—   228   —
Novičar iz mnogih krajev.
Vladni  časnik „Oest. Corr." naznanja osnovo nove postave,  po kteri se bojo kmalo v vsih deželah  na-
šega cesarstva deželne namestovavstva (Landes-vertretungen) vpeljale, v kterih se bojo za namestovav-ce izvoljeni možje v deželnih zborih posvetovali o potrebnih občnokoristnih deželnih rečeh. — Danajski vradni časnik je 14. dan t. m. razglasil zvezo za o bran bo in opor, ki jo je, glede na rusovsko-turško vojsko, austrianska vlada s prasko sklenila 20. aprila 1.1., in pa pogodbo, ki jo je austrianska vlada sklenila s turško 14. jania t. 1. zavolj izprazDjenja Moldave in Vlahije od rnsovske armade. Politikarji sodijo iz tega, ker je zdaj austrianska vlada te pismi očitno razglasila, da odgovor rusovskega čara ni po volji austrianske vlade, vendar pa mislijo, da se Austria ne bo poprej v vojsko zoper Kosijo spustila, dokler se ne bo s pruska vlado, ktera je še zmiraj za mirno spravo s čarom, popolnoma zedinila: kako se ima odgovor čara Nikolaja zastopiti. 14« dan t. m. ste nek iz Dunaja od angleškega in francoskega poslanca šle pismi v London in Pariz, v kterih je odgovor rusovske vlade na terjatve austrianske vlade na drobno razložen; k večjem v 10 dneh se pričakuje odgovor angleške in francoske vlade na te pismi poslancov; o dobrih 14 dnevih bo tedaj vse znano, kaj bo; popred menda tudi austrianska armada ne bo posedla Vlahije. — Vpondeljek se je vožnja po Semerinski železnici začela; zavolj te vožoje je zdaj pe vsih postajah od Dunaja noter do Ljubljane čas prihoda in odhoda drugač; iz Dunaja grejo zdaj vozovi z ljudmi zjutraj 40 minut po 7. uri, zvečer pa ob 9. — Dalje od deržavnega zajema zvemo, da se od Dunaja pričakuje 100 miiionov, od doljne Austrije 15, iz Tersta in Primorskega 15, iz Ogerskega 70 miiionov; gotovo pa nek je, da pred-včerajnem je bilo na Dunaji že 150 miiionov podpisanih. — 15. dan t. m. se je velika obertnijska razstava v Munakovem slovesno odperla. — Iz Turškega imamo sledeče novice: Turki so obsedli Gjur-gjevo z veliko armado in kažejo, da bi se radi z Rusi pri Fratešti (eno pošto od Gjurgjeva) sprijeli. „Frem-denblatt" pa piše, „da so Torki rusovsko zadno stražo med Gjurgjevim in Tratešto že prijeli in zmagali; večina turške armade je bila že 11. dan t. m. na vlaški zemlji in se potni kovala proti Buk ur eštu , kjer je vse straha trepetalo". Ker pa druge novice še nič od tega ne vejo, še ni popolnoma verjetno. Gotovo pa je, da so tudi Rusi na tem mestu vojske pričakovali, ker je Goršakov 8. dan t. m. nanagloma Bukurešt zapustil in se v južni del Valabije podal. General Osten-Saken, od čara iz Odese za poveljnika 3. vojnega kardela poklican, je 11. dan t. m. došel v Bukurešt. — Maršal Paski e-vič, ki se ne bo več vdeleževal poveljništva, se ni podal v Podolijo, ampak na svojo grajšino Homel na Li-tvanskem. — Da je car Nikolaj resne volje do zadnega moža se vojskovati, se vidi iz vsega. Pravijo, da nedav-nej je njegov stareji sin in naslednik cesarstva na kolena pred cesarja padel in ga prosil: „naj ustavi silo vojske", ali oče ga je milo vaje vzdignil rekoč: ti si še premlad, da bi to zapopadel". —- V Varni je skor vsa armada Francozov in ADgležov skupej, in se pripravlja Sebastopol od morja in suhega napasti. — 9. dan t. m. je prišla iz Londona vojna barka, ki je nek prinesla admiralu Napieru dovoljenje napasti Kronstadt. — Cesar Napoleon je 12. t. m. ogledoval v Bou-logni nov oddelk armade, ki je šla na vojsko, v Ka-lais-u pa je obiskal angleške barke, ki se imajo 20. t. m. podati na izhodnje morje. — V Azii pri Uzur-gheti so bili Turki 16. junia zlo tepeni; 2000 je nek mertvih, 1000 pa ranjenih obležalo. — Sliši se, da je sultan pri volji Jeruzalem za svobodno mesto. spoznati in ga postaviti pod varstvo velikih vlad.