Štev. 53.	o UublM dne 31. decembra 1908.	LCtO XXL
Za novo leto.
Zopet kliče »Domoljub« svojo armado. S prihodnjim letom se prime nova važna doba. Na Kranjskem ima S. L. S. v deželnem zboru večino in prične se plo-dovito, resno delo. Z nasprotniki se ne bo treba več tako rokaviti kot dozdaj; obsojeni so za neznatno manjšino in če bi se tudi z Nemci zvezali, ne opravijo nič. Pač bo treba v nekaterih občinah pomesti liberalne ostanke in pripravljati tla, da tudi po mestih dobi vajeti v roke Boru in domu zvesto ljudstvo.
Na Goriškem bodo skoraj gotovo nove volitve za deželni zbor; na Štajerskem bodo gotovo in pri njih bo naša »Kmečka zveza« morala napeti vse sile, da vrže združene nasprotnike. Tudi na Koroškem je upanje, da si pribore Slovenci nekaj več mest v deželnem zboru.
V državnem »boru pride na vrsto poleg prepotrebnega novega zakona proti kužnim boleznim izprememba hišnega razrednega davka, predvsem pa starostno zavarovanje. V tem času dokazovati potrebo »Domoljuba«, se nam zdi naravnost odveč. Naš list se je že tako udomačil med ljudstvom, da mu njegove veljave ,nihče ne vzame. Zato smo si svesti, da se bo število njegovih naročnikov znatno pomnožilo. V prvi vrsti je naš list namenjen kmečkemu ljudstvu:. Prihodnje leto bomo vsled tega priobčevali vsakemu umljivo pisana pojasnila tistih postav, ki se tičejo kmečkega stanu. Že večkrat smo povdar-l jali, da kmet drži pokoncu narod in drža-' ,vo. Zato ponavljamo venomer: Slovenski, ! krščanski kmetje, združite se! Vkup, uboga gmajna!
Sumljivo poka kmečki stan. Pri ljudskem štetju leta 1900 se je pokazalo, da je med 1000 le 644 oseb v domačem kraju. V Avstriji so našteli nad devet milijonov
ljudi izven njihovega doma. Večinoma zapuščajo deželo in se selijo v mesta in v kraje, kjer so velike^ tovarne. Mnogo jih gre tudi iz države. Crez morje jih je šlo do leta 1880 samo krog 10.000. Od leta ,1000 do 1905 smo pa samo v Severni ,Ameriki imeli iz Avstrije 526.416 oseb. Iz celc države, torej tudi z Ogrskega in Hrvaškega. je šlo tjakaj lansko leto (1907) ,338.452 izseljencev; iz nobene evropske države ne toliko; domala četrtina vseh ljudi, kar se jih je naselilo lani v Zedinje-nih državah, je izpod našega cesarja. Največ teh novih romarjev daje kmet, in sicer zlasti slovenski in hrvaški.
Ta resnica se vidi že iz ljudskega štetja leta 1900. V občinah, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, se je naštelo samo 431 takih, ki so bili tam rojeni; vsi drugi so se priselili. V mestih se je od leta 1880 do 1900 pomnožilo prebivalstvo za 30 od sto; na kmetih samo za 5 od sto. Število oseb, ki se pečajo s kmetijstvom, se je pa znatno zmanjšalo. Leta 1880 je bilo med 1000 prebivalci naše države nad 600 kmečkih, leta 1890 že samo 559; leta 1900 pa 527. Izseljevanje se je zlasti zadnja leta silno pomnožilo; zato je popolnoma gotovo, da danes kmečko ljudstvo že nima več polovice v državi. Kam pridemo, če pojde tako naprej? Vse te številke pojejo eno žalostno pesem, da ima kmet sicer vedno več dela, pa vedno manj zaslužka. Kdor to premišlja, mora pritrditi, da bi bila za kmeta smrt, ko bi se starostno zavarovanje raztegnilo samo na tovarniške delavce. Že zdaj tišči vse ven; potem 'bi bilo to še mnogo hujše. Vedno še slišimo, da se po nekaterih krajih govori proti zavarovanju kmetov in kmečkih poslov. Tisti liberalčki, ki se skrivajo pod larfo neodvisne kmečke stranke, hujskajo, kar morejo. V Cerkljah na Gorenjskem so spravili skupaj neznaten shodek, kjer so po-
siušali znanega babčevega fanta. To ro-vanje je voda na mlin sovražnikov kmečkega stanu. Seveda bo tudi ta trud zastonj. Pri vseslovenskem kmečkem shodu pridejo kmetje do svobodne 'besede. Poslanci jim bodo pojasnili nameravano zavarovanje; sklepali bodo pa sami. Dne 19. t. m. se je v državnem zboru izvolil poseben odsek 52 poslancev, ki se bo posvetoval o predloženi postavi. Izmed naših sta v njem Gostinčar in dr. Krek. Posvetovanje se prične šele v drugi polovici meseca januarja. »Domoljub« je nekaj poglavitnih reči že pojasnil; poskrbeli bomo, da bo imel v tem oziru tudi zana-prej natančna poročila. Že zato je potrebno. da se čim največ razširi. Bog blagoslovi naše skupno delo.
VertniR ..Kmečkih zvez".
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je imela dne 20. decembra ob štirih popoldne poučni slrod v Mostah pri Ljubljani v gostilniških prostorih pri Oražmu. Na shodu sta govorila poslanec J. Mandelj in tajnik S. L. S. dr. Rožič. Poslanec Mandelj je govoril o deželnem gospodarstvu z ozirom na kmečki stan. Dr. Rožič je govoril o potrebi izobrazbe za kmeta in delavca. Shod je bil velikega pomena tudi zato, ker se je na predlog gospoda kaplana Petriča sklenilo, da se ustanovi poleg nove posojilnice za šempetersko faro tudi novo izobraževalno društvo. In to se je tudi zgodilo, kajti v nedeljo, dne 27. decembra, je bil že ustanovni občni zbor novega društva. Na občnem zboru so govorili gg. kaplan Petrič, dr. Ivan Zajec, dr. Rožič, jurista Kovač in Tomažič, posestnik Ziller in drugi. K novemu društvu je takoj pristopilo 40 članov. V nedeljo, 'dne
3. januarja 1909, bo predavanje pri Oraž-
mu ob štirih popoldne.
* * *
»Kmečka zveza« za postojinski okraj ima odborovo sejo dne 7. januarja 1909, ob 11. liri dopoldne v navadnem prostoru. Dnevni red: Poročilo odposlanca v vodstvo S. L. S. in slučajnosti.
* * *
»Kmečka zveza« za kamniško deka-nijo je zborovala v nedeljo, dne 27. t. m., na Rovih. Na shodu je govoril in poročal državni in deželni' poslanec g. dr. Krek, ki je med drugimi važnimi stvarmi govoril tudi o starostnem zavarovanju.
Političen pregled.
NOVO LETO.
V zadnjih trenutkih zasedanja je poslanska zbornica dovršila ogromno delo. Načrt o splošnem zavarovanju je izročila posebnemu odseku, ki obstoji iz 52 članov, da ga pregleda in. če treba, popravi ter nato predloži zbornici. Rešen je tudi melioracijski zakon in mnogo drugih važnih predlog, tako da je državni zbor častno rešil svojo nalogo, dasi ga je vlada sklicala tako pozno in dasi so motile mirno zasedanje razne nepričakovane ovire. V razpravi o nujnih predlogih za državno podporo vsled uim je slovenski poslanec Roškar živo naslikal bedo malega kmeta vsled pomanjkanja delavcev, slabili letin in mnogih drugih kmečkih nadlog.
Zbornica se snide zopet okrog 15. januarja. Upati smemo, da do tedaj sestavi sedanji načelnik uradniškega ministrstva novo, parlamentarno vlado ter da tako zavladajo zopet redne, ustavne razmere. Jugoslovani čakajo mirni in veseli novo leto politiškega dela in truda. Bati. se jim ni ničesar. Odkar so se združili s kat. Cehi, so se okrepili in dobili toliko vplivavzbor-nici in pri vladi, da jim je že vse eno. naj sc sestavi novo ministrstvo kakorkoli. Slabše ne more biti. le to je mogoče, da se obrne na bolje. Vsaka vlada jih bo morala upoštevati, ker skupina 59 poslancev ni karsibodi. Najnaravnejši in najnavad-nejši izraz tega, da vlada računa z močjo jn vplivom jugoslovanskih poslancev, bi bil pač to, da ustanovi jugoslovanski ministrski sedež. To 'bo morala tudi prej ali .slej storiti, ker vse slovanske stranke podpirajo to našo zahtevo. Nekateri politiki menijo, da se to zgodi že pri sestavljanju prihodnje parlamentarne vlade, a če upoštevamo, da se nemške stranke, ki rmajo še vedno pri vladi prvo in odločujočo besedo, z vsemi štirimi branijo jugoslovanskega ministra, moramo biti pripravljeni tudi na to, da se ta naša upravičena zahteva za enkrat še ne uresniči. Pa če se tudi ne! Jugoslovani bodo z ministrom ali brez njega iztirjali pri vladi svoje račune do zadnjega vinarja. — Tako stopajo jugoslovanski poslanci močnejši in krepkejšj
preko praga novega leta; tudi mednarodni položaj je sedaj za Avstrijo ugodnejši, tako da smemo pričakovati zaželjenega miru in uspeha doma in na meji.
MADŽARI ZNAJO.
Madžari še nikoli niso bili posebno zadovoljni v Avstriji. Naša vlada 'jim jc ustrezala, kolikor je mogla, rezala jim je mlečnega kruha, ko drugi narodi niso imeli ovsenjaka, kurila j itn je peč s poleni, ko za druge ni bilo trsk — pa vse zastonj. Madžari sprejemajo dobrote in kličejo po vedno novih pravicah. Odcepiti se od Avstrije, to jim je končni namen, skušajo ga pa doseči polagoma. Madžarski službeni in poveljevalni jezik v ogrskih polkih je zahteva, s katero skušajo doseči svoj cilj. Naša državna polovica seveda ni mogla dovoliti, da se na ta način 'krši enotnost armade. toda Madžari si znajo pomagati. Ko je skupni vojni minister zahteval od ogrskega državnega zbora novincev, so mu'Madžari Odgovorili: »Daj nam madžarski poveljevalni jezik, pa dobiš novince; če ne, ne bo kupčije!« MinisterŠen-ajli je hitro potolažil ogrsko vlado in vse obljubil, da le dobi vojake, ker so sedaj resni časi in mora Avstrija biti pripravljena tudi na vojsko. Ko se je to izvedelo v avstrijski državni zbornici, je zavladalo med politiki veliko razburjenje. Vsi so vedeli takoj, kam pes taco moli: Madžari se hočejo polagoma in mirno ločiti od Avstrije ter utopiti v madžarskem morju vse druge narode onostranske državne pr>i" vrče, da bo tako samostojna madža. država močnejša in enotnejša. Do sedaj so v ogrskih polkih poučevali vojake tudi v narodnem jeziku, če je bilo v polku vsaj 20 odstotkov kake narodnosti. Sedaj pa to preneha. Madžarščina se bo razlegala pri Hrvatih, Slovencih, Srbih, Slovakih, Rumunih . . . Jasno je, da je to Madžarom zopet le sredstvo, da po-tujčijo nemadžarska ljudstva. Z isto pravico kot Madžari zahtevajo lahko tudi drugi narodi svoj službeni in poveljevalni jezik pri polkih in so to tudi že storili. Hrvati so se že oglasili in drugi slovanski narodi ne zaostajajo za njimi. — Umevno je tedaj, da so krščanski socialci, 'ki jim je blagor države resnično na srcu, silno hudi na ministra Šenajha, ker dovoljuje Madžarom brez avstrijskega parlamenta take predpravice. Proti temu pripravljajo velike protestne shode, pa tudi v gosposki zbornici bodo zaropotali. Zato je verjetno, da se Šenajhu udere ministrski sedež. Toda če Madžari kljub temu dobe svoj službeni in poveljevalni jezik pri ogrskih polkih, bo tako maščevanje kaj malo zaleglo; kajti prihodnji vojni minister bo ravno tako lahko mežikal z Madžari za hrbtom avstrijskega parlamenta in avstrijske delegacije, dokler se ne dopove naši vladi, da je avstrijske potrpežljivosti konec.
RUSIJA O BOSNI.
Mednarodna pogajanja zaradi priklo-pitve Bosne in Hercegovine slabo napredujejo, skoro so popolnoma obtičala. Kaj bo z mednarodno konferenco, se še sedaj
ne ve. Avstrija stoji slejkoprej na stališču, da naj konferenca le prizna priklopitev kot storjeno dejstvo in naj o tem nič več ne obravnava. Druge države bi se s tem še kako sprijaznile, toda Turčija in zlasti Rusija delata velike težave. Rusija najprej dolgo časa ni nič odgovorila na avstrijsko naznanilo o priklopitvi, ker sama še ni bila dovolj na jasnem, katero politično pot naj .uibere, ali naj odločno nastopi proti priklopitvi, ali naj jo prizna. Prvega ni smela storiti,'ker bi s tem spravila v nevarnost evropski mir, drugega pa tudi ne, ker se jc kazala koj začetkom srbskim željam zelo naklonjeno. Zato je V odgovoru avstrijski vladi ubrala srednjo zlato pot: drži ,se napol jezno in napol prijazno. Ruska .vlada izjavlja, da ne razume, zakaj neče Avstrija predložiti 'bosanskega vprašanja konferenci. Vendar pa da je zadovoljna tudi s tem, če se Avstrija pogodi prej z drugimi evropskemi velesilami o priklopitvi ter da določi pred konferenco kake gospodarske odškodnine Turčiji, Srbiji in Črni gori; ne zahteva pa Rusija, naj naša država odstopi Srbom kak kos zasedene zemlje. Avstrija bo tako najbrže tudi storila; prej se domeni z evropskimi velesilami glede Bosne in nato se začne nanovo pogajati z Rusijo. Tako se bo konferenca znatno zavlekla, a bo potem, ko se skliče, tem hitreje rešila bosansko vprašanje. Videti je torej, da je Rusija sedaj še dosti miroljubna. Se bolj se to spozna iz govora, ki ga je imel ruski zunanji minister Izvolskij v dumi. V njem je izjavil, da bo-velevlasti prikfopitev priznale. Srbiji in Črni gori je moral seve izraziti svojo naklonjenost, toda obenem jj je posvaril pred vojsko in ju opozoril, da v slučaju, če začneta vojsko, ne smeta pričakovat? pomoči. — Tako bi bilo novo leto za Avstrijo še dosti ugodno; toda evropski politiki so tako muhasti, da ni nikoli dobro J<aj prerokovati, ker potem nalašč drugače zasučejo.
TURČIJA.
Turki so vedeli, kje je treba Avstrijo prijeti, da se vda. Zaprli so svoje meje avstrijskemu blagu, bogati trgovci so začeli tarnati in tožiti, koliko škodo trpe vsled ,tega, Nemčija in Italija sta to zadrego izkoristili in sta poslali svoje trgovske ladje pa Turško, in če ni naša država hotela za .vedno izgubiti trga na Turškem, se je morala začeti pogajati o turških zahtevali. Turška vlada je zahtevala, naj jo Avstro-Ogrska odškoduje za Bosno in Hercegovino s tem, da prevzame del turškega državnega dolga. Tega Avstrija ni mogla sprejeti. Pač pa poročajo, da je naš poslanik v Carigradu dne 22. decembra izjavil turški vladi, da je Avstrija pripravljena plačati Turčiji kot odškodnino 50 milijonov frankov; obenem je zahteval, naj sc bojkot avstrijskega blaga takoj prepreči. Turčija je izjavila, da bi se o tej ponudbi dalo pogajati in dogovori so se res uspeš-,no pričeli; a bojkota ni ustavila, ker upa, da bo dunajska vlada tem prijenljivejša, čim lrujško škodo bo trpela avstrijska trgovina. Med pogoji, da Avstrija plača Turčiji zahtevano svoto, je tudi ta, da tur-
ška vlada naroči svoje potrebe v avstrijskih tovarnah.
SRBIJA V ZAGATAH.
Svote, ki jih navaja proračun srbskega državnega zbora, ne zadostujejo več in bilo je treba novega kredita. Vojni minister zahteva še deset milijonov dinarjev za vojaške potrebe; bati se je, da slepota srbskih politikov spravi ubogo državo v jamo. Sedanja vlada v kratkem pade, prihodnji bo pa najbrže načeloval stari lisjak Pašič, ki ie precej kriv sedanjih zmed na Srbskem: — Najbolj pomilovanja vreden je srbski 'kralj Peter. On stoji sredi med stranicami, ki jim je vsem obvezan na ta ali oni način, in zato ne sme ne na levo, ne na desno. Vrhu tega ga je Bog kaznoval s sinom in prestolonaslednikom, ki mu ne jenija delati sramote in sitnosti. Sedaj ,neče plačati dolgov, sedaj rohni nad zastopniki tujfli držav, sedaj zmerja častnike, sekiaj se prepira pred ministrskim svetom -z lastnim očetom, sedaj hujska ljudstvo k brezumni vojski. Največja nesreča za srbski narod bi bila, če bi ta mladenič .kdaj sedel na kraljevi prestol. — Navdušenje za vojsko se hladi v Srbiji od dne do do dne. Morda pridejo v novem letu tudi v Belgradu do spoznanja, da je Srbiji v prvi vrsti treba miru, če si hoče pomagati iz svoje gmotne in prosvetne bede.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ TLA V).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Ko so pripeljali Evzebija k Tamari, ga je ta spoznala na prvi pogled. „Evzebij", je vzkliknila, »pošlje te sam Bog naših očetov i Ti, ki si s toliko ljubeznijo sprejel mojega dobrega očeta in skrbel zanj, se boš usmilil tudi mene in mojega malega brata."
„Glej no, hči rabija Sadoka!" reče sivolasi duhovnik, ki se ni malo začudil pri tako nepričakovanem snidenju. Hitro je sledilo nekaj vprašanj in odgovorov in v malo trenotkih je poznal Evzebij vse dekličine doživljaje od ure, ko je zapustil z rimskim stotnikom Betanijo.
Duhovnik je premišljeval med pogovorom, če bi bilo dobro pojasniti Tamari, da je glede očetove smrti v zmoti. Ko je bil rabi Sadok takrat v jezi in sovraštvu odšel iz obednice, je Evzebij poslal skrivaj za njim Pavlina, da bi zvedel, kam se bo obrnil nesrečni mož; bil je tudi pripravljen pomagati mu, kolikor bi bilo to mogoče. Rabi Sadok se je ustavil v hiši Ecehije in tako je Evzebij mislil, da je bežal z Ece-hijo in drugimi voditelji zmerne stranke iz strahu pred gorečniki v Herodov grad. Ko so si pa ta grad osvojili, je množica izvlekla velikega duhovnika Ananijo, Ecehijo in druge ugledne može izpod obokanega vodovoda in jih pomorila. In zelo verjetno
je, da je divja množica ubila tudi rabija Sadoka ali ga vrgla v goreči plamen. Zakaj deklici, ki je itak mislila, da je oče mrtev, zopet odpirati komaj zaceljene rar.;? Zato se je zdelo Evzebiju pametnejše pustiti Ta-maro v njenem mnenju, da je oče umrl že takrat v Betaniji, vsaj tako dolgo, dokler ni mogel pravzaprav otrokom nič gotovega povedati o očetovi smrti ali rešitvi. Zato je samo potolažil Tamato in potem začel s pomočjo Rode in Sare preiskovati zlomljeno nogo.
Ta je bila zlomljena nad členkom, zato jo je moral zdravnik uravnati in jo zaviti trdno v povoj.
Bolečo operacijo je polajšala zdravniku posebna potrpežljivost in mirnost trpeče boinice. Zato jo je pohvalil: „Še pri kakem moškem bi ne moglo iti bolje, hči moja! Zdaj pa ne preostane ničesar drugega, kakor da si par kratkih tednov prav mirno v postelji in potem boš zopet tekala kakor srna po judovskih planinah."
Nato se je Evzebij dalj časa razgo-varjal s Pavlino, na kak način bi se dalo rešiti otroke rabijeve in rimskega stotnika.
„Na vsak način Rimljani zmagajo in si osvoje nesrečno mesto, kakor je Gospod določno prerokoval," reče bolnica. „Ali bi ga ne mogli skrivati toliko časa, da vdero njegovi vojaki v mesto? On bi nas potem lahko branil pred ogorčenimi zmagovavci."
„Nisem mislil, da zna sestra velikega Pavla tako računati pri svojih delih usmiljenja," reče Evzebij smehljaje. »Vendar pri tem nič ne misliš nase. Tudi si Rimljani še ne bodo takoj osvojili mesta. Spominjaš se, da je rekel Gospod: Obdali te bodo z nasipom. — Tako dolgo pa stotnika ne moremo prikrivati, in tudi Tamari in Benjaminu moramo poiskati drugega skrivališča."
„Marija je dozdaj tako zvesto čuvala svojo hišico, da ne poznam v Jeruzalemu varnejšega mesta," odgovori Pavlina polna zaupanja in je duhovnika pregovorila, da Tamara in Benjamin ostaneta pri njej vsaj do povratka Eleazarjevega. Potem je govorila še o nesrečnih dnevih, ki se zdaj očividno bližajo in o ognjenem meču, ki jih na nebu naznanja in o drugih strašnih znamenjih na deželi, o katerih so poročali od vseh strani.
„Videti je bilo cele vojske, ki so se bojevale v oblakih, peš in na konjih," pravi Evzebij. „To mi je pripovedoval sel, ki je prišel iz Pele in naš dobri škof je po njem nujno naročil vsem kristjanom, katerih ne veže dolžnost ostati še dalje tu, da takoj zapuste mesto, katero se mora pokoriti za svoje strašno hudodelstvo."
„Ali naj Pavlin ne posluša tega opomina? To veš, da ga odvežem sinovske dolžnosti, ki ga veže na mojo bolniško posteljo. Roda skrbi za moje bolno telo, in ti prinašaš hrane moji koprneči duši."
„Ne le otroška ljubezen ga zadržuje v mestu," nasprotuje Evzebij, - „ampak tudi njegova cerkovniška služba. Sicer se pa lahko zgodi, da ti in tvoj sin darujeta žrtev ljubezni. Čujem namreč, do hoče poslati Simeon v Rim h Kefi (Petru) odposlanca z raznimi vprašanji, kako voditi cerkveno občino v obljubljeni deželi v teh strašnih časih in s prošnjami za miloščino. Jeruzalemska občina je že itak od začetka živela od lju-
bezni maloazijskih in grških občini Kolikokrat nam je poslal tvoj sveti brat obilo darovi In sedaj mislijo nato, da pošljejo Pavlina kot odposlanca k Petru in k njegovemu velikemu sodelavcu Pavlu, ki se je zopet vrnil s svojega pota s Španskega v Rim. Kaj praviš k temu načrtu?"
Pavlina se nekoliko ustraši. Nato pogleda proti nebu ter reče: »Gospodu bodi hvala, da mu morem žrtvovati za brate svojega ubogega sina, ker je tudi On poslal v smrt svojega edinorojenega Sina, dasi smo bili mi njegovi sovražniki. Še danes naj zapusti Pavlin Jeruzalem."
Evzebij se je čudil ter zrl na bolnico, vsled svoje svete velikodušnosti vredno sestro Pavlovo, in je hvalil Boga, da more ubogemu zemljanu vdahniti tako vzvišenih misli. Potem reče po kratkem premolku: „ Danes ne, ampak kmalu odide Pavlin. Pripraviti mu moramo še preje pot. Morebiti bi bilo mogoče, da zapusti mesto obenem s tem stotnikom. Govoril bom z Rimljanom in če naredi name vtis poštenega človeka, lahko Pavlin z njim potuje. Tako, Pavlina, sedaj sem te pa že zadosti motil. Naj se tvoje srce zopet pogovarja z Bogom, ki nas obdaja kakor zrak, v katerem živimo."
Evzebij od'de nato k Luciju Flavu v sosedno poslopje, kjer je kmalu spoznal pošteno srce mladega Rimljana. Ta je bil tudi takoj pripravljen bežati iz mesta. Da bi čakal toliko časa, da si osvoje rojaki mesto, se mu ni zdelo varno. »Razume se samoobsebi, da zmagajo konečno Rimljani, in da se bodo kruto maščevali nad uporniki," je rekel. „Pri tem pa ni izključeno, da bi se Judom morda ne posrečilo včasih poslanika Gala v kaki bitki poraziti, kajti Gal ni ravno vzor rimskega vojskovodje. Vojska se zna še nekaj časa vleči. Medtem pa bi me gotovo dobili, ker moj smrtni sovražnik Eleazar se bo na vse načine po trudil, da me zasačijo. In moje zopetno jetništvo bi bilo v pogubo dobrim ljudem, ki so me tu tako gostoljubno sprejeli. Sicer ne vem, kako naj pridem v Cezarejo do Galove armade, ne da bi me Judje spoznali ter ubili; a poskusiti hočem in moram. Vsaj drugim ne bom v pogubo. Preskrbi mi torej judovsko obleko in mi daj dober svet, kako bi bilo najvarnejše zapustiti to mesto."
»Jaz grem s tabo," reče mali Benjamin, ki je pazno sledil pogovoru. „Tudi mene Eleazar ubije, če me dobi. In hočem ti kazati pot v Jeriho in odtod v Antijohijo, gotovo jo še najdem, ker sem si jo dobro zapomnil, ko sem semkaj potoval z očetom in sestro. In ko prideva v Antijohijo, te peljem v pristanišče, kjer so usidrane velike ladije, ki "07'*o v Rim. in potem me vzameš s sabo in mi pokažeš veliki, amfiteater z levi in medvedi in s sloni, o katerih si pripovedoval."
Evzebij je vprašal dečka o njegovem življenju v Kajfovi hiši in s strahom slišal, da je starega velikega duhovnika njegov sin zaprl v tisti ječi, kjer je pričakoval Gospod dan križanja. Kako težko je skrivati živahnega dečka toliko časa v bližini Kaj-fove hiše, mu je bilo jasno. Misliti je moral torej tudi na to, da preskrbi dečku drugo stanovanje. Zato je obljubil dečku, da premisli še, kako bi ga spravil v Antijohijo k
oskrbniku njegovega očeta: samo toliko časa je treba še počakati, da Tamara ozdravi, in da bo lahko brez bolečin jezdila na muli. Stotniku pa je povedal duhovnik, da je zanj že našel tovariša, ki naj ga spremlji v Ce-zarejo : sicer bo pa beg radi varnosti mogoč šele čez nekaj dni. Lucij se je zahvalil; Evzebij pa je odgovoril smehljaje, da mu kar popolnoma zastonj ni ustregel, ampak pričakuje od njega, da ščiti svojega spremljevalca pred Rimljani in mu preskrbi na kaki ladiji vožnjo v Italijo. Stotnik je to rad obljubil.
Prve dni ni bilo misliti na beg. Že prihodnje julro so prinesli sli poročilo od Eleazarja, da se je zbrala Galova vojska, močna trideseltisoč mož, pri Piolemaidi in da koraka od tam čez Antipatris in Lido proti Jeruzalemu ter požiga in ropa, kar ji pride na pot. Takoj naj peljejo ben Giora, Gorios in drugi poveljniki vse oboroženo moštvo na Gibeon, kjtr bo mogoče potolči sovražnika, še predno pr koraka čez gorske prelaze. Tako so oznanjale trompete s tempeljskega griča in klicali glasniki pc vseh ulicah k boju. Kmalu je korakalo gotovo petdesettisoč mož Rimljanom nasproti in posrečilo se jim je. da so potisnili Gala nazaj do Betorona. Če ne bi pr skočila rimska konjenica bežečim četam na pomoč, bi Judje Gala popolnoma premagali. V ne malo jezo Lleazarjevo pa se je med vsemi judovskimi poveljniki posebno odlikoval roparski poglavar ben Giora, ki je naj-hrabrejše preganjal rimske čete. Pripeljal je celo množico uplenjene tovorne živine s -seboj v Jeruzalem in si je t ko priboril lavoriko, ki si jo je že lempelski glavar zvil krog čela
Nevoščljiv ost judovskih voditeljev je zakrivila, da zmage niso izrabili. Namesto da bi s skupnimi močmi zasedli gorske prelaze in jih branili, so hiteli nazaj v mesto, da ne izgubijo svojega vpliva na razne stranke. Galova vojska jim je sledila. V razdalji nekaj Stadijev od severnega zidu se je utaboril in si v malo dneh osvojil — gotovo vsled izdaje on h meščanov, ki so bili rimskega mišljenja — novo mesto in je zažgal. V mestu samem, kjer mirovna stranka ni bila že popolnoma zatrta, so divjali strašni boji. Skoro se je posrečilo nekemu poveljniku odpreii Rimljanom vrata; pa Eleazar ga je premagal in ga prisilil, da se je vrgel vpričo Rimljanov raz mestnega zidu v globino. Cestij je nato zastonj poizkušal prodreti drugi zid na severni strani templja. Vsled neugodnih znamenj, katere je prerokoval poganski duhovnik prazno-vernemu Rimljanu, je izgubi ves pogum; zato je takoj popustil obleganje in hotel peljati svojo legijo v Cezarejo, da bi si nabral tam novih čet. Judje pa so pod vodstvom Eleazarjevim in ben Giorovim prihiteli za njim ter ga pri Betoronu popolnoma potolkli Le z zvijačo se mu je posrečilo uiti z malim ostankom svoje armade. Štiristo mož pa je moralo ostati pred mestom ter čuvati pri taborišču, kakor bi pričakovala cela armada dneva in se pripravljala na novo bitko, medtem pa se je poslanik rešil v temni noči z izgubo peterih tisoč mož. Tistih štiristo so Judje kruto pomorili in se tako z bogatim plenom in z vsemi stroji za obleganje vrnili
v Jeruzalem. Eleazarja in ben Giora je ljudstvo sprejelo z velikim veseljem in rado-vanjem ; le v tem se ni moglo zediniti, kateri izmed obeh je pravi Mesija.
Medtem časom je hodil Evzebij vsaki dan v Marijino hišo ter obiskaval Tamaro in Pavlino, poročal stotniku o dogodkih ter prinašal Benjaminu smokev in grozdja in ga tolažil, da bo kmalu zopet prost. Dečka je bilo res komaj še obdržati v tesnem skrivališču in celo njegovo zdravje je trpelo v tej ječi. Tisti večer ob slovesnem sprejetju Eleazarja in ben Giora je prihitel zopet Evzebij takoj, ko se je zmračilo, ter rekel: »Sedaj ali nikdar morate beg poskusitii Vse mesto je pijano veselja. Hči Sijonska, ki je zavrgla pravega Mesija in ga preganjala kot roparja, pozdravlja sedaj v svoji zaslepljenosti roparskega glavarja kot Mesijo. Sedaj so tu dnevi sodbe božje."
Potem je spremil Lucija in dečka iz njihovega skrivališča v hišo, kjer sta pripravili Roda in Sara majhen obed za slovo. Stotnik se je oblekel v judovsko nošo ter tako stopil pred Tamaro. Ta se je smehljala ter mu ponudila roko.
Vsak večer, takoj ko se je zmračilo, je prišel z Benjaminom k njej, se vsedel poleg njene postelje ter poslušal nauk o krščanskih resnicah, katere mu je Pavlin razlagal in Evzebij izpopolnjeval. Njegove ugovore so vse rešili, krščanske nravne resnice je občudoval. Vendar se ni mogel Lucij odločiti za sprejem med katehumene (tisti, ki se pripravljajo za sprejem sv. krsta), kakor je to storila Tamara takoj v prvih dneh pouka. Namesto da bi se ponižno podvrgel nauku, katerega verojetnost sta mu Pavlin in Evzebij tako jasno dokazala, je njegov ponosni razum še vedno modroval o skrivnosti sv. Trojice.
„0 kako si ponosen!" ga je grajala Tamara. „Kako more razumeti ustvarjeni razum bistvo Stvarnikovo! Moli, namesto da modruješ!"
„Bom. Pa tudi ti moli zame. Upam, da se kmalu vrnem s svojimi zmagovalnimi vojaki. Naj čuvajo medtem angeli tebe in to hišo!"
„Kako moreš o tem dvomiti, ko jo je vendar kraljica angeljev posvetila s svojim bivanjem v teh prostorih ?"
Tedaj ju je poklicala Roda k malemu obedu, ki je bil pripravljen v Pavlinini sobi. Prostor je bil zelo tesen; pa Sara je rekla: .Veliko potrpežljivih ovac se stisne v eno stajo. Tudi Tamara se je udeležila obeda in je šepala, naslanjajoč se na krepke Ro-dine rame, prvič k bolniški postelji svoje dobrotnice, ki je deklico ljubeznivo sprejela kakor svojo hčerko. Hoteli so biti veseli med obedom, pa ni šlo. Okoliščine, v katerih so se ločili, so bile skoro brezupne. In tako so se vsi čutili olajšane, ko se je Evzebij dvignil in molil kratko zahvalno molitev.
Nato je stopil Pavlin k svoji materi ter jo v slovo poljubil; potem je pokleknil, da prejme od nje blagoslov. „Služi Kristusu in Cerkvi; bojuj dobri boj in misli na krono, ki ti je pripravljena. V nebesih se zopet vidimo," je govorila Pavlina.
Trenotek so še pomolili pred čudežnim potnim prtom Veronikinim, katerega je prepustil škof Simeon Pavlini v tolažbo. Ta-
mara in Lucij sta prvič videla podobo trpečega Zveličarja, ki je napravila na oba globok vtis. Zgodovino te podobe jima je preje pripovedoval že Pavlin. Benjamin je bil ves prestrašen, ko je gledal moža bolečin s trnjevo krono in je vzkliknil: „Oh, tako ga je dal mučiti Kajfa rimskemu oskrbniku".
„Radi naših grehov", je pristavila Tamara s solzami v očeh in je vprašala Lucija: „ Al i še ne veruješ?"
»Resnično, človeška roka bi težko kaj tacega naslikala", je odgovoril stotnik globoko ganjen.
Tedaj pa je vzpodbujal Evzebij k slovesu, in ločili so se s težkimi srci.
Benjamin je še zaklical svoji sestri: „Kajne, Tamara, če bi mogla hoditi, bi tudi raje šla z nami, kakor pa bi ostala v tem mestu, kateremu se bo zgodilo kakor Sodomi in Gomori. Sicer pa bodi je pogumna, Bog te bo čuval po svojih angelih."
Evzebij jih je peljal nato na neko hišo v bližini južno-zapadnega obzidja. Hiša je bila last kristjanov, ki so s svojo občino bežali v Pelo, in Evzebij je imel ključ. Dva pomočnika, ki sta se ponudila prostovoljno duhovniku v pomoč, sta ga tu pričakovala.
„Pot na obzidju je popolnoma zapuščena, gospod. Čuvaji sede vsi pri čuvajnici gnojnih vrat, kjer pri polnem vrču slave novega Mesijo, roparskega poglavarja. Popolnoma varni smo", je pripovedoval eden izmed njiju.
Šli so nato skozi hišo in po dvorišču k zidu, kjer so pristavili lestvico. Prvi je splezal na obzidje Pavlin. Lucij je hotel Benjamina nesti v naročju. Pa deček je hotel sam splezati na obzidje. Oba pomočnika otovorjena z vrvmi in velikimi košarami sta sklenila vrsto.
„Zdelo se mi je najprevidnejše, da zapustiš mesto, kakor tvoj veliki rojak Da-maskus, ko ga je hotel kralj Aretas prijeti", je rekel Evzebij Pavlinu.
„Do terebintske doline boš lahko našel pot kljub temni noč; tam te pričakuje eden naših bratov z ježnimi živinčeti. Naj bo torej angel Tobijev vaš spremljevalec! Kaj pa je to ? Milostljivi Bog !"
Od Morije sem je naenkrat zažarel rdeč plamen preko mesta. »Tempelj gori!" so vskliknili vsi in so dvignili vsi prestrašeni svoje roke proti nebu.
»Ne, to ni naraven ogenj", je rekel eden izmed obeh pomočnikov.
„To je eno izmed predznamenj, ki oznanjajo strašno kazen božjo, ki pride nad to mesto", je pristavil drugi. „Ob prazniku šotorov je nevidna roka odprla vrata ko-rintskega vhoda, katera more 20 mož komaj premakniti, ter jih dvignila. Glas, ki je bil silnejši kot človeški, sejezačul: Zapustimo oskrunjeno mesto! ln potem je bil slišati velik šum v zraku — odhod duhov-čuva-jev. Duhovniki so hoteli vse to prikriti. Pa az vem popolnoma gotovo. In glejti tu gtiri strašno repaticol"
Oblaki so se razdelili in med njihovimi rdečimi robovi je zažarel nad zavrženim mestom ognjeni meč. Po ulicah se je razlegal divji krik, vmes pa so se čuli glasovi cimbal; tolpa je plesala in pila in kričala: »Naj živi naš Mesija, Simon ben Giora, in njegov vojskovodja, hrabri Eleazar!"
»Hitro, hitro, bojim se, da pridejo sem!" je silil Evzebij. „0 vi srečni, ki vas pusti usmiljeni Bog oditi iz tega mesta!"
Naiprvo so spustili Pavlina v košari ob visokem obzidju navzdol; njemu je sledil deček in zadnji je bil stotnik. Potem so odšli možje ter gledali polni strahu zdaj na tempel zdaj na nebo, kjer so zastonj v zadnji uri opominjale izredne prikazni k pokori in izpreobrnitvi.
^Konec prvega dela).
Opomba: S prvo številko prihodnjega leta nadaljujemo drugi del te lepe Spillma-move povesti.
Za kratek fes.
Za
novo leto. Graščak svojim strežajein: » Tebi dam to ..., tebi to..., tebi to... in (svojemu oskrbniku) tebi pa, kar si mi ukradel!«
Dobro je odgovoril. Gospod beraču: »Sram vas bodi, da si-kruh služite z beračenjem namesto z delom!« — Berač: »Vi pa še beračit nočete!«
V naglici. On: »Tebi tudi ni moč priti na konec; vedno hočeš imeti zadnjo besedo! Nisi vredna, da bi te vrag vzel!« Ona: »O, morda bolj, ko ti!«
Božična posebnost. Uredniku nekega lista pošlje nekdo o Božiču živega metulj a. Urednik sc za to posebnost zahvali; pristavi pa, da hi mu bil mrtev zajec ljubši.
Dobro ga je dal. V neki imenitni družbi, kamor .ie bil povabljen tudi bogat iud, je znani baron Knigge proti njemu obrnjen rekel: »Ali veste, da v Carjem gradu veliki petek enega itida in enega osla pokopljejo? Ali se nič ne bojite?« Jud: »Jaz nič, kaj pa Vi, gospod baron?« Knigge :»Kaj se čem jaz bati, saj nisem jnd!« Jud: »Ali gospod baron pozabite, da razven juda še nekoga druzega pokopljejo!«
Iveri.
Če hočeš, da te trpe modri možje, kroti svoj jezik; če pa hočeš ženskam povšeči biti, pa govori, kar moreš.
Svojim višjim nikar ne ugovarjaj, če imajo oni prav, ti zelo škoduje, če pa nimajo prav, ti pa še bolj.
« *
Da je človek dobrotljiv, mora imeti dobro
srce in pa slab spomin.
# * *
Z dobrim svetom je križ. Pametni ga ne potrebuje, neumnež pa ne mara zanj.
Poštenega človeka svet precej vidi, če se i z p o d t a k n e ; hudobneža pa šele, če p a d e.
Razgled po domovini.
Veselo novo leto želita uredništvo in upravništvo »Domoljuba« vsem svojim zvestim naročnikom, dopisnikom in prijateljem!
Širimo »Domoljuba«! Zopet prihajamo s to prošnjo. Novo leto je tu in treba je obnoviti naročnino. Prepričani smo, da nam bodo zvesti ostali dosedanji naročniki in da sc oglasijo tudi novi. Z veseljem naznanjamo, da je naš »Domoljub« najbolj razširjen slovenski list. Šteje že nad 20 tisoč naročnikov. Gotovo je to veselo znamenje, ki kaže, da hodimo po pravi poti. Število teh dvajset tisočev, ki so naročniki našega lista nam priča, da list ugaja ljudstvu, da se isto zanima zanj in da mu zaupa. Naj bi bilo tudi v bodoče tako. Kakor smo že v uvodnem članku pred prazniki omenili, bomo list še izpopolnili. Prinašal bo mesečno prilogo »Kmečki Dom« in »Društve-nik«. V prvi bodo našli mnogo zanimivega gradiva gospodarji in gospodinje, fantje in dekleta, v drugi pa naša društva, ki so že po celi deželi razpredena, lstotako priporočamo naš list tudi izvenkranjskim Slovencem. Ze dozdaj je prinašal »Domoljub« razne novice iz Štajerske, Primorske in Koroške. Tudi v bodoče se bo oziral na obmejne brate ter jih zagovarjal in jim pomagal v boju zoper Nemce, zoper liberalizem in socialno demokracijo. Že sami uvodni članki, ki jih prinaša »Domoljub«, zaslužijo, da si ga naroči vsak katoliški Slovenec. Naši prijatelji v Ameriki in tudi oni na Westfalskeni nam bodo ostali tudi v novem letu zvesti in nas razveselili z zanimivimi dopisi. — Omeniti moramo še to, da je naš list najcenejši. Za tri kronce ni dobiti lista, ki bi prihajal vsak teden in prinaša! toliko raznovrstne vsebine. Zato prosimo vse somišljenike, naj gredo marljivo na delo za naj-priljubljenejši kmečki časopis »Domoljub«.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Imenovan je bil za profesorja veronauka na c. kr. nemški gimnaziji v Ljubljani stolni vikar č. g. dr. Josip Jerše; premeščeni so: čč. gg. kapelani Frančišek Vovko iz Starega trga pri Ložu v Št. Vid nad Ljubljano, Janez Štrubelj iz Črnomlja v Stari trg pri Ložu, Frančišek Govekar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Črnomelj, Josip Lavtar iz Železnikov v Sv. Križ pri Kostanjevici, Martin Pečarič iz Predoselj v Križe pri Tržiču.
Nevarno je obolel na domu v Križah pri Tržiču č. g. župnik senožeški Fr. Oranič. Priporoča se v molitev. Nevarno je obolel tudi č. g. župnik Porenta.
Burja je zopet zavladala v Trstu in Pri-morju. Mnogo oseb je vrgla na tla, da so se nevarno poškodovale.
Nesreča na morju. Viharji, ki so zadnje dni razsajali po Adriji, so povzročili mnogo nesreč. Med najhujše spada sledeča: V pristanišču Molunta pri Cavtatu je bila zasidrana dvojadrnica Andreja Krističeviča iz Podobu-ča. Zjutraj ob zori so jo burja in valovi prevrnili. Sin gospodarjev, Franc, se je ulovil za ladjo ter rešil. Andreja Krističeviča, 70-let-nega starčka, pa je valovje odneslo in pokopalo. Trupla niso našli. Ladja je bila polna različnega blaga.
Protestantovska sveta pisma razširja med slovenske kmete ptujska nemška lute-ranska zalega. Čuditi se je treba predrznosti tega pagnjitega mešanokrvnega spodnješta-jerskega nemštva, da v slovenskem jeziku razdeljuje med katoliško ljudstvo tisti čisti evangelij, ki se niti Nemcev noče prijeti. To umazano ptujsko in celjsko nemško meščanstvo naj rajši gleda na to, da v nedeljah ne bodo tako pošastno prazne protestantovske cerkve, kjer se pastor pred oltarjem dolgočasi, ljudje po klopeh spijo in edinole orgije hreščijo čistobo luteranskega propagandar-skega evangelija.
Eksplozija v Dutovljah. V tržaško bolnišnico so pripeljali Ivana Uktnarja, krčmarja iz Dutovelj, ki ga je poškodoval stroj za aceti-lensko razsvetljavo, ki je razletel, ko ga je urejeval.
Peki v Gorici so sklenili povišati ceno kruha vsake vrste kar po 4 vinarje pri kilogramu! Lep božični dar pri velikanski draginji!
Brzojavna služba v Grahovem pri Cerknici bode otvorfena, kakor se nam poroča z Dunaja, tekom prihodnjega leta.
Župnikom v Železni Kapli na Koroškem
je imenovan č. g. Matevž Grm, ki je nad 10 let župnikoval v Rablju. Čestitamo!
Novo krasno zastavo je dobila moška in mladeniška Marijina družba pri sv. Petru v Ljubljani. Novo zastavo je blagoslovil prete-čeno nedeljo ob velikanski udeležbi vernikov premil. g. knezoškof dr. Jeglič. Kumovala je gospa Jarčeva.
Slovenske stariše, ki pošiljajo mladeniče v Ljubljano, da se izuče rokodelstva, opozarjamo, naj dobro pazijo, komu izroče svojo deco. Na vsak način naj zahtevajo od dotičnih mojstrov, da vpišejo njihove dečke v kato-
liško društvo mladeničev, ki ima svoje prostore v »Rokodelskem domu«. Nevarnosti, ki prete dandanes vajencem, so silno velike. Socialni demokratje kar preže na ubogo mladino. Ce jo dobe v svojo past, je izgubljena za Boga in za stariše.
Novo salezijansko cerkev na Rakovniku je blagoslovil zadnjo nedeljo v adventu mil. g. generalni vikar Flis. Cerkev je zelo prostorna in veličastna. Popoldansko slovesnost je opravil veleč. g. stolni kanonik Fettich-Frankheitn.
Narodni socialisti se imenuje nova stran-čica, obstoječa iz nekaterih delavcev, ki so odvisni od ljubljanskega magistrata. To stran-čico zbira in pripravlja najnovejši liberalni tržni nadzornik in bivši živinozdravnik Ribnika r ter neki dr. Žerjav. Ti narodni socialisti so neka vrsta socialnih demokratov, ki bodo imeli krinko narodnosti na sebi, sicer bodo pa ravno tako brezverski kakor pravi rdečkarji. To nam pričajo voditelji te nove struje, ki je začela pred Božičem stopati na dan. Vzorce za to strančico ie poiskal Ribnikar v Pragi. Dr. Mandič jo je osnoval v Trstu in sedaj so poskusili šc v Ljubljani, če bo šlo.
Liberalno učiteljstvo je sklicalo pretečeni ponedeljek javen shod v »Mestnem domu« v Ljubljani. Poročal ie na shodu deželni poslanec Gangl o položaju učiteljstva.
Ameriški dolarji. Nemški listi poročajo, da je bilo iz Ne\v-Yorka odposlanih dvanajst milijonov dolarjev za božične praznike v Evropo. Gotovo .ie bilo med srečnimi, katerim je bil namenjen denar, tudi kaj Slovcncev. Da bi ga bilo le dosti došlo na Kranjsko. Sicer se pa kriza, ki traja še vedno v Ameriki, pozna tudi pri letošnjih denarnih pošiljatvah. Druga leta je po poročilih listov bilo odposlanih še veliko več dolarjev.
Škof v Lincu na Zgornjem Avstrijskem postane po mnenju nemških listov tržaški škof premil. g. dr. Nagi.
Lepo božičnico so tudi letos — kakor običajno priredili na Sveti večer ljubljanski gg. bogoslovci. Na programu je bilo tambu-ranje, petje, pozdrav, slavnostni govor in tombola. Ljubko domačo slavnost so počastili premil. g. knezoškof Anton«Bdnaventura, stolni prošt Sajovic, stolni dekan Kolar, kanonik Fettich-Frankheim in še nekateri sosednji gg. duhovniki.
»Straža« se imenuje nov slovenski v krščanskem smislu pisan list, katerega so pri-
čeli izdajati spodnještajerski Slovenci. List bo izhajal trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek popoludne. Stal bo celo leto samo dvanajst kron. Prva številka je izšla pred prazniki in je jako lična z mnogovrstno vsebino. Novega bojevnika za resnico in pravico prav toplo pozdravljamo.
Škofijski deški zavod v Trstu ie obhajaj minoli teden slovesno 25-letnico obstoja. Slavnostni govor je govoril jezuit pater Vol-bert. Premil. g. škof dr. Nagi je pri tej priliki imenoval sedanjega vodjo tega deškega semenišča za svojega častnega konzistorijalne-ga svetovalca.
Pozor ! Kranjski liberalci so navidezno mirni zadnji čas. Na skrivnem pa kujejo razne nakane, kako in kje bi škodovali Slovenski Ljudski Stranki. Zato bodimo pozorni! Zlasti pri občinskih volitvah bi se utegnila naša ne-paznost maščevati. V nekem kraju na Dolenjskem so že zmagali zadnji čas liberalci pri občinskih volitvah. Stojmo na straži in pazimo na vsako gibanje liberalne stranke. Hribar ne miruje. Dobil je za svojo stranko posebnega tajnika, ki bo imel nalogo ruvati proti S. L. S. ter širiti potoni raznih zadrug in posojilnic liberalizem po Kranjskem.
Radoljiški tajnik Pohlin zavratno umorjen? — Zopet poizkušen samoumor v Rado-Ijici. Iz Radoljice se nam piše: Vse kaže, da ie res, kakor se je izrazil nekdo iz Radoljice. da ie imel vrag kvatemi teden vizite po Ra-doljici. — Glede Pohlina je skoraj popolnoma upravičen sum, da je bil zavratno ustreljen. Sodnija je spravila osumljence pod ključ — ženo in njeno mater. Pravijo, da sta že izpuščeni. Komaj so Pohlina pokopali, že sc je laznesel glas po Radoljici, da si ie hotel končati življenje odpuščeni sodnijski pisarniški pomočnik Alojzij Zeleznik. Skočil je znad tunela pod pokopališko cesto na vlak. Padel jc med vozove in si prsni koš nekoliko polomil. Vlakovodja ga je sicer opazil, ko je vrgel od sebe iiavelok ter se pripravljal na salto mortale, ter vlak takoj ustavil. Ker jc ležal tavno med šinami, se je le nekoliko poškodoval, kolikor ie dobil vsled padca. Govori se po Radoljici, da .ie bil še en slučaj poizkuše-nega samouniora. Obesiti se je hotel neki pi-sač, pa mu je dober človek pravočasno »gavge polomil« — vrvico p ne rezal. Taki so sadovi moderne vzgoje.
Zatvornice pri jezu v Gruberjevem kanalu, ki iih bo postavljenih šest na vrtilti, obesijo na pomlad. Takrat se prične tudi z nadalj-nim delom v strugi.
S Primorskega pišejo: V glasilu naših liberalnih agrarcev v »Našem Glasu« izjavlja neprostovoljni agent za Gabrščekove namene, Ivan Mermolja. da ni z Gabrščekom več govoril o strankah po 15. aprilu 1907. in da ga ni od tedaj Gabršček več niti poskušal zase nagovarjati. To ni res, ker Gabršček je govoril z Mermoljo še'po onem shodu pri Reb-ku za časa volitev, ko se je zvečer vračal v Gorico. Takrat se je Mermolja izrazil proti Gabrščeku, da se agrarci nagibajo bolj na liberalno stran ko na klerikalno. Dejstva za časa volitev in pozneje, kakor tudi zdaj pričajo, da so se agrarci popolnoma nagnili in zvrnili na liberalno gnojišče. Laž je tudi, kar se bere v isti številki »Našega Glasu«, da »Gorica« agrarcem ne more dokazati nič liberalnega, kakor to, da so pustili liberalcem voliti njihove kandidate; resnica pa je, da so vsi agrarci volili liberalne kandidafe.
Kako daleč sega sovraštvo frtamasonov. Znano je čitateljen^ »Domoljuba«, da so francoski brezverci oropali ondotne katoličane vseli pravic in vsake svobode. Odvzeli so jim cerkve in jih spremenili v gledišča, zatrli vse samostane, mnogo redovnikov in duhovnikov pa pognali v ječe. Toda s tem še niso za-
dovoljni. Spravili so se celo nad molitev in jo hočejo — obdavčiti. Človek bi skoraj mislil, da je kaj takega nemogoče, in vendar je resnica. Naučili minister Briand ie razposlal pred kratkim skrivno okrožnico raznim šolskim nadzornikom, katere poziva, naj se posvetujejo. kako obdavčiti tiste učence in učenke, ki se tiče veronauka in se udeležujejo verskih vaj. Odslej bodo morali otroci, ki hočejo moliti svojega Boga, plačevati davek. V velikem mestu Marzelju bodo določili kot davek trideset frankov, to je po naše blizu 29 kron. Taka »svoboda« vlada v državi, kjer so na krmilu vladinem liberalci in socialni demokratje. Naši liberalci in socialisti pa hvalijo Francosko kot najbolj uzorno in svobodoljubno državo. Lepa svoboda to, ki prepoveduje celo otrokom moliti. Kako prav ravna naše ljudstvo, ki noče ničesar slišati o liberalizmu in socialni demokraciji!
Vsa izobraževalna društva prosimo, naj nam pošiljajo točno poročila o delovanju, o raznih predavanjih, predstavah, izletih itd. Ta poročila bo prinašal »Društvenik«, ki bo prihajal v gotovih časih kot priloga »Domoljuba«. Ob enem pa opozarjamo, naj se dobro porabi zimski čas v izobraževalnih društvih.
V	tem času je najlažje zbrati ude, zlasti ob nedeljah in praznikih.
V Tržiču so imeli pri zadnjih dopolnilnih deželnozborskih volitvah večino socialni demokratje. Kaj neki poreče g. tovarnar Gassner, ki je z vso silo preprečil pred letom krščan-sko-socialno gibanje delavstva v predilnici. Ali so mu bolj pri srcu brezverski socialisti, nego krščanski socialci?
Goriški deželni zbor. Poroča se: Prost Faidutti in liberalec Andrej Gabršček z vernima tovarišema dr. Bugatto in Štrekljeni so bili pred tednom pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu ter zahtevali, naj se razpusti deželni zbor goriški, da bo mogoče izvoliti postaven deželni odbor, češ, da sedanji je nepostaven. Minister jih je zavrnil na namestnika v Trstu, ki jim more pripomoči, da pride eden prej do glavarjevega sedeža, drugi do svitlih kronic odborniške plače. Drugim ljudem se bo to. smešno zdelo; a kdor je pohlepen po časti in masti, ve, kaj se pravi lačnemu biti! Kakor izvemo, deželni zbor goriški vendar ne bo še tako hitro razpuščen.
Zopet zločin na Primorskem. Sad nevere.
V	Sesljanu se je minuli teden dogodil žalosten zločin, katerega žrtvi sta bili dve osebi. V apnenici, v kateri je bilo do 80 centimetrov vode, so našli truplo poročene žene Jožefe Škabar in truplo Mihe Grabar, delavca v kamnolomu iz Zminja v Istri. Opazovalo se je uže več časa, da poslednji ljubimkuje z Jožefo Skabar in sumi se, da je Grabar potisnil ženo v apnenico, potem še sam v nji utonil. Da ni bil Grabar kaj prida človek, se sklepa tudi iz tega, da so pri reztelesenju našli pri njem dolg nož, samokres in več patron. — Sad nevere! Do tako žalostnih korakov privede človeka nekrščansko življenje, brezboštvo, novodobna svobodomiselnost, bogotajstvo in grešne strasti, katerim se človek,uda, katerih postane suženj.
Vlada in zadružništvo na Spodnjem Štajerskem. Naše poljedelsko ministrstvo podpira zelo požrtvovalno naše zadružništvo, ker želi, da si ljudstvo potom zadrug izboljša svoj gospodarski položaj. Pred kratkim je dobila kmetijska zadruga v Makolah 6000 kron iu sicer za leta 1909, 1910, 1911 in 1912 po 1500 kron. Podporo je izposlovala Zadružna Zveza v Ljubljani. Kmetje! Združujte se v zadruge, osobito v nakupovalne in prodajalne zadruge, strojne zadruge itd.
Nameni spodnještajerskih slovenskih liberalcev. Liberalci se na eni strani navidez zelo potegujejo za kompromis pri deželnozborskih
volitvah, na drugi strani pa vse mogoče neresnice spravljajo med svet, da bi ne prišlo do kompromisa. Znana liberalna neodkritost! Sedaj vedo ti ljudje že celo za kandidate Slo-venske kmečke zveze, čeprav še Kmečka zveza ni imela niti enega posvetovanja v to svrho. I udi mil. g. knezoškofa hočejo liberalci izigravati proti Kmečki zvezi. Liberalci so dobri učenci! Vse to smo že doživeli in preživeli od strani »Štajerca«.
Kranjski deželni zbor bo. kakor čujemo; sklican na dan 7. januarja ter bo zboroval do 18. januarja.
Novi naslovi za sodnike. Cesar je z najvišjim odlokom od 16. t. m. odobril, da imajo sodni adjunkti odslej nositi naslov: sodnik; sodni tajniki naslov: okrajni sodnik, in okrajni sodniki naslov: okrajni sodnik in sodnijski predstojnik. - Sodni tajniki in sodni adjunkti, ki so že izstopili iz aktivne službe, bodo za-mogli na svojo prošnjo zadobiti nov naslov, ki odgovarja njihovemu dosedanjemu činu.
Zlatokopi. (Spillmannove povesti. XVI. zvezek,) Povest. Založila »Katoliška Bu k varna« v Ljubljani. Cena broš. 60 vin., trdo vez. 80 vin. - O tej zbirki nam ni treba mnogo pisati. Dovolj govori ime pisatelja. V tem zvezku nas pelje v toplo Brazilijo in v ledeno A laško. Spillmannove povesti so jako dobro došel donesek k naši mladinski literaturi. Istodobno opozarjamo tudi na poprej izdane zvezke Spillmannovih povesti, ki so vsi posebne vrednosti.
Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. Poslovenil Fran Malavašič. Cena broš. l K 50 vin., vez. I K 70 vin. Najobčutljivejša \ rzel v našem slovstvu je pomanjkanje pripravnih spisov za mladino. Torej je bila jako srečna misel, da se je na novo izdala lepa povest, žalibog le preveč pozabljenega starega pisatelja Fr. Malavašiča. »Oče naš« je jako primerno berilo za mladino; vsebina zelo zanimiva, jezik lep, čist in lehak, cena zelo nizka. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Slovenski A B C v podobah. Cena za broširano knjigo 80 vin., za trdo vezano I K 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Ako hočete narediti svojemu otroku prijetno presenečenje in ako hočete, da se bo igraje naučil brati, -kupite mu »Slovenski A B C v podobah«. Čedne, zanimive slike in gladki verzi so vrline te knjige, ki naj bi prodrla v vsako slovensko družino.
Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig Wallace. Cena vezanemu izvodu 4 K 50 vin. Ta roman je posebno prijetno in priporočljivo berilo za mladino in od-raščene. Njegova posebna prednost je, da sc čitatelji iz njega lahko točno in natančno poliče o zgodovinskih, zemljepisnih in narodopisnih razmerah iz časov Kristusa. Pisatelj jc vse natančno preštudiral iu dal svoji povesti trdno zgodovinsko podlago. Zelo hvalevredno je pač, da se ie izdal nov slovenski prevod tega slovitega romana, ki stoji med prvimi zgodovinskimi romani vseh časov in narodov. Roman ima tudi izredno vzgojilno vrednost in ga vsestransko priporočamo. Dobi sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Slovenski skladatelj dr. Benjamin Ipavic umrl. V Gradcu je umrl eden najpriljubljenej-šili slovenskih.skladateljev, dr. Benjamin Ipavic, brat nedavno umrlega dr. Gustava Ipa-vica. Slava njegovemu spominu — v njegovih skladbah bo vedno živel njegov spomin v slovenskem narodu!
Izdajstvo socialne demokracije. Pred dobrim tednom se je vršil v Trstu občni zbor okrajnih bolniških blagajen. Slovenci so tudi topot propadli. Socialno-demokratični odposlanci ljubljanske okrajne bolniške blagajne in Cobal so glasovali z Italijani. Slovenski dele-
gati so korporativno zapustili dvorano, ker so bili vsled socialno-demokraškega nastopa v manjšini. Kaj poreče k teniu izdajstvu zagorski Cobal, ki se dela med rudarji trdega Slovenca ?
Gostilničarskl tečaj v Ljubljani. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem nam piše: Poziv na obisk gostilničarskega tečaja, ki se otvori nepreklicno 7. januarja 1909. v Ljubljani in traja skozi štiri tedne, je vzbudil nepričakovano zanimanje v hotelirskih in go-stilničarskih krogih. Oglasilo se je nad 85 oseb in to skoraj izključno gostilničarji, gostil-ničarke in hčere gostilničarjev, torej v istini jako izborne moči in sicer ne samo iz Kranjskega, temveč tudi iz drugih slovenskih pokrajin.
Neaktivno vojaštvo domobranskega peš-polka, t« so oni rekruti, ki se namesto jeseni, pozovejo v aktivno službovanje spomladi, pozvani so topot na dan 17. januarja 1909. Drugače so bili pozvani šele meseca aprila.
Kostanjeviški župan odstopil. Iz Kostanjevice nam poročajo, da je župan Bučarjev Tone od županstva odstopil. Vrgla ga je plača občinskega tajnika in policij ka ura.
Za obmejne brate. »Slovenski Gospodar« piše: Dr. Krek je govoril na ljudskem shodu v Ljubljani en dan pred volitvami sledeče znamenite besede: »Vodstvo na slovenskih tleh prevzame od jutri S. L. S., je mora sprejeti. Toliko časa, dokler je imela hude vojske doma, se ni mogla toliko ozirati na obmejne kraje, kakor bi trebalo. Od jutri je njena dolžnost, da v svojem srcu sklene vse naše brate od Drave do Jadranskega morja in da s podvojeno vnemo zastopa koristi, ne samo kranjskega ljudstva, svojih volivcev, ampak koristi vsega Slovenstva (Zivio!).« Te besede pozdravljajo štajerski somišljeniki z velikim veseljem, tembolj, ker so prišle iz ust tako vplivne osebe, kakor je dr. Krek v S. L. S. na Kranjskem.
Dr. Pioj se je v državni zbornici branil proti napadom poslanca Malika ter milo zatrjeval, da nikdar ni bil Nemec in da je vedno iu povsod deloval za slogo med Nemci in Slovenci. Opravičevanje pred Nemci in opisovanje samega sebe, kako krotek .ie proti Nemf-cem .je naredilo, kakor se nam zatrjuje, na slovanske poslance skrajno slab utis. Ta mož pa zna I
Duhovske spremembe v lavantinski škofiji. C. g. župnik Wolf pride za knezoškofij-skega računskega revidenta v Maribor; č.g. župnik M. Slavič se preseli k Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Premeščen je č. g. kaplan M. Volčič iz Slivnice v Slovensko Bistrico; na njegovo mesto pride č. g. kaplan Belšak iz Žalca; č. g. Franc Gosak gre iz Mozirja v Žalec; v pokoj je stopil č. g. Franc Slavič, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju.
Bralce »Domoljuba« opozorimo na dopis, ki ga nam je poslal naš naročnik iz Clevelan-da v Ameriki in ki ga priobčujemo v tej številki. Pazno naj ga prečitajo vsi tisti, ki nameravajo v kratkem odpotovati v Ameriko, da se ne bodo pozneje kesali.
V Selcih nad Škofjo Loko so otvorili dne 27. decembra novi »Dom«. Slavnostni govor je govoril deželni poslanec profesor Jarc, blagoslovil je poslopje mil. g. prelat in kanonik Andrej Kalan.
Berite ! Berite 1 Večkrat so se »Domo-Ijubovi« dopisniki zgraževali nad početjem špekulantov, ki razkosujejo zemljišča. In po pravici. Tak špekulant je oklical prodajo, pripeljal vina in žganja, včasih sam oboje zmešal, ponujal po svojih ljudeh ljudem to pijačo, sam pa oblastno hodil gorindol, norčevaje se: nikar ne pij, da ne boš preveč plačal. Ko so prišli ljudje v pravi ogenj, naznanili so se dražbeni pogoji, med njimi tudi, da mora vsak
kupec plačati poleg kupnine še 3 ali 5 odstotkov za stroške prodaje, in pričela se je razprodaja. Ljudje bolj ali manj pijani so dražili sami, a tudi od prodajalca najeti poganjači niso bili tiho in prodale so se parcele velikokrat za neizmerno ceno. Marsikateri je drugo jutro jokal, klel, — a bil je vjet. O vsem tem je »Domoljub« že večkrat pisal in ljudem odsvetoval se udeležiti tacih dražb. Pravega po-močka pa ni nihče vedel in pravniki so zmajevali z ramami, češ, ni nič za narediti. A vendar zdaj imamo gotov pripomoček, ki bo to zlo zelo omejil. Imeli smo ga že, a nismo zanj vedeli in ta pomoček je cesarski patent z dne 9. avgusta 1854., št. 208., ki je še vedno v veljavi, po katerem spada prostovoljna javna dražba nepremičnin brez izjeme v svr-ho zanesljivega pravnega prometa v področje nespornega sodstva. Le iste prodaje nepremičnin so veljavne in pravomočne, katere dovoli in pri katerih sodeluje sodnija. Tako je razsodilo sodišče v Gradcu zoper deželno sodnijo v Ljubljani, kar je tudi potrdilo najvišje sodišče na Dunaju s sodbo od 2. julija 1908, s katero je tožnikovo revizijo proti prizivni sodbi zavrnilo.
Smrtna kosa. Umrl ie v Idriji duhovnik tržaške škofije č. g. Josip Strnek. — V Kamniku je umrl minuli ponedeljek č. g. Anton Korbič, .vpokojeni župnik. Rojen je bil leta 1847. v Smledniku. Služboval je zadnja leta kot župnik v Železnikih in šele nedavno stopil v poKoj. — V Mariboru je umrl 26. decembra frančiškan pater Nazarij Schonwetter. — V Kranju je umrl nagle smrti v visoki starosti 91 let g. Fortunat Gogala, brat ranikega škofa Gogale. Naj počivajo v miru!
Nečuveno ogorčenje vlada po vsem Kranjskem, ker je viada imenovala za peščico Nemcev posebnega deželnega šolskega nadzornika, zagrizenega Nemca Belarja. Vsi slovenski poslanci bodo odločno nastopili proti deželnemu predsedniku baronu Sch\var-zu, ki je zelo podpiral to imenovanje iu s tem prizadal Slovencem krut udarec. Najbolje stori nemški baron, da gre nemudoma v pokoj !
Slov. kršč. izobraževalno društvo se je
ustanovilo v nedeljo, dne 27. decembra v Mostah. Ustanovni občni zbor je bil prav dobro obiskan. Govorili so gg. dež. posl. dr. Zajec, dr. Rožič, kaplan Petrič, »Zarjan« Kovač, nek poljski visokošolec, Ivan Nepomuk Gostinčar in Fr. Ziller. 2e prvi dan je pristopilo društvu 40 članov.
Iz Švice smo dobili naznanilo, da obstoji ondi pripravljavna šola, v katero se sprejemajo od 10 do 12 let stari dečki, ki bi imeli veselje in poklic za duhovski stan, oziroma za misijonarje. Razumeti morajo nemški jezik. Prošnje jc odposlati na naslov: »Vorberei-tungsschule fiir Priester in Wollmsen, Luzern-Sch\veiz«.
Listnica uredništva. G. M. G. Pesem o sv. treh kraljih je že stara in znana. Nahaja se v starih pesmaricah, zato je ne moremo priobčiti. Pozdrav!
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja
K Podgorje pri Kamniku. Razne občine se pri vas bahasto oglašajo ter vam naznanjajo, da še živi v njih sredi redka prikazen, Ra-deckijev veteran iz laške vojne 1. 1848. Tudi jaz vzamem pero v trdo kmetsko roko in naznanim dragemu »Domoljubu«, da imam čast poznati v naši občini nad 801etnega junaka, ki mi je sam pravil, kaj je vse skusil v
pred 60 leti. Prav dobro se spominja, kako je izbruhnil upor v Milanu, kako so se naši pravi umikali iz sovražnega mesta, in kako so se bojevali po drugih mestih. Pa preobširno bi bilo popisovati vse njegove dogodke in kako so njegovi tovariši padali na njegovih straneh. Omenim samo en dogodek, vsled katerega, kakor sam pravi, mu mraz srce pretrese, kadar se ga spomni. To je bilo na krstni dan, rožnika, pri Volti, ko je po hudem boju čen, lačen in žejen zašel v neko klet z namenom, potolažiti žejo in glad. Dobil je ondi hleb kruha in zapazil tudi sod, kateri je stal pokonci in imel vrhno dno razbito. Misleč, da je notri še ostanek vina,, je potopil hitro notri svojo čutaro in potem urno pobegnil. Ko pride do svojih prijateljev, hoče piti vino. Ko nastavi čutaro na usta, da pije sam prej ko da tovarišu, potegne iz čutare enkrat, dvakrat, in o groza! čutaro vrže ob tla in začne bruhati, da bi bil kinalu želodec iz sebe izbruhal. Tekočina, katero je zajel iz razbitega soda, ni bilo vino, temveč prava človeška kri, katero je pil za vezilo, ker je bil ta dan njegov god. To sem slišal iz njegovih ust, in ker je od vseh pozabljen in ob 601etnici ni dobil jubilejnega križca kakor mnogo drugih, in tudi pri nagradi, katera se je delila 18. velikega srpana t. 1. v državni smodnišnici v Kamniku so ga prezrli, če«, da se je prepozno prijavil, naj se mu postavi v tebi, dragi »Domoljub«, skromen spomenik, da ne zapade popolni pozabljivosti nekdaj hrabri junak v boju na Laškem 1. 1848, sedaj sivi starček Ivan Mali iz Podgorja pri Kamniku.
g Sela pri Kamniku, 'tu je bil sv. misijon od 17. do 22. decembra. Vodila sta ga gg. misijonarja P. Jan. Kunstelj in P, Jan. Pristov iz J. dr. Vreme je bilo skoziinskozi neugodno, pota ledena in opolzka, a to ni zadrževalo ljudi. Prihajali so vsak dan k trojnemu opravilu, da je bila prostorna cerkev vedno natlačeno polna. Sv. obhajilo je prejelo nad 800 vernikov. Bog povrni gospodoma misijonarjema, kar hvaležni Selar.i ne moremo, in daj svojo milost, da vsejano duhovno seme obrodi obilno sadu za nebesa I
g K. s. izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo prihodnjo nedeljo, 3. prosinca 1.1., ob V-A- uri popoldne veselico s sledečim sporedom: 1. Brož, Banovac, koračnica; 2. Zaje, Hrvaticam; 3. Hruza, Savski valovi, udarja tamburaški zbor »Planinka«; 4. »Mi brhki kuharji.« komičen prizor za moški čveterospev. 5. Don Fernando, strah Asturije ali spreobr-nenje roparskega poveljnika; igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil Fr. R. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Sela. Pri volitvah ze deželni zbor so nas premagali socialni demokratje, ki so znosili skupaj 100 glasov. Naših je bilo 82. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so imeli socialni demokratje 103 glasove, liberalci 27, mi pa 127. Socialni demokratje so torej tudi nazadovali. Prav. da se je to zgodilo, da smo bili premagani. Ta padec je nam v vstajenje.
Šentpeterska hranilnica in posojilnica ima svoj sedež v Ljubljani poleg šentpeterske cerkve v Podbojevi hiši nasproti mežnariji. Delovati začne z novim letom. Obrestuje po 4 in pol odstotka.
Katoliško izobraževalno društvo se je ustanovilo 27. decembra. Sedež ima na Selu pri Oražmu. Koj pri ustanovnem shodu se je oglasilo 40 mož in mladeničev. V nedeljo po novem letu, 3. januarja 1909., priredi prvo predavanje, ki bo zelo zanimivo, ker bo obsegalo zgodovinske podatke in dogodke v naši fari.
Iz Hrušiče. Našega župana ie izvolila
Kmečka zveza v vodstvo S. L- S. To je go-
spodu zadoščenje za razne spletke In zarote, katere so nekateri uprizorili zoper njega.
Iz Most. Na šentjanževo nedeljo je imela mladeniška in moška Marijina družba pri sv. Petru izredno slovesnost. Presvetli knez in škof so blagoslovili prelepo novo zastavo. \ proslavo trojnega jubileja smo si jo naprav ili. (Iz Most nas ie največ fantov v družbi, zato jaz poročam.) Načrt je naredil prof. Grebene, vezala jo je gospodična Repšctova, slikal jo je g. Trpin, kateremu se je izborno posrečilo. Krasne tri trakove (slovenska trobojnica) ie pripela blag. gospa Josipina Jarčcva šent-peterska faranka. Vsa zastava dobro izraža program družbe: Mladeniči, bodite pošteni ii nedolžni, kakor sv. Alojzij (prva podob;'!; Ko boste možje,bodite srčni apostoli krščanskega življenja, kakor sv. Andrej (druga podoba*. To vse zmorete pod varstvom Marijinim (tretja podoba). Ostanite udani sv. Očetu namestniku Kristusovemu (grb sv. Očeta in letnice 1858-1908), zvesti cesarju (monograni s krono in letnicami 18-48-1908). Bodite na-, vdušeni Slovenci (bel, moder, rdeč trak) krščanskem programu, kar pomeni vera, upanje in ljubezen na vrhu droga.
Iz Polhovega Gradca/"
Več luči! Naše izobraževalno društvo sni bolj trdno nego polh. Vzdramimo se že vendar enkrat! Naša hranilnica bo gotovo rada nekaj prispevala iz tekočega letnega dobička, da se zlasti v zimski dobi na kakih 14 dni j koga naprosi, da nam pride predavat o živinoreji, sadjarstvu, mlekarstvu, gospodarskih, zdravstvenih in svetovnih v prašanjih. Za premembo bi se priredilo kako šaljivo ali podučilo predstavo. Kako lepo bi bilo, če bi se zlasti resni možje in tudi pametni mladeniči shajali ob nedeljah in praznikih v društvu m ne pri pijači — piti se lahko navadi drugod si v razgovoru z odkrito besedo čistili nazore, skupno brali časopise, izposoievali si knjige, potem bi velike misli nič več ne našle majhnih l.iudii. Koristni izobrazbi bi se umaknila zavist, sebičnost, samoljubje, razširilo bi se pa omejeno in zaplankano obzorje ter ljudi vpeljalo med svet. Nove časovne razmere zahtevajo primerne izobrazbe. Brez te ne moremo zameriti nikomur, če mu je merodajna beseda kake jezične babnice ter govori n. pr. o naši mlekarni kakor slepec o barvah: »Jaz pa vem, da bo izguba,« ali če izraža prav pogansko načelo: »Zato ne pristopim, ker j" ta ali oni ud ali odly mik«. Proč s temo in pclu-m rakom!
Vsak ud mlekarne je dolžan sebi in svojim sosedom, da se o poslovanju in stati in ter vseh rečeh, ki se tičejo mlekarne, dobro priuči in prepriča. Podpisanec dam vsakemu, kdor hoče, tozadevna pojasnila. Izveš pa lahko zlasti pri mesečnem izplačevanju in na obč. zboru. Le na dan z odkrito besedo! Ce vemo vsi in vsak, pri čem da smo, potem preide tudi ona mora — nezaupnost, koristna stvar pa veselo napreduje. Tudi v tem oziru: Več luči!
»Mlekarski zvezi« v Ljubljani bodi izrečena tem potom zahvala, da nam je omogočila varno in zanesljivo odpošiljatev mleka v Trst! Mleko se nam bolje izplačuje, oglašajo se novi udje. Skrbeti pa mora vsak, da bo mleko dobro in snažno. Pa nekoliko podjetnosti bo treba. Ce smo previdni, pametni m računimo naprej, bomo pri večji množini mleka prav lahko polagoma izplačali nanovo nastale stroške za vrče, pozneje za hladilnik in paster. Voz že sedaj potrebujemo, ziasti pa leseno ledenico. Pa saj še niso izumrli možje, ki so stavili naš krasni »Marijini dom«, gotovo bo ta ali oni tudi brezplačno kaj storil za zgradbo navadne ledenice. Bo še nekaj truda, a brea »muje« se še čevelj ne sezuje. Tarnanje ie po-! etni, koristi pa samo delo. Varčujmo, kolikor
ie prav! \/. nič pa ni nič. Ko ie bila tukajšnja graščina naprodaj, še kmetje niso imeli svojih posojilnic. Danes je drugače. Ce se podjetje obrestuje, se kmalu poplača posojilo. Računimo pa tudi na državno podporo.
Dobrodošel nam je vsak nov ud. ki hoče vztrajati, naj bo mišljenja tega ali onega, sai ie stvar strogo gospodarska, kjer se ne sme
kazati nikaka osebna niržnja. Vabimo v svoj krog vsakega posestnika, ne silimo in ne prosimo nikogar!
(i K 50 h več nego doma. Bo treba tuinuini 1 več sloge med možem in ženo.
Postajo za mleko imamo že v Dolenji ' vasi. kjer so se posestniki, kakor doslej na Brišah, s hvalevredno vnemo zavzeli za pre-koristno stvar. Isto se nam obeta morda na Belici. Celo nekateri črnovrški kmetje se nam lahko pridružijo, če bi |x>zneje zbirali mleko v Zalogu pri Petaču.
Umirajoč starček je velel svojim sinovom, naj zlomijo sveženj palic, a ni šlo. Zdru-
»ll^fflP:
Novo leto!
. • ........................ JiS!®®	JO j'f $jl
ipilliiiilllipi ^^^jr-^S^ija M/
Pesem mladeniča za Novo leto.
Novo leto, v Bogu začeto, Stokrat pozdravljeno meni! Bodi srečno, radostno bodi, nič mi življenja ne greni!
Upe sladke v srce ml rosi, saj so še mlada mi leta; v njih razcvitaj cvet mi življenja, kajti sadu ni brez cveta.
Moč razvij mi, vihri enako — kdo bo pomeril z menoj se? Da življenje moč mi bo .vzelo? Srce ti močno, ne boj se!
Vidim leto, angeljsko lepo, izza nebeškega raja se svita. Tisoč sreč, bogatih in svetlih, v svoji mi zarji razcvita.
Novo leto, v Bogu žačeto, stokrat pozdravljeno menil Bodi srečno, radostno bodi, nič mi življenja ne greni!
Številke govore, da je škoda truda, ako
doma napravljaš in prodajaš maslo. Zapiši si to-lc: Ce se s strojem najbolj čisto posname 250 litrov mleka se napravi iz njega 10 kg surovega masla. Raztopi teh 10 kg in dobiš 7 kg ali 12 in pol funta masla. Računi I funt masla I K 40 v ali 1 kg 2 K 50 v, izkupiš 17 K 50 v. Prištej k temu še vrednost kakih 200 litrov posnetega mleka, 1 I po 3 v, imaš še 6 K. Torej: K 17-50 + 6 K K 23-50. V mlekarni dobiš odslej za 250 1 po 12 h gotovih 30 K, ali
žite svoje gospodarske moči, vsak bo na dobičku! Mlekarstvo ima za umno živinorejo in gospodarski napredek dalekosežen pomen. Le trden kmet lahko moli in dela ter ne zapušča rodne zemlje, Ameriko ima doma. Le preračuni stroške v Ameriko in nazaj, prištej še škodo, ki jo je v tem času doma trpelo gospodarstvo, potem pa primerjaj to, kar ti je Amerika vzela, z onim, kar si tam težko prislužil in si pri ustih pritrgal, pa reci, če ne bi si umnim gospodarstvom doma več opomogel
in otroci hi ne bili brez očeta. Združeno in složno naprei. Zadružnikom in vsem, ki so dobre volje, želi srečno novo leto Fr. Ma.idič.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Knjižnica se nahaja odslej v bivši pisarni hranilnice in posojilnice, ki je preseljena sedaj v Kraljičevo hišo, kjer se nahaja tudi župnijska pisarna. Knjižnica posluje ob nedeljah tiste uradne ure kot dosedaj.
nju v preteklem letu se bliža. Z zanimanjem pričakujemo poročila o hranilnici in posojilnici, kmetijskem društvu, mizarski zadrugi, mladeniški organizaciji itd.
g »Sv. Vid« ali »Sicilljanska cvetka« je naslov novi igri, ki jo bodo predstavljali mladeniči telovadnega odseka na novega leta dan v Cebavovi dvorani. Igra, ki ie vzeta iz življenja našega farnega patrona, je zelo lepa in se bo lepo predstavljala v prenovljeni dvorani na novem odru. Zato vabimo vse priia-
g Ca s pa je tudi sedaj, da pristopijo k našim organizacijam sedaj tudi tisti, ki stoje še ob strani, dasi z veseljem opazujejo življenje in delo po naših društvih. Cas je resen in zato dobro in |X>šteno misleči v organizacije, v hiše pa naše časopisje. »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Mladost«, — v kolikih hišah še pogrešamo vsaj enega izmed teli
listov!	, , ,
g Novo leto in z njim cas, ko bodo nase organizacije podale svoje račune o jx)slova-
tclje poštene zabave in posebno še prijatelje naše niladcniške organizacije, da sc predstave udeleže. Začetek je ob 4. uri popoludiie.
g Novi gospod kaplan, Fr. Vovko, pride k nam po prazniku sv. Treh kraljev. Gospod je služboval dosedaj pet in pol leta v Starem trgu pri Ložu. Znan je kot izvrsten govornik in prijatelj krščanskih organizacij, zato se ga še posebno veselimo, ker dela v naših organizacijah je veliko.
iz raznih kraiev Gorenjske.
g Občina Hrastje je bila po krivici po zadnji volitvi razkričana med svet, kot da bi bilo tu gnjezdo socialnih demokratov, ker je »Slovenec« prinesel pomotljeno brzojavko, v kateri je stalo, da je dobil Petrič tu 23 glasov. V resnici pa Petrič v občini Hrastje ni dobil nobenega glasu in tudi v celi občini ni nobenega človeka, ki bi držal z rudečkarji. Onih 23 glasov je dobil naš mož, g. Tomaž Pavšlar iz Kranja.
n Košansko pevsko društvo joka v zadnjem »Notranicu« za svojim najdelavnejšim udom človekom tihe in mirne narave. Sama resnica. Samo tega pojasnila manika, da so dopisniki »Notranjca« liberalci, da ni delavnost pri pijači, če tudi se vliva po lijaku v tenorsko grlo in mirni niso tisti, ki po dokončanem razgrajanju in popevanju »čuk-pesmi« vrtoglavijo domov. In tako društvo napada zadnje dni še vročinska bolezen, da bi na občnem zboru kujjili novi »črni« klobuk (glavo), da bi pod njem ložje delali za narod nost. Se motite! No, pa saj je menda predsednik že določen, samo je še privezan.
g S Suhe pri Kranju. Ni nam še iz spomina tužni jx>greb dragega nam mladeniča Fendetovega Janeza, že je zopet 23. in 24. m. m. pokosila mrzla smrt z neusmiljeno koso dve mladi cvetki naenkrat, dve Marijini hčeri. Lombarjcvo in drugi dan Fikovo Micko. Velika tuga je vladala v celi fari med mladimi ljudmi, ko sta isti večer le/.ali tovarišici na mrtvaškem odru in ko sme jih potem z žalostjo in solzami spremljali k zadnjemu počitku,
»Tja v posteljo jDostlano v tihi jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup sveta ga ne predrami.« Kako priljubljeni sta bili ranjci, sta pričala veličastna pogreba, katerih sta se udeležili obe Marijini družbi z zastavami in mnogo drugih faranov; pričale o tem so tudi ganljive žalo-stinke, ki jih jima je zapel v zadnjo slovo domači pevski zbor. Naj počivata v miru!
g Iz Rateč pri Beli peči. Pri zadnji dežel-nozborski volitvi je naš učitelj tako marliivo agitiral za socialista Franceta Bartlna, da mu je celo papirja primanjkovalo, pa vendar je bil ves trud zastonj, liberalci so zopet pogoreli. — 31. t. m. so imeli naši liberalci veselico v gostilni pri I. Kavalarju v korist Ciril-Meto-dove družbe. Tu so zopet naši liberalci lovili naše nezavedne mladeniče in može v svoj tabor. Koristna je Ciril-Metodova družba za nas Slovence, pa dokler je v liberalnih rokah, mi še vinarja ne damo zanjo. Vodja te veselice jc bil menda zopet rdečkastoliberalni učitelj. Krščanski starši! pazite na vaše sinove. V zgoraj omenjeni gostilni se pridno čita liberalno časopisje.
g Mošnje. Prihodnjo nedeljo, to je 3. januarja 1909., bo popoludiie jx> litanijah ob tretji uri poučno predavanje, ki ga priredi mošenjsko izobraževalno društvo v šolskem poslopju. Predaval bo g. visokošolec-rojak Ivan Avsenek.
Dolenjske novice.
Iz višnjegorskega okraja.
d V Zalinl se je ustanovilo mladeniško Marijino družbo, ki hoče nadomestovati izobraževalno društvo.
d Iz okolice višnjegorske. Da ne boste hudi, obljubljamo, da hočemo v novem letu večkrat poročati, kako živimo in se gibljemo^ Najprvo poročamo, da se po novem letu ustanovi kmečka zveza za naš okraj. Upamo, da
pridejo na ustanovni shod vsi naši poslanci, katerih imamo zdaj pet. Želimo posebno poduka o starostni zavarovalnici, katera nam po sedanjih pojasnilih ne ugaja. Mislimo, da je »Domoljub« premalo natančno o njej poročal. Misel je dobra, le najti se mora način, ki nas kmetov ne bo preveč obremenil. — Tudi pri nas imamo društvo za oskrbo zanemarjenih otrok, kateremu načeljuje sodni svetnik Jarc Cujemo, da .ie dalo podporo revnim šolarjem po okraiu. Več poročamo po občnem zboru, ki bode 31. t. m.
d Iz Višnje gore. Volitve za deželni zbor v Višnji gori so prav častno izpadle za S. L. S.. Na volišču v Višnji gori. kjer sta volili tudi občini Dedni dol in Križka vas, je dobil dr. Zajec NI glasov, Cobal le en glas. Vseh volišč v celem sodnem okraju je bilo osem. Poleg Višnje gore je dobil dr. Zajec v Žalni 97 glasov. Cobal 0. Polica: Zajec 79, Cobal 0; Leskovec: Zajec 65. Cobal 0; Krka: Zajec 98, Cobal 2, 3 glasovi razcepljeni; Zatičina (občine St. Vid, Zatičina, Praga, Gorenja vas. Hudo): Zajec 232, Cobal 2, I razcepljen; Dob (občine Dob, Pece, Radohova vas. Podboršt. Cešence. Bukovca. Temenca): Zajec 167, Cobal 1: Velik Gaber (občine Veliki Gaber, Pra-prače, Stehanja vas, Zagorica): Zajec 212, Cobal 5. Zanimivo je, da je na volišču v Vel. (iabru neki socialni demokrat nagovarjal volivce: »Možje, volimo rajše zagorskega župnika Cobala kot pa Zajca!« Tako se mu je posrečilo poleg sebe še štiri kmete dobiti za Cobala, misleč, da res volijo župnika. Pohvalno nam je omenjati hiše Jakošove ali Sadarjeve v zatiški Dragi, odkoder so poleg očeta trije njegovi sinovi prikorakali na volišče v Zati-čino, kjer so vsi oddali glasove za kandidata S. L. S. Istotako so prikorakali tudi iz občine Draga na volišče štirje člani rodovine Zupančičeve iz Polja, kljub temu. da so morali na semenj v Višnjo goro poslati par volov v prodajo. katere je vodil vsled tega le nedorasel deček. Vsa čast takim zavednim volivcem, ki osramote marsikaterega zaspanca, ki ima volišče pred nosom. Najbolj zaspana občina med vsemi bo skoro gotovo Gorenja vas. Dasi je imela do volišča komaj dobre pol ure, vendar se jc udeležilo volitve celih K) odstotkov volivcev. Glede starostnega zavarovanja je po celi višnjegorski okolici mnogo hrupa. Neki hujskači slikajo povsod neprestano le senčne strani zavarovanja. Ljudstvo je sedaj tako razburjeno, da je v svoji večini proti zavarovanju. Več volivcev ni šlo na volišče, češ, takih poslancev ne grem volit. Zelo potrebno je, da se prej ko mogoče napravi v Višnji gori shod in se ljudem o vsem tem pojasni. Naj bi se potrudil eden ali drugi gg. poslancev k nam, da se nam pojasni zavarovanje za starost. Prosimo! Naročeno seno željno pričakujemo, a doslej ga okolu Višnje gore nismo še dobili.
d Prepotrebna cerkev v Podgabru je pod
streho. Na spomlad se bo delo nadaljevalo in proti jeseni se bode posvetilo. Veliko truda in skrbi, a tudi zaslug ima šentvidski župnik. Bog mu povrnil
d Naša mlekarna v Št. Vidu dobro napreduje. Da bi imeli le večji prostor. Ljudstvo vedno bolj spoznava njeno korist in je hvaležno njenemu voditelju.
d V Zatičini sicer še nimamo izobraževalnega društva, a g. P. Lovro s svojim skiopti-konom vzbuja veliko zanimanje in pripravlja pot temu društvu. — Na čast presv.etleniu cesarju smo napravili lepo razsvetljavo.
d Na pomlad se vendar enkrat prične graditi cesta čez Muljavo na Krko. Delo sta dobila dva Višnjana, ostane vsaj dobiček — če ga kaj bo — v okraju.
d V Višnji gori se je obhajal sv. misijon. Vodili so ga oo. jezuiti. Udeležba je bila velika
in ljudje so pokazali svojo hvaležnost g. misijonarjem z obilimi darovi za cerkev sv. Jožefa. Po misijonu so se zahvalili župani m zastopniki občin pod vodstvom g. dedendolske-ga župana gg. misijonarjem z besedo in darovi za imenovano cerkev. — Naša hranilnica je razpisala deset premij po 40 K za napravo gnojničnih jam. Pravico do premij imajo hra-iiilnični udje v okraju, ki so napravili primerno jamo iu betonirali hlev, da se lahko vsa gnojnica odteka v jamo. Ko kdo napravi tako jamo, naj se oglasi in hranilnica pošlje zaupne može pogledat, če je vse prav narejeno. Ako ti potrdijo, dobi dotičnik nagrado. Hitite, ker je le 10 premij. Sklenila je dalje preskrbeti vsaki vasi piunpo za gnojnico, ako imajo vsaj štirje posestniki v vasi take jame.
d Iz Zaline. Leto za letom se vršijo v naši župniji pomenljive slavnosti. Ali vendar nič o tem ne poroča naš »Domoljub«. Zadnjo smo obhajali 8. decembra na praznik Matere božje. Prišli so iz bližnjega zatiškega samostana nek g. pater spovedovat. Ze v ponedeljek zjutraj in zvečer so neutrudljivo delali v spovednicah. Goreči in vneti č. g. župnik preskrbijo večkrat na leto kakega spovednika, da verniki bolj pogostoma pristopajo k mizi Gospodovi. I>u.gi dan smo imeli skupno sv. obhajilo z mladeniško in dekliško Marijino družbo. Popoldne je bil krasen govdKza Marijino družbo in sprejemanje novih udov.
d Nov župnik na Polici. V sredo pride na Polico novi g. župnik Švigelj, katerega smo težko pričakovali. On je dober pevec in kmalu ho Polica s petjem prekašala ves okraj.
d Knnečno opozarjamo vse naročnike, naj se hitro naroče na »Domoljuba« in naj še druge pridobe, vsaj v novem letu boste veliko brali iz okraja.
Belokranjske novice.
d Trije modri iz devete dežele so prišli pred par leti v Gradac. Jeden je ostal v Gra-dacu, drugi se je naselil v Vranovičih, tretji v Kloštru. Vina niso pili, mesa niso jedli, denarja pa so baje imeli kolikor so hoteli. Ljudje so se spogledovali in nekateri so jih imeli za prave antikriste, — zlasti ker niso ti čudaki hodili v cerkev in so bili najboljši prijatelji Maceletovega Julčeta, ki tudi nima časa hoditi v cerkev. Julčc je kar naenkrat postal učen in se je proglasil za neodvisnega kandidata — pravzaprav pa je delal vse le po načrtu g. Jekovca, ki je zanj ustanovil posebne belokranjske cajtenge z imenom »Belokra-njec«. To je bila .lulčetova — nesreča. Trije modri so jo že popihali iz Gradaca, Julče pa je ostal v blatu. Ali je res tako, g. Julče?
d Libe^ilne pameti, reši nas o Gospod! Neki modrijan se Čudi v št. 15 Belokranlce, kako je to, da ima belokranjska kmečka zveza sedež v mestu Metliki. To mu ne gre v glavo. Mi ga pa vprašamo, ali kot liberalec razume, zakaj ima kmetijska družba sedež v Ljubljani? Liberalci iz mesta Ljubljane, takoj prestavite sedež kmetijske družbe v Kurjo vas v gostilno pri Hrovatu, sicer to družbo imenujte »mestna družba«... Inu seveda!
d G. Štembur — tuje. Julčetove cajtenge vedno imenujejo bivšega kandidata za deželni zbor g. Zurca— tujca. Tudi ta trditev je i«rojena prav po liberalni pameti. Le poslušajte! Volili smo poslanca skupno z novomeškim okrajem. Ker g. Štembur prebiva v volivnem okraju, zato ni tuje, ampak domačin in zraven tega kot vrl značajen mož vreden spoštovanja. Ko bi volili sami Belokranjci, potem bi bil g. Zurc res tujec, ker on ni Belokranjec. Resnica pa je, da imajo belokranjski liberalci za poslance vedno samo tujce. Poprej dr. Tavčar, sedaj notar Plantan, ki sta res tujca. Tujci so tudi izdajatelji »Belokranjca«. Ker so
se trije modri izselili iz Gradaca, zato bo od zdaj zanaprej izhajal Belokranjec — čujte!!!
tam gori v Pragi :ia Češkem. To je sramota za našo malo deželico, da si pusti ko-mandirati od študentov v Pragi. Tam so tinci
ne pa v Kandiji, kjer bivata naša priljubljena moža Šuklje in Štembur!!
d (iliha skup štriha. V Starem trgu pri Poljanah sicer liberalci niso prišli k volitvi, le eden ie prišel kot zastopnik drugih sobra-tov in volil seveda popolnoma pravilno cigana Markota Hudorovca. Ta cigan ie bil »enoglasno« izvoljen za zastopnika poljanskih liberalcev. — Dober tek, g. Peter Majerle!
d Poslanec bi bil rad tudi graščak v Po-brežju g. Peter Ravh. Naredil je nekoliko ! zmešnjave med nevednimi volivci. Čudni so res ti naši »neodvisni kmetje«. Vedno vpijejo kmet naj kmeta voli. poslanec naj bo domačin itd. No, Matjašič je kmet m je domačin, pravi, pristni Belokranjec, to vemo vsi. Pa glejte h.i hudirja! Oni, ki pravijo, da naj kmet voli kmeta, so zdaj volili graščaka Ravha, poprej giy-ščaka Maceleta. Ti ljudje so res ali zelo hudobni, ali pa zelo neumni. Pa res je tako le malo premislite!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Dobrepolj. V nedeljo, dne 13. t. ni.
je pri nas predaval g. Vekoslav Ravnikar o živinoreji prav jasno in poljudno. — Volitve s<> pri nas še dobro izpadle, kolikor je bilo po-preje godrnanja. So ljudje, ki nič ne bero in na noben shod ne gredo, pa najbolj zabavljajo.
V	videmski občini je veliko ljudi doma ostalo. To ne kaže posebne politične zavednosti!
V	Dobrepoljah je umrl dne 29. t. m. občcznain in spoštovani posestnik Janez Strnad iz Cesti'. Pokojni je bil zvest pristaš S. L. S. in vedno naročnik »Domoljuba«. Bil je edini izmed posestnikov, ki je sam nenaprošen prinesel prispevek za Primožičev spomenik. Škoda moža, ki je umrl v najlepših letih. Bog potolaži žalostno rodbino!
d S Krke. Preljubi »Domoljub«, sprejmi tudi od mene sledeči dopis. Kakor ti je znano, smo si tekoče leto ustanovili slovensko katoliško izobraževalno društvo, in nedavno v njem telovadni odsek, ki je za nas mlademče neprecenljive vrednosti. To pa strahovito bode v oči naše nasprotnike, pred vsem enega, katerega ime za danes zamolčim zato, ker ni vreden, da bi pošten človek zapisal njegovo ime. Ta nas vse pita s čuki, kar se nas ie vpisalo v telovadni odsek. Fantje, ali dopustite to, da bi nas tako človeče zmerjalo s čuki? Mislim, da mu nobeden izmed nas ne bo dovolil tega in da se bomo ogibali njegove družbe kakor kužnega človeka, ki okuži s svojim strupenim dihanjem vso okolico. In pa še nekaj pravijo naši ljubeznjivi nasprotniki, da smo farški podrepniki; to pa zato, ker smo stopili na lastne noge in nočemo več poslušati njihovih liberalnih in socialnodemokra-ških čenč. Mi se jim pa prav iz srca šmejenio in jim privoščimo to veselje, ker vemo. da nimajo drugega dela, nego hodit od hiše do hiše in obrekovat poštene ljudi ter jih zmerjat s čuki in farškimi podrepniki in tako kazat svojo oliko in svojo liberalno izobraženost. Torej bratje telovadci, ne udajmo se našim nasprotnikom in ne poslušajmo njihovega strupenega sikanja, s katerim hočejo zatreti v naših srcih vse dobro ter izruvati iz njih one lepe in resnične nauke, katere so nam še v naši nežni mladosti vsadili v srce naši starši, učitelji in duhovniki. Bog je, to je naše trdno prepričanje, ki se ne da omajati. In to naše pravo prepričanje nam hočejo vzeti naši nasprotniki. Gorje nam, če se jim to posreči; l>otem postanemo slabši nego živina in začeli bi nas zlorabljati v njihove podle namene. Da
se jim pa to ne posreči, prosim te, ljubi »Domoljub«, prinesi ta dopis, ki prihaja sicer od nreprostega, a vendar poštenega krškega mladeniča, da vidijo ljudje, zlasti pa oni, katerim smo trn v peti, da je še poštenje na svetu in da so še ljudje, ki je znajo ceniti.
Mladenič.
d Krka. Kar smo obljubili nedavno v »Domoljubu«, to smo tudi izpolnili. Naše izobraževalno društvo je uprizorilo veseloigro »Čevljar«. Igralo se je tako, da so bili vsi navzoči presenečeni. V prvi vrsti je seveda vzbudil mnogo smeha Blaže, ki je igral tako izvrstno in neprisiljeno, da bi lahko daleč na okolu iskali takega igralca, a ga ne bi našli z lepa med kmečkimi fanti; kosa se brez skrbi z izurjenimi igralci našega slovenskega odra v Ljubljani. Njemu enak je bil dr. Lopnik, a za njima niso dosti zaostajali drugi igralci. Ker je igra ugajala vsem navzočim, zato se ponovi v nedeljo, 3. januarja 1909, a dostavi se še kratki šaljivi prizor »Kmet in fotografe. Zato ste prav vljudno vabljeni vsi, ki ste bili v soboto v šoli. da pridete v nedeljo po novem letu zopet v šolo in pripeljete vsak tudi kakega prijatelja ali znanca, katerega v soboto ni bilo v šoli. — Zdaj pa nekaj o našem telovadnem odseku. Ustanovil se je 20. decembra. Odbor je imel že dve seji, prišel je k liani tudi naš rojak brat Zavodnik, ki nas začne poučevati takoj prihodnji ponedeljek. Rednih telovadcev bo do 20 in nekaj naraščala- Culo se je pa tudi neizogibno zmerjanje s »čuki«. Toda fantje, to naj vas na noben način ne odvrne od naše organizacije, zakaj če bi ne bila naša organizacija napadena, bi bilo to le znak, da nI prava; tako pa vemo, da je to res prava pot, ki nas vodi do našega cilja, da postanemo pošteni mladeniči in tudi enkrat pošteni možje. Le naprej po začrtani poti, ne vstrašite se nasprotnikov, ki vam bodo s svojim zmerjanjem škodovali toliko kot žabe s svojim regljanjem!
d Zagorje ob Savi. Kakor smo* napovedali, tako se je tudi zgodilo: za enkrat zagorska dolina še ni tako srečna, da bi se mogla pobahati s svojim poslancem. Še hujše. Kakor kaže vreme po Kranjskem, ga še tudi kmalu ne bomo dobili. Naš kandidat, zdaj že poslanec, je dobil 2818, socialni demokrat Mihael Cobal pa le 788 glasov. Razlika taka, da se ue bo še kmalu predrugačilo. Pa tudi naše številke so pomenljive, tako za demokrate in za nas. Pri obeh se je število zelo znižalo. Zagorska občina je imela lansko leto 602 vo-liv ca, letos 682. Demokratje so dobili lani 495 glasov, letos 385. Zakaj to? Recimo, da je nekaj njihovih volivcev ostalo doma, vendar če pomislimo, koliko shodov so napravili, koliko agitatorjev so imeli, da so imeli za kandidata svojega voditelja, je jasno, da ljudje uvidevajo, da s socializmom nikamor ne pridejo. Marsikateri bi se pridružil nam, pa se boji javno to pokazati, da ima mir. Pa tudi naše številke vpijejo, bodimo odkritosrčni, pa kaj vpijejo? Da je pri nas premalo agitacije med našimi ljudmi samimi, premalo strankarskega ponosa., preveč brezbrižnosti. E, saj je vseeno, če grem ali ne, en glas tako ne zaleže dosti, bom klal, imam nek opravek..., saj bomo tako drugod zmagali itd. In tako ne gre eden volit, pa še drugi, nazadnje je nas pa v Zagorju 45, v Kotredežu 55, v Izlakih 25. Ali nas ne bo sram pred svetom? Ce nam bodo rekli, da spimo? Ali nas je res tako malo krščanskih mož v Zagorju? Ne, tako malo nas ni, ampak to napravi tisti eden pa še en glas, ki pravi, da bomo vseeno zmagali. Možje, dan volitve bi moral biti dan, ko se pokažemo, koliko nas je, ne pa da smo brezbrižni. Potem nas bodo tudi nasprotniki vpoštevali. Kdor je odločen, tega pusti pri miru tudi nasprotnik, kdor je pa plašljiv, tega ima pa korajžo vsa-
kdo plašiti. Naj bi bilo v prihodnje boljše, glejmo, kako se postavi naša stranka drugod. — Ne sinemo pa tudi po volitvah počivati, ampak agitirajmo, kakor to delajo nasprotniki, pridno za naša društva in za dobre časopise. Socialni demokratje »Naprej« kar sipljejo tned ljudi, ga nosijo seboj celo ko gredo na delo, ponujajo z lepa in s silo. In mi? Izprašajmo si vest: Kolikim sem pa jaz priporočil »Domoljuba«, »Našo Moč«, »Bogoljuba« itd. In naših časopisov se nam ni sramovati. To so listi, ki takih ne premorejo nasprotniki. Zato pa skušaj vsakdo pridobiti vsaj še enega naročnika, in obvaroval ga boš slabega berila, pridobil za nas en glas. — Dne 19. t. m. zjutrai sta trčila med Zagorjem in Trbovljami dva tovorna vlaka. Razbitih je menda sedem voz. Srečen je bil vlakovodja, ki mu je zmečkalo voz, v katerem je bil, da se mu ni nič zalega pripetilo. Tudi drugače se ni nihče ponesrečil. Vlaki so imeli velike zamude.
d Z gregorskih višav. Lep in zanimiv dar je poklonila naša župnija na sveti večer nebeškemu Detetu, namreč dragocen niašni ke-lih s pateno. Kar se je varno čuvalo in hranilo kot drag spomin na znamenite dogodke ali kot starodavna posebnost v hišah, vse to je darovala iskrena pobožnost in ljubezen svojemu Zveličarju. Darovanih je bilo nekaj starih cekinov, med njimi novomašniški dar z letnico nove maše in poročni darovi. Dalje poročni prstan, zanimiva, iz starega srebrnega denarja sestavljena zapestnica umrle soproge, do en kilogram starega srebrnega denarja, državnih in šmarnih tolarjev in petič starejših in novejših, med njimi je stopil tudi turški srebrnik v službo krščanskega Boga. Kar ljudje sicer niso mislili nikdar dati od hiše, so z veseljem darovali, da se ohrani na najsvetejšem kraju za službo božjo. Da so se ti lepi darovi zlili v prelepi kelih, so pa naša vrla dekleta darovale štiri sto kron denarja. Kelih je delo znanega mojstra Ivana Kregarja, speljano v renesančnem slogu. Okrašen je s še-sterinii skupinami pravih dragih kamenov in s šesterimi emajlnimi podobami na zlatem dnu. Na stojalu so podobe presv. Srca Jezu sovega, lurške M. B. in sv. Frančiška z ranami, na kupi pa simboli (znaki) vere, upanja in ljubezni. Naj nam bode presv. daritev v tetn kelihu vir blagostanja za čas in večnost, naša požrtvovalna vnema pa vrstnikom in znancem vzgled in spodbuja!
d Iz Loškega potoka. Umrla je prejšnji teden gospa Karolina Rus, žena tovarnarja in posestnika g. Ivana Rusa. Lep pogreb je pričal o splošni priljubljenosti ranjce. Do 12 lepili vencev in ubrano petje treh žalostink v slovo pokojnici, je pa pokazal, kako naklonjeni so bili pokojnici tudi vnanji prijatelji in sorodniki. Pretresljivo je bilo od odprtem grobu slovo zapuščenemu soprogu in žalostnim otročičem od preljubljene mamice. Pa zeleni zimzelen na grobu nam kliče, da vidimo se nad zvezdami !
Notranjske novice.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Postojne. Volitev se je vršila prav ntirno. Od 859 volivcev jih je volilo 148. 12^ glasov je dobil naš kandidat g. Ravnikar, 15 glasov se je glasilo na ime Novak, socialn'1 demokrat, 9 glasov je bilo neveljavnih. —( Lansko leto ustanovljeno izobraževalno društvo je v prvem letu delovalo prav pridno. --V društvu je bilo 17 predavanj. Uprizorile so se štiri igre. Knjig se je izposodilo 1450. Društvo je imelo dohodkov 593 K, kateri denar se je porabil za nakup knjig. Nekaj knjig je
dobilo društvo od raznih prijateljev v dar. Srčna hvala vsem darovateljeni. — Na Novega leta dan uprizorijo mladeniči veseloigro »Čevljar«.
n lz Zagorja. Našim živinorejcem se čudno zdi, ker se toliko časa ne pošlje naprošeua ter obljubljena krma. Ponekod so jo že davno prejeli, pri nas pa še nič, le v Knežak so je dobili nekaj malega; govorica se sliši, da v zagorsko občino ne bomo menda nič prejeli. Ali bo res tako?
n S Pivke. Pri nas na Pivki je vas Peteline, v kateri se kar nekako na debelo gospodari. Kakor slišim od tamkajšnjih vaščanov, je vaškemu oskrbništvu že 10. oktobra potekla triletna doba, in nič se še ne sliši, da bi županstvo volitev razpisalo za novi vaški odbor, akoravno to cela vas želi. Sedaj gospodari samo podžupan s svojimi podvržene; po svoji volji. — Pivški opazovalec.
n Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki ie priredilo na praznik sv. Štefana veselico. Uprizorili sta se igri: »Novi zvon na Krtinah« in »Vaški skopuh«. Igralo se ie razun malih pogreškov precej dobro, kar ie pričalo burno ploskanje občinstva. Tamburaške točke so se ponavljale. Veliko smeha je povzročil tudi kuplet: »Regrut Mufel«. Dvorana »Društvenega doma« je bila natlačeno polna, kar je tudi povzročilo, da je ostal lep prebitek, kateri je namenjen bolnim rokodelcem. V imenu istih se na tem mestu izreka dobremu vrhniškemu občinstvu iskrena zahvala, združena s prošnjo, naj nam tudi v bodoče ohrani blagohotno svojo naklonje-
Iz raznih krajev.
Iz Sela. Bližnja ljubljanska okolica vstaja. Prva se je zganila stara šentpeterska fara. Po končanih volitvah, ki so nam dale za poslanca moža domačina, Mihaela Dimnika, so se sešli možje, vneti za delo, na shodih v Šmartnem na Posavju in pri nas na Selu. Ustanovila se je šentpeterska hranilnica in posojilnica po Rajfajznovem načinu in pa kat. izobraževalno društvo.
Cleveland-Ohio. Cul sem od več rojakov, ki so prejeli pisma od svojcev iz Kranjskega o obilnem delu v Ameriki, da se je vse na bolje obrnilo po predsedniških volitvah Združenih držav. Čudno se mi zdi, da v stari domovini vedo o delu, mi pa ne. Naj nekoliko opišem položaj po volitvah. Vsakemu so znane bolj velike fabrike. kateri je bil že v Cle-velandu, ki stoje okreg kranj«1' ...selbine. Kot prvo naj omenim Lake. Eri. Aron. Co. ali po naše boleovna. Bolcovna je delala po tri dni v tednu takoj po krizi skoraj do volitev. Sedaj dela včasih 5 do 6 dni, pa tudi se ustavi za en teden. Drugo naj omenim American Stil. & Vire. Co. ali dratovna Bakus. Ta stoji in bo stala do spomladi. Tu je bilo odpuščenih do 1500 ljudi, večina Slovencev. To je bil hud udarec. Tretja je angleška dratovna. Ta dela vsaki dan. Eni delajo tri dni na teden, drugi pa celi teden. Tudi pri tej je dosti delavcev doma, ker ni dela. Tretja je edšpil, tudi dratovna. Ta dela z vso močjo radi tega, ker Bakus dratovna stoji. Hadvar tovarna dela, a tudi ne, kakor bi morala delati. Fondre ali livarne delajo po tri do štiri dni. King. bndge Co. ali tovarna, kjer delajo mostove, dela po 7 in pol ure na dan, ker nima naročil. Solina stoji že eno leto. Vse delo počiva. Tovarna za plin dela ponavadi vsaki dan. Kar je pa manjših tovarn, delajo po tri do štiri dni na teden, pa večina z majhnim številom delavcev. Edina tovarna, ki dela bolj kakor druge, je Vait ali White Avtomobil Co. Ta tovarna
dela s polno močjo vsak dan. Toda nikakor ne dobi tam delavce dela, ako t;I prej delal. Večinoma jemljejo nazaj v delo svoje stare delavec, katere je bila odslovila ob krizi. Odpuščenih je tudi dosti Slovencev. Dela .ie zelo malo. Brezposelnih delavcev je se obilo, fini pravijo, da jih je še od 70.000 do 100.000 v samem Clevelandu. Zjutraj, ko gredo iskat dela, jih opaziš pred tovarno stati 50, 100 ali še več, ki tavajo po celi dan že mesece in mesece, ne da bi vedeli, kdaj se bo delo kje odprlo zanje. In ako vprašaš po delu, odgovorilo se ti bode. da ga nimajo. Zato ni prav. ako pišejo nekateri domov o obilnem delu, katerega v resnici ni sedaj v Ameriki. takimi pismi se mnogi spravijo v nesrečo. Novi predsednik nastopi svojo službo 4. maja. Mor-u.i se bo potem obrnilo kaj na bolje. Zato svetujem vsakemu, kateri namerava iti v Ameriko. da se dobro preskrbi z denarjem s ,iar sto dolarji. Ako pride sedaj semkaj, bo prav gotovo brez dela pet do šest mesecev. Vsak nai prinese polno mošnjo denarja s seboj. , Sicer je pa bolje sedeti doma, kakor brez dela I,iti v Ameriki. Tudi nc\vyorški list poroča o velikem delu, v resnici je pa velika brezposelne.st. Voščim srečno novo leto vsem znancem iu prijateljem, posebno Antoni Novak v So-dražici. »Domoljubu« pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. M. N. in Iv. Dr.
Iz B:)ljunea pri Trstu. Spominjamo se dobro še tistih srečnih časov, ko so prihajali k nam kranjski vinski trgovci kot rešitelji našega brega. Pri na.. ->o kupovali našo pristno bržanko, katera je slovela in upam da še slovi po vaši kranjski deželi kot najboljše vi no. Zatorej se zopet obračamo do vas s pol Mirni kletmi vina.katerega bi tako radi prodali. Letošnje vino, tako pripovedujejo stari možje je mnogo boljše, nego takrat, ko ste vi k nam prihajali kupovati. Radi prebogate letine je eena tako padla, da ga dobite na stotine hektolitrov po 26 kron. Vino je dobro in močno in po sedanjem vinskem zakonu naravno. — Zeljno vas pričakujemo in smo pripravljeni vam ustreči tako, da bomo vsi skupaj veseli zapeli z našim slavnim pesnikom Vodnikom: »Živela mati bržanka, da nam nikoli ne zmanjka«. Kdor hoče boljšega pojasnila in gotovega spremstva od postaje v Boljunc, naj se obrne na Janeza Maver, cerkvenika v Boljuncu, pošta Boršt pri Trstu.
— Iz Cerkna na Goriškem. Škoda bi bilo, ako ne izvedo tudi v drugih krajih, kako svobodoljubni so naši liberalci, od •katerih se nekateri še celo ponašajo z aka-demično izobrazbo. Tukajšnje »Katol. izobraževalno društvo« priredilo je nedavno s sodelovanjem idrijskih in domačih telovadcev veselico v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja. Veselica se je vsestransko izborno obnesla, kar je svobodomiselne liberalce grozno bolelo. Nekateri od teli razsvitljencev niso mogli drugače, kakor da so pri veselici nekoliko, recimo netaktno se vedli. Prečastiti gospod dekan g. Knavs je to potem javno grajal — ni pa imenoval nobenega. Vsi tisti, ki niso demonstrativno nobene zastave razobesili <bllo jih je samo 12) so zaradi tega preč. g. dekana prišli v župnišče zmerjat in mu celo žugali, da ga bodo s pasjim Bičem izgnali itd. Ali ni to res olika in svoboda, •ki cvete v Cerknem v dvajsetem stoletju? Liberalci naj bi smeli delati kar bi se jim poljubilo — a duhovnik vnet za vse lepo in dobro, ta pa naj bi ne smel niti ziniti in ožigosati brezverskega početja gotovih ljudi Masarykovega kalibra. Seveda ti tiči
si žele le Šorlijevih orlov, kateri bi jim pustili delati kar bi oni hoteli in hi radi vsestransko delavnega gospoda dekana zaprli v zakristijo. — A ti časi so hvala Bogu minuli, da bi zavedni dušni pastir prepustil svoje ovčiee grabežljivim volkovom. Cerkljani pa znamo ceniti trud prečasti-tega gospoda dekana iu zato se krog njegovih privržencev vedno razširja - a krog nasprotnikov se pa vedno taja in kmalu bo ostal sam general ocvirkovca s svojima adjutantoma. Preč. g. dekana ne bodete vstrašili to vemo in mi le želimo. da bi bilo na Goriškem veliko njegovih posnemovavcev.
stina Schniid (Viicklabruck) in g. M. L. <Jolclis | (Odesa), slednji v glavnem predmetu učeniv g. Osk. Stoek: za petje: S. Celestina Selunid gg. Rob pl. Baraniecki, Adolf Oitiizburg (v' glavnem predmetu učenec g. Emil Sattlerja) Valter Lehner, Karol Mangold; za orgije • Rob. pl. Baraniecki in Robert Dolcžal Tanoviec). Cenike zavoda (počitniški tečaj | Ki. julija 10. septembra |, tečaj za državno skušnjo m kapelnike. operna šola, pismeno-teoretični pouk itd.) na zahtevo od šolsku pi. šarite Dunai VII I, Zieglcrgasse 29.
Razne stuarl.
Draga šala. Na Dunaju je imel nek trgovski pomočnik prijatelja pri vojakih, in sicer v tamkajšnjem pešpolku Marija Terezija. Pred kratkim mu je |)osIal dopisnico pod šaljivim naslovom: »Gospodu N. N., čisto navadnemu prostaškemu (ge-meiiien) pešcu v c. in I"-, pešpolku M. T., Tu«. - Gotovo bi tega naslova »prostak« prav nič ne bil zameril svojemu dobremu prijatelju, marveč bi se bil le smejal. Toda usoda jc hotela, da so v pisarni oči strogega predpostavljenega padle na ta naslov . . . Dopisnica je bila koniiscirana in presenečeni »prostak« je moral, hočeš-nočeš, tožiti svojega prijatelja radi raz-žaljenja časti. Pri sodišču se je sicer trgovski pomočnik izgovarjal na svoje dobro prijateljstvo z vojakom, da sc je le šalil itd., toda vse ni nič pomagalo — obsojen jc bil na 60 kron globe.
Protestantska nestrpnost. Edmund Talbot, brat norfolškega vojvode, je stavil v angleški zbornici predlog, naj se odpravijo zadnje, še iz 16. stoletja pohajajoče izjemne postave proti katoličanom. Dasi vse te postave nimajo prav nobenega smisla več in so popolnoma nasprotne svobodomiselni angleški ustavi, se je vzdignila takozvana» Protestantska alijanca« ter v posebnem manifestu na parlament izjavila, da je, ako se stare in čestitljive protikato-liške postave odpravijo, v nevarnosti prestol, da ima Talbotov predlog značaj zarote proti ustavi, in nadalje očita vladi ter zbornici lordov, ki je v soglasju z vlado sprejela ta predlog v prvem branju, da s tem podpirata rovanje Vatikana ter jezuitov. Namen angleških katoličanov da je strmoglaviti sedanjo vladajočo rodbino ter postaviti na angleški prestol princeso Marijo bavarsko, katoličanko. Da je zlasti slednje vzbudilo v vseh pametnih angleških ter vladnih krogih občo veselost, je samoposebi umevno, kajti hujše bedarije si pač ni moč misliti. Značilno pa je, kako sta si angleška »Protestantska zveza« m nemški »Evangelischer Bund« podobna, kadar gre za preganjanje 'katoličanov, dasi se imata za tolerantna in svobodoljubna!
Državna glasbena skušnja. Pri nedavno se vrseeih c. kr. državnih skušnjah za pou!< v glasoi so bih preizkušeni sledeči kandidati
Slabosti.
Nr-	(I k {
"uld" Ovan,fstor;'" "u'd » in.rako ,kl,a-Narof/ic pri F v !. i P°»l<uln/h 5 K franko >*. (Hrvatsko) V Feller'u v S.ubicllre7l°a
Dada.
ŽITNE CENE. | Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov. Ljubljana, 31. dec. domača	...
Pšenica, Rž . . . . Oves . . . . Ajda, črna . . Ajda, siva . . Proso, rumeno Proso, belo Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčan
1908.
25 i •• 18-—19
18-50
19-18-
17-
18-— 17-— 28-— 26-— 27-
-	- —•	aiuueei Kunuiuaije
il« (t^m Kaiser: za Klasovir: S. Blandina Bitt Cleš.n) gg. Rob. pl. Baraniecki, Valter Lehner, Karol Mangold; za violino: S. Cele-
	Besedna	uganka.
	a	soglasnik
	a a a	strupena žival
a	a o £ d	orožje
	d d e	del glave
	to	soglasnik
	e g i	slaščica
i	j k k k	domača žival
k k	1 1 1 m in	župnija na Gorenj.
m m	m n o o o	oseba na ladji
P	r r r p	roparlca
	6 u v	domača žival
	v	soglasnik
Kaj se bere po sredi od vzgor na vzdol?
Rebus. [^seTo No Q 'ioo 2E limono
t	r
VI JiH Star Ime
'dom I
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 24. decembra: 17 49 4 87 S Dunaj, 24. decembra: 30 S SI 21 23
Kie ]e dekla?
Strmite!!!
4 pare čevljev za 7 kron
Vsled nakupa veliko salone Če-ljev se prodaja le kratok čas po Čudovito nizki ceni. Dva para čevljev za gospode in dva para dam-skih na trak s močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino us-njato peto, zelo elegantni, najnovejša fasona, močni. Velikost v cm ali po štev. Vsi 4 pari le 7 K. Pošilja po povzetio. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. 3474
M. Kaufler, Krakov 109.

3198 4-1
Ceniki zastonj. Plačila po dogovoru.
GRAMOFONI
ni)bolfie in najbolj poučno bo-ilčno darilo.
Aparati od	K 20 - višje
plošče ,	„ 1— >
fonografl ,	, 9 - ,
valji „	, 080 ,
12 letni obstoj tvrdke |amčl i« reelno postrežbo
Valerij« Kirchner,
centrala in razpošlljalnlca Dunal III. Landstr -Haupt-atraaie 5, Mezzanln.
Na revmi
In trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
Honakoro (MdncUen)
Kurfflrstenstr. «0. 1695
Posojila
zanesljivim ljudem, zasebnikom In trgovcem, 2C0 -5000 Izkazana rcclna, diskretna rešitev. Dleckmann. Berolin 3212 Prlnzenatr, 76. 3-1 Poitnlna za nazaj se prosi.
Vajenca
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Anton Bajec, umetni trgovski
vrtnar v Ljubljani, Karlovska cesta štev. ?, ali pa cvetlični salon Pod trančo. 3283 2-1
JDofori in s po ceni :
ao Izdelki prve tvor-nlce ur Hanm Konrad, c. In kr. dvorni zaloinlk v Mostu it. 876. (Ceiko.) - Prava nlkel. Švicar. „Roskopl" žepna ura K 5 —. Konkurenčna budilka K2 90. S ponoči se sveleilm kazalnikom K 3*30. Ura z nlhalom K 8 50 Triletno i, pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpoiilja proti 1 povzetju ali če se denar naprej pošlje. 2»62 10-3 Bogato Ilustrirani glavni katalogi zastonj In franko.
Proti prehlajenju, trganju po udih, bolečinam v členkih in enakim boleznim učinkuje izborno Fellerjev rastlinski sok. Več v oglasu.
IZJAVA.
Jaz Frančiika Mikui, Iz Pečnika izjavljam, da s svojo trdi vijo glede odpiranja pisem nisem hotela žaliti g. Hlavrlna ali njegove rodbine.
3473 1—1
Frončfika Mlkuž.
Srečno, veselo novo leto 1909
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem proseč jih i v bodoče enakega zaupanja Franc Dolenc 3444 1-1
trgovina KranJ-ŠkolJaloka.
Na prodaj imam
dve domačiji
v Temenici pri mali cesti
z vsemi gospodarskimi poslopji, 20 mernikov po-setve, travnik in hosta, dovolj za svojo porabo. Ena domačija se proda za K 8000.—, druga pa za K 6000 —. Naslov se izve pri Ivanu Skufca, Draga, pošta Višnjagora.	3439 (1)
Pozor I
Pozor!
Slavnemu p. n občinstvu Bleda in okolice najvljudneje naznanjam, da sem ustanovil veliko zalogo
mrtvaških krst (rakev)
vsake vrste po najnižjih cenah. V obila naročila se priporočam velespoštovanjem
Matevž Gogola, 3420 (4- 1) mizar na Bledu nasproti ,,Blejskega doma".
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj v službo Matija Baloh, mizar na Breznici, p. Žirovnica. Oorenjsko. 3406 2-1
gflP V najem
pod ugodnimi pogoji se odda stara, dobro znana
gostilna in mesarija
pri „Prealju" v Črnomlju.
Natančneja pojasnila daje gospod Joftef Jerman v Črnomlju hiftna «t. 41.	3423 (2-1)
Pdsor, kmetje In lantjel V
moji lekarniški praksi, katero la-vršnjem ie 25 let, se ml |e pe-irečllo, sčasoma lzna|tl sredstvo za raat brk In lai, proti Izpadanja las In za odstranite*
Rrhlja (luskin) na glavi, to |c apllor it. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka 5 K Prosim, da se na: ročl samo od mene. Naslov |«:
?L Jurlšlč, lekarnar v Pakraea t. 65. Slavonija. Denar se poit|e naprej ali s poštnim povzetjem.
3111 10-1
P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup In prodaja raznih zemlji*6, stavbi&č, posestev, gozdov, travnikov, njiv I. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se Izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasni'a, bodisi glede nakupa ali prodaje.
Se priporočam Loreno Rebolj 3186 1	Kranj, Glavni trg 189.
naročite cenik ar
zlatnine In srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26 2
Velika zaloga ur, samo
švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena In se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. zajec,
urar In edini zas>opnlk švicarske tovarne ur. — IJubUaaa, Star. tre M.
OOOOOOOOOOOO900003OOOOOOOG OOG OOO^
S Od 25. decembra 190$ do 25. januarja 1999. g
prodajam v Šolskem drevoredu na svojih stoj- Q nicah na levo od jubilejskega mostu	O
pr ima slanino §
8 brez kože, od prašičev iz lastnih pitališč.
P	I. vrste kg. 150., II. vrste kg. 1 30.
O ——— Meso istih prašičev —
O	I. vrste kg. 140., II. vrste kg. 120. ^ 5
g	VelespoStovanjem ELIJA PREDOVlČ O
O 3471 4-1	podomača „Židan".	g
OOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOO
Lepe, sveže, brezvejne
bukove hlode
dolge 1 80 in 2 35 m 2888 5 kupuje po najvi&jih cenah
franko kolodvor kupca ali prodajalca
Fran Švigelj
tovarna stolov, Breg, p. Borovnica.
Naznanim slavnemu občinstvu, da prodajam vsakovrstna 3248 4-1
S pristna vina
po zelo znižanih cenah.
Se priporočam z velespoštovanjem
I Graiser
zaloga vina, Prlmskovo pri Kranju.
1 Kje se dobe najboljši poljedelski •troji, kakor mlatilaioe, gepeljni, 6istilnioe, profte za sadje. i. t. d.?
1703	Edino le pri: 26-9
FR. STUPICA
v LJubljani, Mar. Terezije cesta št««. I., Valvasorje* trg štev. 8.
i
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih Izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji to.povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebifiin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih kriiev, tehtnic
na
ie
ine K lic I
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4' 00 kom. takozvanih
vojaških kocev za Konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 om veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrSe le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 O.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so dešla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbt, rja, Ilosva, Grlinwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.	2267
Ceino posteljno perje.
1 kg si vej belega sivega
vega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 1», od 5 kg nadalje poitnine proito.
Dovršene postelje pbo0Cne,n?,
zelo goslegs, j I ko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanklng-blaga, 1 pernica velikost 170X118 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim meh klin perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1», 14, 1«; blazine K 3, K 3 40, K 4. Proti povzetju razpoiilja poitnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dčieniei ftt. 223.
Češki les. 2599 52-5
Za neugajajoče denar naza|. Ceniki zastonj in poit. pr
BUDILKA Z ZUONILOn K6*50
z bitno opremo liki zvonu. 2049
I kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečim steklenim cifernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer
kron 6*50.
3 letno jamstvo. — Razpošilja po povzetju
NoKs Bobnel
I>iiiiaj IV
Margaretenstr. 27/19.
Cenik s 50: 0 slikami zastonj in franko.
I^ajtooljši češki izvor !
Ceneno posteUno perje!
S. Banljeh
1	kg alvega, skubljenega. dobrega perfia S K; 'kg boljiega
2	K 40 vinarjev, polbetega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 vin., 1 kg Izredno finega, »nelnobe-lega, skubljenega 6 K 40 vin. In 8 K; I kg sivega puha 6 K
1584 J5-'! In 7 K; 1 kg belega puha 10 K najfinejši prinl puh 12 K. - Pri odjem 5 kg se poil|e franko
Dovriene postelje ^vrn^^^^e^VmlTdrir.'^
..5* ri™«n«S« nanklng-blaga, 1 pernica, 180 cm dolga 116 cm iiroka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga In 58 cm ilroka, napolnjena z (ako lepim, mel.klm perjem 16 K, z Izredno finim polpuhom 20 k, z najflnejilm sivim puhom ! JCl.10!?m*inS p«r"'« '0 k, 12 k. 14 k, 16 k; blazine s K, 8 K 50 v. 4 K. - Za neprimerno denar nazal. Zamenjava dopustna. Polili« proti povzetju od 12 K vUje franko S. BENISCH v Dčienlcl It. 71 Cechy - Ceniki zastonj in franko.
Priporoča se slav. občinstvu slo< venska trgovina pri
, dežniku"
2554 v Ljubljani 7-5
Stritarjeva ulica — Lingarjeva ulica
po celem svetu znana.
Velika izbira jesenskega in zim* skega blaga za ženske in moSke obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženilaste, svilnate Serpe in rute.
Popolna oprava (balISt) za neveste. Strogo poštena postrežba. Cene najnižja.
sieuvHiHiiiiuiufMfHfim,
KimiMMM.mimm*
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Vrhniki
delavnico za kUparsko In ključavničarsko obrt ter napeljavo vodovodov in se
priporočam v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spa-dajočih del.	3449 2 1
Z. velespoštovanjem



if
ivan Leskovec
ključavničar in klepar na Vrhniki.
Vina.
Mu Lešnik & Co.
veletrgovina z vinom Q
v ilirski Bistrici, Notranjsko,
razpošilja zajamčeno naravna istrijanska vina po najnižjih 3446	cenah!	4-1
Vzorci In ceniki na zahtevo!
Skupni rezerva sklepom 1907 Sez »totlsot kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3,600.000 kron.
Zadružnikov čez 550.
G
lavna
reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu St 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
4% 7.
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Tekati račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun postne hranilnice St. 490B6. Telefon it. 136.
mmmmmmm**
iimiuinuiiniiiminminiim
jnillTUIlllTIl'

:: Se vedno najboljše in najcenejše 30 naše ::
slamoreznice
katerih imava nad 100 v zalogi in si vsakdo najlažje izbere.
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah. UIIlllllllillll.xillllli.lixn 1111 IT*
nnmnniiTi
miTinTTiTiin
mmmmmttr
r
L
Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- 4
Kari Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. tm 11 vit 1 mlinu 1 nt iimm
Krepkega dečka
ki je spolnil 14. leto; sprejme pod zelo ugodnimi
Eogoji v uk pekarija Lovro Su&nik v Škof ji okl.	3353 2-1
O >
cn
Slovenska trgovina
,Pri platnarici-
Poga&arjev (sadni) trg itev. 3
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo	2555 6
manufaktamega blaga.
Nizke cene! Točna postrežba!
Dobre harmonike K 4*80.
Nad 50.000 komadov razprodanih.
Nlkake carine t Jamstvo 1 Zamena dovol|ena ali pa denar nazaj.
Št. 3003/i, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm | K 4*80. - Št. 677 '/< 10 I tipk, 1 reg., 28 gla., vel. 130/15 cm K 5-20. - Št. 1656 »/« 10 tipk, 2 reg., 28 D glas., v. 30/15 cm K 5 I- St. 305 3/, to tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20. - Št. 663V, 10 tipk, 2 reg., 50 glasov, vel. 31/15 cm K 8.—. Šola za aamouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hanns Konrad
razpoiiljalnioa glasbil v BrUxu 2624 itev. 1011 (Ceftko). 10-1
Glava! cenik a SOOO slikami zasloni.
3 učence
za kamnoseika obrt
rejme takoj tvrdka Feliks oman v Ljubljani. 3251
spi Tc

Svoji k svojim!
<u u
■a
o
>
o a.
a> >
a>
j= ss
tsi
r
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena ' umetno vrtnarstvo je
Alojzija Korslka v mm
katera obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se pre-skrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševa« lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in Šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cenik la leto 1909 Je brezplačno na ————— razpolago. ————
Z odličnim spoštovanjem
3299 io-i AloiziJ Korslka.

M
BO
3*
1-4-
rt <
JSS. rt
■o
o
<
C/J O
o.
o rt
s
Oobro izurjenega, spretnega
strugarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov i»> ..„, p. Borovnica. Plača po dogovoru.	__2887 5
Budilka
s stolpni m zvoncem, Ia kakor., 80 ar idoča, ki bije ure in pol-ure ter ima glasen bud. zvonec, 8 sTetlogladkim okvirjem, 30 cm v premero, kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, 3 letnim pismenim jamstvom samo K 6*60 samo 8 ponoči svetežlm kazalnikom K 7-20. Nlkak ririko! Zamena dovoljena alt deaar nazaj l — Razpošilja proti povzetju ali prejvposlatvi denarja Prva tvornlca ur t Brizu
Hanns Konrad
c. In kr. dvoral zaloinlk
v Briixu št. 567 (Češko).
Bogato ilustrovan cenik z nad 3000 podobami pošljem na zahteve zastonj in franko.
8625 10 1
Lepo nouoletnn darila.
Domača najcenejša in najbogatejša tovarniška zaloga na Kranjskem, izvoz ur, zlatnine in
srebrnine na vse kraje sveta. Najfinejši ftivalni stroji, kolesa in vse
kolesarske potrebščine. Na ogled in obisk vljudno vabim
31365 2	Franc čuden
Naročajte lepe cenile s koledarjem zastonj! »rar< tr«0™> »osestnlk ln de,Dl{ar t0'ftrn "lcar8klh "UnlCD"ur" Naslov: Fr. čuden, Ljubljana. V Ljubljani, nasproti frančiškanske cerkve.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trs M« 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOH^FCSnl ttj 19
sprejema hranilne vloge vsak	Jk
delavnik od 8. do 12. ure	^
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov der Rsntkii davek plafia hranilnica sama. = Kanonik A. Kalan j. r., predsednik.	(jfe^
31 O to je, daje za 200 kron k 0 9 kron 50 vinar, na leto.
ir, ne da bi s« njih obrestovanje prekinilo.
===== Najsigurnejša prilika za Štedenje.
Kanonik J. Su&nik I. r., podpredsednik.
P070RI
ČITAJI
POZORI
Pakraške želodčne kapljice
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-
bavanja.
3139 10— 1

Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena Ja za 12 steklenic (1 dvanaistorica) 5 K franko ne vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA. lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija.)
Ustanovljeno 1832.
najboljše oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekaiajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja 2961 5*-4 po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, aka in itekl. kleja. — Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov.
\> istr. ceniki se dobe brezplačno.
▼ ofnji t
2927 50
0 Ameriko In Kanado
najzložnejia, najcenejša In najvarnejša
Cunard Line
Bllliji t rfhotf iz domafie luke
Trata i PannonU 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia 4. marca 190>.
LiverpoUi Lusltanlja, (najboljši, največji In najlepši pjr.-ilt sveta), dne 6. februarja, 27. hbr., 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja iyt)9, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila In vo»ue karte pri Andrej Odlaaek, Ljub-|ana, Slomlkt vt ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
In Iranko moj
veliki iltiktrnvani cenik z nad 3000 pod..batni ur, zlatnine, arebrnine itd.
Prva tovarna _ _ ur v BrU*u ^aSte- št. 936 (Češko)
Hann« Konrad
c. In kr. dvorni založnik.
Prmva čvicAreka nik. t.nk.- reinon or», aintem Koskorf K 5"—, 3 komadi K 14"—. Kcffistr. Adler-Koflkopfnik. ank.-rero. uraK7 — Prava »rebrna reui. u a K H 40. Nikak risiko! Zamena dovoljena 2622 ali denar nazaj. 90 7
Zastonj in poštnine prosto
počljern vsakomur veiiki in bogato ilustrovani glavni katal-g z nad 3000 podobami vsakovrstnih solidnih, dobrih in conih
giasb. izdelkov. C. in kr. dvorni zuložnik
i Hanns Konrad
rar.poilljslnlcs
. - ^laHbll v Brihcu
*teT. 6«6 na Ctikem
Gosli za šojo brez Joka K 4 80 6-50, 6 — iu Tišje. Lok ra gosli K 0 80, 1- — . 1 40 in višje. Nikak riziko ! Zamena dovoljena ali de-2623	nar nazaj.	7
Puftke!
Lancaster . od K 26 — Flobertpuike , , 8 50 Pištole . . , , 2-Samokreil . , , 5' —
Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 11
F. Dušek. Optično 123, Čechy.
Odlikovano. Uutanovljeno 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko,
Ako hočete sooie dete
K 515.000
glavni Sobftli
ip vsako- 4f>
15 ^n, 15
pri nakupu šest, gotovo izžrebanih orig. srečk, ki se vedno zopet lahko prodajo.
6 oris. srečk:
i avstr. rdeč, križa I ital. rdečega križa I ogersk. rdeč. križa I basilika ,Dombau' I srbska drž. tobač. 1Josziv,Gutes Herz' Prihodnji dva žrebanji že 2. in 15. Jan. 1909.
Vseh 6 orig. srečk za skupno ceno 181 K ali v 36 mesečnih obrokih po 6 K Ze prvi obrok zagotovi igral, pravico do vseh originalnih srečk pod oblastv. nadzorstvom. Cenik žrebanja ,,Novl dun,Merkur" zastonj
Menjalnica OTON SPITZ
D u n a] I., Schotten-rlng samo 26, vogal Oonzsgagasse. :j:t64
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel.o,
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanj! 1935 25-17
■a «• revmatizem,
Protin
ti naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasli snovij pripravljen. Bemmel - ovega olja protiprotinuinrevmi. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Cbem. Pnarm Laboratorlum
KART. RE.V3TEL, Lands-hut 100. Bavarsko.
11573 26—10
5000 ur zastonj
Cenik potllem vukomor brezplačno In poti. proilo.
Kron
Roik. pal. J -arebr. rosk. 6* želez . T-arebr. dvoj. plati. . 8 -
Kron I budilka . - t« I aveteča 3'— zbitj n.zv. 5-kuhinjska . 8—
a z nihal. 7-zbltj.n zv. z budilko 10 — z godbo . 12'—
Izvirne OmefCa, Scham-miaen, OlashBttc, Helloa, Amallu, c. kr.ptelzk od K 13, kakor ludl zlatnina In srcbrnlna po Iz", tov cenah. 3I< tno Jamstvo Zamena sli denar nazaj.	2409 II
IV., Marfarctenstr. 27 19, v lastni faiil.
Zapriseženi cenilec In veitak. — Na|večja in na|slarejt Ivrdka. — Uetanovl|eno IH40. - 5000 .lik v katalogu ■:	zaalonj In trsiko.
m Bčhnel. Dunaj

}
Izšel je občeznani Legvartov
IV. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine ::	in prašičev.	::
Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Živinozdrav-ništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Merjenje lesa. Preračunanje v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega, v umnem kmetijstvu preko-::	ristnih navodil.	::
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1'80, in se naroča pri ii Iv. Bonaču v Ljubljani. tt Vsled prihranitve dragega povzetja se :: naj znesek naprej dopošlje. ::
♦4-4-4*4-4"f4«4"f4-4-4-4'4"f4"f4-4'4- 4-4-4-4-4-f 4"»4«4-4-4-4-4-4-4-4"*"+ 4,4,4.»4.
* *	I	f^io i n
Ustanov. 1.1864.
Prva domača slov. pivovarna
Telefon št. 210
i G. AUER=jevih dedičev
] * Ljubljana Wolfove ulice st. 12 Ljubljana.
2549 10
Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svojo izborno
:: marčno pivo::
v sodcih in steklenicah.
4 +4*44«4"f4"4-t-4"f4-4-4"t'4'4<4*4<4'4' »4«4«4»f4.4 4.4.44^44.4.4.4 4.4.4.4.4 4.4.4 4*44.
lada|ataJ| I« o<fovor«l ■radnik: Dr I(omI| fltalk
Tiskala: .Katoliška Tisku«*.