iz Skal. „Zarjan* Rakun je pozdravili 'zborovalce v imenu kat. slov. akademikov, župan Kakim v imenu občine Rečica, (znani neustrnšedi Rančigaj v imenu mož, braslovški in šerftandraški mlaJdffniČ v imenu svojih domačih župnijskih tovarišev. Vsi govori so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem. Navzočih je bilo nad 800 poslušalcev, med temi do .500 mladeničev. Mladeniški tečaj priredi S. K. S. Z. za Goriško v Mirnu dne P. septembra. Obenem bo popoldne javna telovadba. Dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine se vrši na praznik Marijinega Rojstva dne 8. septembra po sledečem vsporedu: Do 10. ure pridejo dekleta v procesijah na Tržišče, kjer bo v podružnici Matere Božje • slovesna služba božja, med sv. mašo skupno sv. obhajilo deklet. Priidiguje S. g. župn. Šegula. Po službi božji gredo vsa dekleta v procesiji v župnijsko cerkev Sv. Križa. Od 1. do 3. ure v gospodarskem poslopju nadžupnikovem veliko dekliško zborovanje z govori, deklamacijami in petjem deklet. Ob 3. slovesno večernice in pridiga Č. g. župnika, Gomilšeka. Ob 4. odhod v prlodesljah. Katoliška mladina v Nemčiji. Povodom nemškega katdliškega shoda v Dussefldorfu so imele katoliške mladeniške, zveze iz cele Nemčije istojtami svoja slavnostno zborovanje, katera je bilja velikansko obiskano. O programu mladeniških zvez je govoril gelsenkirhenski kaplan baron Miltic ter začr- ESDM, Štev. 19. tal ta program v naslednjih treh točklah: 1. Mla- deniško zveze so torišča , *za omiko duha v splošnem, v verskem in stanovskem znanju; 2. so sredstvo za vzgojo srca; '3. so zavetišča pred vsemi nevarnostmi za teflo in srce. Modi splošnimi navdu-šehjem in pevanjom rodoljubnih pesmi< so je zaključilo fzborovanje. Cerkvene zadeve. Duhovske izpremembe. C. g. misijonar Franc Doberšek je sprejet v lavantinsko škofijo; frančiš-: kan č. * o. Jiuvenal Pihler je prestavljen k Sv. Trojici v Slov, goricah. , Nameščeni so čč. gg. novomašniki: Širec Janez kot duh. pomočnik v Stoproe, Koišak Jakob kot kaplan k Sv, Andražu v Slov. gor., Cvetko Jurij v Luče, Jurak Peter, v Galicijo pri Celju, |Sagaj Marko v Selnico,; Božiček Franc v /Pilštanj, .Gaberc Martin v Rajhenburg. Prestavljeni so čč. gg.: Jožef Skvarč k Sy. Kungoti na Pohorju: Caipuder Vlladimir o-min angelov varihov, praznovali smo pangelsko nedeljo". Velika tolažba jo za nas zemeljske popotnike, da nam, je na tej’ težavni poti življenja dan iz nebes opremljevalec, ki nas varuje in med potjo navdihuje z dobrimi in milimi opomini, da ne zabredemo s prar ve poti. Vsak človek občuti ih večkrat okusi, kako ga nekaj kliče in svari pred pretečo nevarnostjo. iOd-kodi ta glas, kdo človeka tolikokrat nekako šiloma potegne od prepada? Angel varih se oglaša, on Človeka varuje! Kolikokrat slišimo v življenju: „Sam angel varili ga je obvaroval." Velikdkrat smo že gotovo občudovali res vidno varstvo angela varilhi pri majhnih' otroldh. Otrok, neprevidno in neokretno, se nevede včasih' poda v tako nevarnost, da se odrasli človek kar strese in si misli zdaj in zdaj mora otrok pasti, se ubiti, se utopiti itd. !A ne, nevidna roka ga drži, ga brani in čuva. In ta roka je roka angela Stran 7. Štev. 19. N K 8 variha. Takega variha ima vsak človek. To je nauk sv. cerkve. Tako je pisal cerkveni pisatdlj Origen it 251'.): „Angeli delajo za zveličanje ljudi. Vsakemu izmeld nas, tudi najmanjšemu,, stoji na strani dobri angel, ki ga svari in vodi k Bogu.11 A tega sprem-l.iolvdlca in vodnika moramo ubogati in razveseljevati z lepim, čednosti) im življenjem ;i zaka, sicer nas bo zapustil. „Hočeš, e človek!“ — kliče vsakemu izmed nas sv. Bazilij — „(hočeš, o Človek, 'da tte tvoj angel ne zapusti, tedaj se vairuj groba in strasti." Ako bodemo hodili po poti čOdnosti, bodemo imeli angela za vednegia spremljevalca pri vseli delili in opravilih, tedaj nam bode šlo vse srečno izpod rok, in ako bi v svoji človeški slabosti) zadeli ob kak kar men, nas bode angel varih hiiro zravnal in tako bodemo pod njegovim varnim vodstvom hckliji in prišli k našemu cilju — Bogu. — Pomislimo pogosto naveliko milost Boga, ki mam je dal tako zvestega vodnika. Izročajmo se angelu varihu in ga večkrat pozdravimo s pomenljivimi in za dušo koristnimi besedami: „Angel božji, ki si moj varih, mene, tebi izročenega, z višjo ljubeznijo razšvitljuj, vairuj, vladaj in vodi! Amen." — Vselej 100‘dmi odpustka (Pij VII. 15. maja 1821.) C. Utrinki iz Lurda. (Konec.) Ni dvoma, da je bila s tem zatfpvaljna bela lurška Gospa! In to svojo (zadovoljnost je pokazala tudi v dejainju. Med selo mašo je hipno in popolnoma ozdravela mlada učiteljica, gjospodičjna Leve-gue, svobodna z Nogent-le-Rotrou. (Imela je raka na levi strani čela. 'Sedemkinat jo je operiral 'dr. Chevallier, zdravnik v Ma-us-u. Zastonj! Pariški zdravnik dr. Daurens niti ni hotel pojzkuisliU svoje sreče. Poslal jo je natzaj k prejšnjemu. Prišla je v Lurd 15, julija z obvezanim čelom. Drugi dan je dosegla popolno zdravje. Pozna se samo brazgotina. Preiskala jo je zdravniška komisija v Đurđu 19. julija. In 21. julija piše vsa srečna, da jo je še dr, Chevallier v Mausu preiskal in jo našel popolnoma zdravo. In zdravnik dr. Moulin iz Nogent-le-Rotrou pravi, da prav nič ne 'dvomi o čudežu in pridelne svoje pričevanje onemu od dr. Che-valliem, Te utrinke sem vam podal, kakor sem jih povzel /iz lurškega časnika: „Journal de la Grotte de Lourdes". Mislim, da bodo marsikaJterega potrdili v dobrem, mu ,poživili vero in mu podali dokaz, da v Lurdu „pi drugega kakor hiša božja in vrata nebeška!" „Resnično, Gospod je na tem kraju!" Da, svet kraj je Lurd! Marija se izkazuje kot zdravje bolnikov. S svojimi čudovitimi 'dolii spravlja nevero v največjo zadrego! Tisti neverniki, ki so dobrega srca in iščejo m hrepenijo po resnici, najdejo zopet izgubljeno vero, kateri pa so hudobnega srca, ostanejo trdovratni. - rin- Razno blago. Računska naloga: Dve deklici, Anicia in Neža, sta vzeli Od drevesa vsaka nekaj jabolk. Ker pa jih je imela Anica več, in je hotela Neža ravno toliko imeti, zato reče Anici: ^Dajj mi dve jabolki, da jih bodem imela jaz toliko kakor ti." Anica pa reče: „Daj rajši ti meni dve, da jih bodem imela jaz Še enkrat toliko kakor ti." Koliko jabolk je imela Anica in koliko Neža? Deset zapovedi' vsakemu čitatelju knjig. 1. Citaj samo doljro knjige. 2. Citaj samo ono, kar te /zanima. 3. ,Nla dan ne Čitaj preveč, in ravno toliko časa razmišUjuj o tem, kar si čital. 4. Citaj vselej na glas in pazli na naglas in razumevanje. 5. Np čitaj sam, temveč s prijateljem in se razgovarjaj z njim o berilu. 6. 'Citaj tako, da zamojreš vsakemu dokazati, kar si čital. 7 Knjigo Črtaj od začetka po vrsti. 8. Citaj samo takrat, kalr|ar si Zdrav, a ne, kadar si bojten. 9. Citaj samo v Svrho. da si povečaš znanje in da postane tvoje mišljenje plemenito, a ne, da so raztreseš in živce razdražiš. 10. Zapiši, kar je vredno, redno v dnevnik. Prsti na prodaj. Nedavno je v Pittsburgu v Ameriki ,nekemu Josipu Balaluou odtrgalo vseh pet prstov na eni roki. Ker pa hoče na vsak način imeti zopet roko z vsemi prsti, je objatvil v časopisju, da plača za vjsak odstopljeni mu prst 300 dolarje(v. D O M. Vsled tega se jo javilo na stotine ljudi, ki bi radi (prodali gvoje prste, samo da izpopolnijo roko premož-r.ega Balauoa^ Nekdo mu je pisal, da zamore denar bolj rabiti nego svoje prste, ker itak nima dela, da bj si z njimi služil kruh. Nekdo drugi mu je ponudil kar celo roko ia skrajno nizko ceno, toda predvsem je zahteval predujma 25 dolarjev. 'Med tem se je pa Balaučeva roka v toliko popravila, da) je skle nu, da bode v nadalje živel brez tujih prstov, in tako so oni, kateri so mu /ponujali prste, za eno sku šnjo bogatejši. Previdnost pri uporabi svinčnikov! — Pred kratkim je umrl mlad mož, ki si je ranil prst, ko je obrezoval svinčnik. Majhna zarepa mu ni bila mar; še-lo drugi dan je postal pozoren, ko ga jo začele skeleti na prstu. Naslednji dan so je opazilo nevarno vnetje, ki se je razširilo po v^ej roki in po lepi str ar ni oprsja. Poklicani zdravnik je konštatiral, da se jo bolnik zastrupil z grafitovim prahom, ko jo koničil svinčnik. Bilo je že prepozno. Na to nevarnost je treba opozoriti zlasti šolsko mladež, ki ima tudi to nar-vado, da svinčnik vtika v usta, ko ga rabi pri( pisavi. Dognalo se je namrelČ, da je ta navada povzročila semintje črevesno vnetje in druge nevarne notranje bolezni. Rešitev besedne zastavke In uganke v 18. štev. „Našega Poma" 1» (P|a V j 1 |i 1 n|| r m J e |D | o 1 1 n * 1 Ll a ii. Podoba. Dobro so rešili: Stelcar Jožef v Mariboru, Gašpar Holbl, Ivan Dolinar, Jožef Cigler, vojaki v Celovcu, Zvonimir Smodej v Gradca, Slavko Polančič v Maribora, Valentin Pirnik iz Gočove, Antonija Petovar iz Radgone, Mi-cika in Lojzika Horvatovi iz Sovjaka, Nežika Vajngrl v Kraljevcih, Micika Kvas pri Sv. Duhu na Stari gori, Franc Fifnja v Berkovclh,- Janez in Matija Vršnik v Novištifti. Nekaj drugih nam je poslalo nepopolno reditev, zato ne objavimo njih imen. Uspešno žuganje. V hudi zimi je orožnik zalotil nekega postopača. A to je poslednjega, ki je bil gotov, da pride v toplo luknjo, tako razvedrilo, da,je pričel žvižgati.’— Ti, je dejal orožnik k svojemu ujetniku, ako ne boš miren, te takoj zopet izpustim. V zadregi. Prolesorja Jazbet in Vrabec sta potovala po železnici v B. Njim nasproti je sedela žena, ki je kmalu začela govoriti s profesorjem Jazbecem: „Jaz pridem ravno iz mesta M.“, je jela pripovedovati. „Tam imam bolno sestro, imela je oteklino in dr. Vrabec jo je tako slabo zdravil, da je že štiri mesece v postelji". „Torej le pomenite se s tem gospodom tu", rekel je Jazbec na prijatelja kazaje, „ta jo namreč profesor Vrabče". Gospa je zarudeči-la in rekla: „Ah, prosim oprostite, ni bil dr. Vrabec, l kolodvora, lepa hiša in dve vini-< čariji, lepo hišno in gospodarsko j poslopje, vinograd stari in novi I nasadi, lep sečen gozd, sadonos-; nik, pašnik, polja, travniki, sku-i paj okoli 62 oralov, se takoj po i ceni proda. Prekupci izključeni, i Ponudbe na upravništvo lista. 17 ;********** brezplačno dopošiljatev mojega ilustrov. AUlltt?« MJVit? ceniku z nnd ftOOO ullkaznl. Garancija več let. Slika V, nav. velikosti. Nikelnasta Roskopf ura .... K 3 — „ patent železničarska . „ 6'— „ Tula z dvema pokrovoma „ 6’— Srebrna remontoir nra..... 6'50 „ „ „ z dvema pokrovoma 8'60 Srebrna Tula remontoir ura z dvema pokrovoma............ 12'— Goldin remontoir ura ali jeklo . „ 4'— Jeklo remontoir nra ploščasta . „ 6'— Zlato 14 kar. remontoir damske ure „ IS'— Zlato 14 kar. remont, gosposke ure „ 42-— a J- JujviSM jjre na nihalo 6’60 Ure na nihalo z bilom i „ T— Stenske ure.............„ 2'— Budilke.................„ 2-40 Budilke z dvema zvonoma . . . „ 2 60 Srebrne verižice.........„ 2•— Zlate 14 kar. verižice . . . . „ 20'— Zlati 14 kar. prstani.... 4'— No vozlati prstani....... S’— Anton Kiffmanny najrešja tovarniška zaloga nr, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Uaribor M 1, Štajersko. 23 «»»»:««« Pozor! Čitaj I Pozori Slavonska biljevina. T« je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter ie izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašljn — bolih v prsih, — prehlajenjn v grlu, hripavosti, težkemn dihanja, astmi — pljučnemu katarn, suhemu kašljn, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje taborno, vspeh siguren. Cena je franke na vsako pošto sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povaetjn ali &e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišidaf H66 lcksrnarjz v Pakraca št. 201. (Slavonija.) Ljudska hranilin posojilnica v Celju. (Registrovana zadruga z neomejeno zavezo) BBtrf <3-la.-v-.nl trg-, žte-v. 5. Z. nadstropje, musolz Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4l/*% obrestmi. — Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 #/0 in 5 ‘/»V« in na osebni kredit proti 6°/« obrestovanjn. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 nre dopoldne in od 3—6 popoldne. 8 II I 8 S g S •2 5 t* * « •m t i 4 I I