h% m koristi delaeakega
.¿udatva. DtUvci m opra-rU««i do im|i, kar pro-
due ire jo.
Tki» poper U devoted t« the inUraiU of t ko working d«»». Workers aro • ntitled to oil what thoy produco. v
Entered as «econd-claas mattar. Dar. t, 190T, at tka po»t office at Cklea«o. 111., undar tka Act of Cou*raaa •! Marek 3rd. 1»7».
Offici: 4008 W. 31. St., Chicago, III. Delavci vaeh dežela, združite te!M
PAZITE
na številko v oklepaju, ki •e nehajo polog vnioga naslova, prilepijo-noga »podaj ali na
..uku, Ak. j. (545)
številke ........ * 7
tedaj vam a prihodnjo Itn-vilko našega lista poteče naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj.
STEV. (NO.) 544. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, 1LL., DNE 12. FEBRUARJA, (F£BRUARY 12.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Demokratična propaganda in Nemčija.
t Tree translation filed with tka poatmaatar at Chicago. 111.. February IS. 1919, aa required by tka act of Oct. lan.
Stena dkoraj neprodiroie tišine, ki je obdajala Nemčijo, je bila eno tistih dejstev vojne, ki so povzročila največ zmed. Kakor «e poslužujejo Vladarji Nemčije vsakega sredstva, da preprečijo svojemu narodu reemične vesti o dogodkih v zavezniških deželah, tako »e tudi trudijo, da bi o-staJa tujina v temi o tem, kar «e godi v Nemčiji. Zanimivo je zategadelj čitati sledeči članek nekega nemšikega učenjaka, ki ga je The Pulblic dobil od dr. Davki Starr Jordana, iki garantira za njega avtentičnost, dasi prosi, naj se zamolči avtor-jevo ime iz razlogov, ki so popolnoma jasni človeku, če čita, kaj da predlaga ta razutoini kajzer-jev podanik. .
Članek se glasi:	/
'Pospeševanje demokracije v Nemčiji potom propagande je neizogibina naloga v fonmuliranju pametne iu konstruktivne zunanje politike. Največji vtisrk dela dejstvo, da stoji 21 narodov v vrsti proti Nemčiji, vsled česar je nemška ali hin-deirburdka zmaga vsaj nekoliko dvomljiva, kljub uspehom v Italiji, desorganizaeiji Rusije in trdni zapadni fronti, kajti tudi brez Italije in Rusije ne hi bilo upanja na »mago nad prekonioivkiiiii deželami kakor so Zedinjene države, Brazilija, Japonsko, Kitajsko ali Siam. Sovražnost takorekoč vsega nenemškega sveta, *sled česar postajajo nemški narod in nemške osebe v »tujini iz vržene i, bo naraščalo z nadaljevanjem vojne in težave za obnovitev uemškega položaja med narodi postanejo vnled tega skoraj neprestopne.
Kakor pravi .kapitan Persius, posebui dopisnik "Berliner Tageblatta" za mornariške zadeve, se je podmorsko vojskovanje popolnotna izjalovilo. Poročalo se je, da so bile nemške izgube življenja v podmorski kampanji večje od zavezniških. Subniarins'ka vojna je povzročila sovražnost taikorekoč vse Amerike in Kitajske, uuičila je nemške simpatije v nevtralnih deželah (kakor NorveSko, Španija in dr.), razdejala je nemški ugled in je storila nemškemu narodu več škode kakor dobrote. Zastopniki velikih industrij, rudnikov in poljedelskih interesov so že izrazili ifO-
^Atd^ff^fKMI ¡mili negativnih rezultatov subrnarinske vojne, k* se je htla uvedla po nasvetu miiitaristov in miarrnifrtov.
Odkar «e je pričela vojna, je Nemčija sama jzgubila poprečno več kakor 1200 ubitih na dan v prvih treh letih, in najmanj 1500 ubitih na dan v četrtem letu vojne. To je izjavil poslanec Erz-berger v rajhMagu, toda cenzor je preprečil objavo t ¿h žalostnih Številk. Spomnimo se, da so nemški narod premeteno varali prav od začetka vojne o resničnih izgubati. Pogoatoma so objavljali izjave, da raste ljudska moč Nemčije, namesto da bi padala in so jih delali verjetne z nagla-ianjem, da se je 85 odstotkov ranjenih pošiljalo nazaj na bojno fronto, da so bili novi razredi re-
knutov vpoklicani v službo in da so bili prej za nesposobne «poznani možje porabljeni za uado-.uieličanje bojnih izgub.
Število polilabljenih, ranjenih iu bolnih, število pogrešanih in tistih, ki »o padli v jetnoštvo in bili interniram v tujih deželah, se je skrivalo nemški javno* i, a napravilo bi bilo globok vtisk na vsako sodbo v Nemčiji, če bi se Irila pokazalo v hladnih številkah.
Statistika nemških izgub bi bila veliko dopriue-sla. da bi se biLo rfkrušilo podpiranje militarizma, bojeviti duh in tuorala nemškega naroda, če bi bila narodu obzirno podana. Dodatne številke bi lahko pokazale umrljivost med civilnim prebivalstvom», padanje porodov, razširjanje epidemij in bolezni in naraščanje otroške umrljivosti. K temu prihaja padanje, tuiivtam pogibanje nemškega prebivalstva v tujih deželah — številke, ki bi bile v svoji celoti razburile celo najbolj navdušene pod|M>rnike sedanje nemške vlade — in vojne.
Absolutni finančni polom Nemčije >e kaze v padanju tuje iamenjave in diskonta nemške marke in avstrijske krone. Avstrija ima sedaj /a 15.000 uiiljonov kron papirnatega denarja i;i proti temu komaj za ¿100 do 400 uiiljonov kovina* rtih kron, kar pomeni praktično bankrot. Nemški položaj je nekoliko boljši, toda. približuje se tudi rapidno temu stanju. Avstrijska krona se sedaj ceni a približno .'{8 procenti svoje vrednosti, martka s 40 do 50 procenti. Medtem je angleški funt sterlingov in ameiiški dolar ohranil avojo izmen jevalno vrednost in v nevtfralnih deželah u-trpel le prav majhen dfekonto. Obroditev Nemčije bo zelo težak, če ne nemogoč proces, Odškodnin ne bo, in čim dalje t raje vojna, tem teže bo Nemčija pridobila svojo prejšnjo gospodarsko moč. Gotovi zunanji -trgi ji ostanejo morda za vedno zaprti; «nekatere prevzamejo drugi narodi in prodajala se bodo neštete nadomestila za nemško blago. Kakor je dejal predsednik Hambur-ško-ameriške črte A. Ballin: "Za vsak me*ee vuj-ne bo treba eno leto več trdega dela, da dobi Nemčija po vojni zoptft zunanjo trgovino."
ja" kgfte janno alrutne napade, ki jih
nemška vlada in konatitueija. politično iropoten-co raj list a ga. razredno goapodstvo aristokracije,
veleposesti in vojaštva, polkičuo brezmoč in nevednost mas. Nemški »narod sam ne ve ničesar ali pa zelo malo o tem. Iker se mu v šalah pripoveduje, da je Nemčija "dežela z najboljšo vlado*\ najbolj demokratični narod," tn edini prostor na zemlji, »kjer "prevladuje svoboda."
Le tisti Nemci, ki poznajo zgodovino svoje dežele bolje, nego se uči v šolal», spoznavajo, kaj pomeni braniti 'nemško demokracijo" proti 44laž-njivi demokraciji"; otii vedo, da se boj za svobodo v Nemčiji ni pričel danes, an»p:»<k več kakor
pred sJtoletjcm (180G), ko je Freihcrr von Steln, večji Nemec od BismartHka, uvedel olx'insko av-touomijo na Pruskem iu osvobodil kmete tlačau-*tva. Zgodovina revolucionarnih let 1848 in 1849 se komaj omenja v nemških šolah, ali pa se pači, iu tako ve malo Nemcev, kdo je bil Carl Sdiurz, kaj je zagovarjal iu zakaj je bil izgnan iz Nemčije. 'Niti ne vedo, iz kakišnih razlogov so bili iz Nctnčuje r/g mn» tako velilki Nemci kakor liein-rich lleine aH Richard Wagner,
tpoklicati nemškeiiNU narodu danes v spomin ta stoletje stari boj za ljudske pravice v Nemčiji s pomočjo ob'drue izobraževalne kampanje, bi silno pospešilo podzavestne ^truje, ki se ogrevajo za demokracijo in republičaimko obliko vlade, o-menjaje analogije v deželah, kakor Francija, Anglija, Kusija, Švica, Kitajska in Zedinjene države. 1'pozarjau» na delo, ki ga je v tej smeri že sto-rila velika skupina nemških pacific o v in manjšinskih sodaNutov, živečih setlaj v Bernu v Avici, kjer izdajajo radikalen Hrft 41 Die Freie Zeit" izza aprila 1?»17, in odkoder razširjajo propagando po Nemčiji, natančneje med bojnimi silanri, med nemško armado in» mornarico s posredovanjem skrbno rzbramih odborov.
(V New Yohku obstaja j>od<»lni^ organizacija, imenovana *' Prijatelji nemške republike '— 1T2 rmon Stpiare. in zagt>varjajoča demokratizacijo Nemčije.)
Bedo^nost Nemčije se mora-zgraditi na no-,vih podlagih. INndenburški mir je sen, laž, uemo-(očnosti Nekaj resnice je v njegovih besedah: 4Tmeti moramo »iiir, ki pusti več hiči in zraka v Nemčijo.*' Toda luč in zrak ne moreta obstajati v teritorijaliuh osvojitvah, temveč v osvboditvi Nemčije otl militurizma in avtokracije. To je v splošnem, kar bi se moralo nemškemu narodu dopovedati s skrbno propagando. Ne more biti dvoma, da bi taka propaganda dosegla svoje naine-ue in prišla med ljudstvo.
Treba je mieti v ntflslih, da je bilo nemško ljud »tVo trajno zapeljuvaiu», da ne pozna resnice, da še vedno trdno veruje v zmago, da pričakuje velike odškodnine iu otgromno teritorijalno poveče-nje. Nadalje bo podpiralo vlado, alko ui mogoče mfKftmmmAninmm >n|inlni hiiiingwwui» pnpsiijl: prvHe to, in dmtgič. da se zavezniki m» bojujejo za to, da bi napravili' h Berlina ali Kelntorajna francosko ali angleško mesto, ampak za mojo varnost. To je. česar ne»»»«3ki narod ne more razumeti, da je nanpreč nekaj takega kakor e: 4o obran btM vojna od strani njenih sovražnikov.
Ta propaganda bi se i»»orala voditi v nemščini, morala bi b?ti dobro pisana, to se pravi na znanstven način, da talko doseže psihologijo nemškega naroda, ne na da ji le nasprotuje. Člank' ali letaki morajo biti prepričevalni, morali bi biti taki, da bi s svojimi naslovi privabili čitatelje in da bi se premagale cenzorske težave.
Propaganda bi se morala voditi tajno, da ne bi zgrešila svojega namena in da je ne bi prehitela vlada, kakor se je zgodilo z VVilsonovim odgovorom papežu. V%\ dosego nemškega ljudstva iz Švice Mi z Dansikega je več potov, nego je splošno znano. Aeroplani so slabo sredstvo za razširja-nuj propagande, ker ne pridejo dovolj v dotiko z ad renti.
o
Kazlogi, zakaj naj bi se izvršila taka propaganda, so enostavni. Nemška vlada se ničesar tako ne boji. kakor ravno take propagande. S smrtno kaznijo je bilo zažugano vsakemu, ¿kdor bi čital, poaedoval, razširjal aJi le omenjal take dokumente iz uaKprotnišIfcpga vira. ki bi mogli po-rušiti zaupanja javnosti, ali bojevitega duha vojaštva. Nemčija je podala zaveznikom lekcijo, kaj se more v vojni doseči s tako propagando in z intrigami. Ruski polotu je povzročila premetena nemJtca propaganda in italijanske poraze je lahko pripisati enakim vzrokom. Zakaj se ne bi porabile enake metode proti njej? Zakaj se ne bi naučili, lekcij, ki jih je ona dajala, zakaj se ne bi poslu Žili tega nič tnko vitega orožja in zmagali hit reje, z večjim učinkom, z manjšini naporom in manjšo silo, taico da bi h&lo treba premagati manj težav iu bi se prihranilo na tisoče življenj in na miljone dolarjev?
Končno bi taka propaganda demoikracije v Vcmčiji pos-tala blagoslov za nemški narod in za človeštvo ploh. Začnimo torej takoj, spoznajmo, kaj zahteva čas. Vojna se konča, kadar bo Nemčija svobodna. Osvobodimo jo, 'Nemška demokracija se ne more streljati v (Nemčijo, ampak laKUo se spravi v mišljenje ljudstva, in če bo enkrat tam ustanovljena, osvobodi »vet. To je veliki problem današnjega časa. to je 4*bližnjica do miru". Zadnji dogodki na Kuckem jasno kažejo, kaj se lah!xO stori s sredstvi take propagande; resnično, Nemčija nam je podala lekcijo, katero bi se morali naučiti, in sicer kmahi.
Zdi se, da je dvoje potov za dosego zmage Prva je težka, draga, (krvava in uničevalna pot vrreljauj8 in ubijanja in sprejemanja Marti Druga je cenejša, bolj človeška in ibolj inteligentna
namreč uničanie aoi pagatnlo med vojaki in med civilnim prebival-Hh'c»n. In zlasti v sedanji vojni, v kateri ne obsegajo zavezniki nameni tenitorijalnih osvojitev, ampak ostajajo v porušenju avitokracije, monarhoma iu militarizma, bi bilo lože doseči nameravane cilje po cenejši in racionalnejši*poti propagande, kakor s streljanjem in z brezkompromisnimi frazami o razdejanja Nemčije in o pretepu kajzerja.
Na v^ak način »e mora demokracija vkore* militi v mišljenju nemškega naroda, preden se niore v Nemčiji trajno ustanoviti. Kar so zavez-/ niki storili doalej, je le utrdilo militarizem na Nemškem, namesto da bi ga bilo omajalo.
Wilson odgovarja kajzerjema.
(True tranalation filed with th* pontmaater at Chicago, III.. Kabruary 18, 1918. aa required by the act of Oct. «. 1917.
Na uagUima sklicani izredni seji kongresa je predsednik VVilson v pondeljek imel govor, ki izraža, da so za Avstrijo odprta vrata za separaten mir.
Mnogo predsednikovih poslušalcev smatra ta govor «a najmočnejši klin/ki je bil doslej poral>-ljeti, da razdvoji avstrijsko-nemško zvezo in da ldči nemški narod sam od njegovih militarističnih gospodarjev.
Onih štirinajst posebnih toč»k, ki jih je na-glašal v isvojem epohalnem govoru dne 8. januarja, je osredotočil v sledečih štirih načelih:
Prvič: Vsa»k del končne ureditve mora biti utemeljen na bistveni pravičnosti dotičnega posebnega dela in na taki podlagi, o kateri je najbolj verjetno, da bo ureditev trajna.
Drugič: Narodi in dežele se ne smejo zamenjavati, kakor da bi bili živina ali pa zalogi v kakšni igri.
Tretjič: Vsaka teritorijalna ureditev, ki jo povzroči sedanja vojna, se mora izvršiti za blagor prizadetega prebivalstva, ne pa le kot del po-
godbe ali kompromisa med tekmujočimi drža -vanri.
Četrtič: Vse dobro utemeljen« narodne aspi-racije se morajo čim najbolje zadostiti na tak način, da se ne uvedejo novi ali pa obnove stari ele-n>enti nesoglasja in nasprotja, ki bi zopet porušili «vetovni mir.
44Dokler se ne «nore zagotoviti tak mir," je dejal predsednik s pOvdarkom pred poslušalstvom, ki je v prizem!ju in na galerijah vstalo in glasno odobravalo, "nimamo druge izbere, kakor da gremo dalje svojo pot."
Vpričo žrtev transporta na Tuscauiji iu z ozkrom na objavo, da je Rusija definitivno izven vojne in da je Ukrajina podpisala poseben mir s centralnimi silami, je predsednik dejal, da pojde več in vedno več ameriških čet v Francijo, dokler ne bo dosežen pravičen mir.
4'Tragična okoliščina je ta," je izjavil, 4,da je ena stranka v Nemčiji očitno pripravljena in sposobna, da pošlje miljone mož v smrt, le da bi preprečila, kar smatra sedaj ves svet za pravi-
čno.
Odgovor grofa ('Vmina, avstrijskega zuna-
njega ministra j»a njegov govor z dne 8, januarja, je izjavil predsednik, je bil 44izrečen v prav prijaznem tonu."
Zdi s£ — je dejal — da vidi i'črnin temeljne elemente miru z jasnimi očmi in da si jih ne .skuša za tem niti.
X govoru grofa Hertlinga, nemškega kance-larja, ki je bil izrečen dne 28. januarja, isti dan, ko je govoril ('črnin, pravi predsednik, da ne more najti take podlage možnega sporazuma z Zedinjenimi državami.
Von Hertlinga je opisal kot zelo nedoločenega iii žejo konfuznega.
Piedsednrk ni predlagal direktnega izmenjavanja nazorov i»ied VVashingtonom in I Kina jeni. Pač pa je pustil Avstriji odprto pot za korake, ki jih lahko pomeni Jreminov govor.
"Ceriviu — je dejal predsednik — aniatra, da je bilo v moji izjavi (z dne 8. januarja) dovolj povzbujajoee približanje k nazorom njegove vlade, da opravičili je njegovo »mnenje, da daje podla go za bolj podrobno razpravo o namenih obeh vlad."
Toda doma je bilo ponovno uaglašeno, da
mora biti vsak mir, ki se sklene, ustanovljen na načelih mednarodne pravičnosti, za «katera se je postavila Amerika potom svojega peklicanega besednika.
Predsednikov govor je pogostoma prekinilo glasno odobravanje. Kljub •temu, da je bilo le kratek čas prej naznanjeno, da bo predsednik govoril, so ¡bili skoraj vsi člani obeh zbornic navzoči na izredni seji in so se zbrali v spodnji zbornici, da ga slišijo.
Vest o pričakovanem govoru se je razširila do skrajnih delov mesta iu množice so hitele proti kapitolu davno, preden so poldnevni listi naznanili izredno sejo.
Ko je predsednik prišel, so bile galerije nabite in množice so se drenjale pri vratih, ne da bi bile mogle še dobiti vstop.
' Pravijo, da je bilo na sobotni 'konferenci s polkovnikom E. M. Housem in državnim tajnikom Lansingoni sklenjeno, da bo predsednik govoril.
Z ozirom na važnost vsebine objavimo v prihodnji izdaji predsednikov govor v celoti.
Kdo je TroeKif?
(True translation filad with the poctmaater at Chieairo, III., February IS, 191», aa required by the act of Oct. 8. 1917.
Svet pazi na vsako kretnjo, ki jo napravi Lev Trockij. Državniki in ljudski voditelji skrbno tehtajo vsako l>esfdo, ki jo izreče. Kdo je ta Lev Troekij? Pred enim letom je brl takorekoč neznan. Danes je socialistični zunanji minister ruske republike. Kakšna je njegova preteklost ? Kakšno izurjenost ima v revolucionarnem giba-nju, da je sposoben sestaviti knjigo kakor 44Bolj-ševiki in svetovni mir," ki jo objavljajo kljub
njenim marksističnim temeljem vodilni časopisi sveta? Odgovor daje Lev Trockij sam, ki je zadnjo pomlad, približno teden dni, preden je zapustil New Yor»k, tla se vrne v Rusijo, napisal sledečo črtico o svojem življenju:
Rojen sem bil pred oaemiu tridesetim i leti v majhni židovski naselbini v južni Rusiji v kenton-ski guberniji. Ko mi je bilo približno štirinajst let, sem vstopil v gimnazijo v rernigovu in kakor večina dovzetne rtuske mladine aetn bil kmalu in-teresiran v revolucionarnem gibanju. V Ameriki
M»
se zdi, da porabijo dijaki mnogo svojega časa za šport, za raznovrstno žoganje. V Rusiji rabijo mladeniči in tudi dekleta svoj prosti čas, da čita-jo knjige kakor Bucklejeva 44Zgodovina civilizacije," Marxov "Capital", Kautskijevo "Socialno revolucijo" in naše lastne velike klasike, ki dihajo strast rcvolte. Naš prosti čn« je večinoma posvečen podzemeljskim socialističnim shodom in razširjanju propagande meti dHavci po mestih in kmeti po deželi.
.laz nisem bil izjema tega pravila. Stvar re-
volucije me je pograbila zgodaj v življenju in njena roka me ni nikdar več izpustila. Dela je bilo v resnici mnogo izvršiti. Ko mi je bilo malo več 'kakor dvajset let, se je ruska revolucija razširila v mogočen plamen. Mnogo mtadine, ki je imela kaj izobrazbe, se je vpisala za boj zoper nepopisni earistični sistem, pripravljena, da napravi konec grozi, ki jo je dolgo trpel ruski na roti.
Moja vaeučiliška'izobrazba je bila prekinje-(Konec na 8. strani.)
Slovensko republičansko združenje.
, SEDEŽ V GHICAOI, ILL
IZVEfiEVALNl ODBOR:
Frank BoatiČ, Filip Godir a, Martin V, Konda, Etbin Kristan, Frank Kcrže, Anton J. Tcrbovec, Joie Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovieb, Ludvik Benedifc, Frank Vcranie.
CENTRALNI ODBOR.
John Erntene, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Aavs, Frank Udovich, Andrew Vidrich, Stefau Zabric, Leo Zakrajšck, An-' ton Zloga r. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki sa doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim se pravilno prijavijo m izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve jc sledeči: Anton J. Teroovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, III.)
SLOVENCI V MILWAUKEE!
Lokalni odbor Slovenskega Republikanskega Združenja v Milwaukee, Wis., je sklenil prirediti ▼ nedeljo, 24. februarja t. L ob šestih zvečer JAVEN SHOD v Harmonia Hali za cilje Slovenskega Republikanskega Združenja.
Na shodu poroča član izvrševaluega odbora S. R. Z. Etbin Kristan.
Tukajšnji lokalni odbor pričakuje, da se odzovejo Slovenci v Milawukee in okolici v največjem številu temu vabilu in tako pokažejo svoje pravo mišljenje.
Slovensko Republičansko Združenje se jc porodilo iz ameriško slovenskega ljudstva samega. Ideje S. R. Z. so ideje tega ljudstva. Vsi, ki smo
prinesli naprednega duha iz stare domovine če* morje, in ki smo si ga tukaj še okrepčali, želimo za svoj narod, da ae remi habsburške avtakracije, da se zed i ni z ostalimi Jugoslovani in da doaeie
najvišjo mero svobode, ki je v danih rasmerah
mogoča.
Kje je Slovenec, ki se ne bi strinjal s temi
načeli!
Habsburške dobrote ao se najedli vsi narodi v Avstro Ogrski, a gotovo imajo tudi Slovenci v tem dovolj izkušenj. V dobi, ko se rušijo avtokra-cije, tudi za habsburško ne more biti več prostora. Gospodje po 14božji milosti" nam ne imponirajo ve«; tudi llabsburžaui so nain le ljudje, v katerih ne moremo spoznavati nikakršnih nebeških sinov.
Želimo zedinjenje Jugoslovanov. Želimo ga zato, da postanemo močnejši. Združene uroči napravijo iz nas lahko faktorja, ki bo uspešno sodeloval pri splošnem napredku vsega človeštva. Želimo ga zato, ker moremo le na ta način sami priti do miru in še posebno zato, ker je taka rešitev jugoslovanskega vprašanja nujno potrebna za svetovni mir.
Želimo pa tudi svobodne uredbe az svoj narod, iu ker jc nadaljna povzdiga mogoča le iz republike, nikakor pa nc iz monarhije, pa naj bo kolikorkoli44demokratično" drapirana in zakrinkana, želimo republiko.
Vemo pa, da ne pade narodu nobena svoboda sama od sebe v' naročje kakor zrela hruška z drevesa. Brez sodelovanja naroda samega se ne more nobeno vprašanje rešiti po volji naroda.
Omenjena načela so načela Slovenskega Republikanskega Združenja. Organizirati Slovenec za delo v ziikislu teh načel je pa naloga Slovenskega Republikanskega Združenja.
Slovenska naselbina v Milwaukee noče v teiu oziru zaoatati za drugimi Slovenci v Ameriki, in dne 24. februarja pokaže to na svojem shodu. Treba je, da postane ta shod pravo manifestacij-sko zborovanje imlwauskega slovenstva; vsi rojaki torej na*a shod!
Lokalni odbor.
IZVLEČEK ZAPISNIKA OliUR IZVRiEVAL NEOA ODBORA S R. Z. 39. JANUARJA 1918.
Začetek seje ob po Ide vetih zvefer. Za predsednika je bil določen br. Kristan. Brat tajnik prečita nekatera pisma informativnega značaja, ki ae vzamejo na znanje. Poroča o dohodkih in predloži raJune, ki se odobre. Priporoča, da bi se nabavi) ufadni pečat in nekatere potrebne tiskovine. Se pooblasti tajnik, da to preskrbi.
Dalje poroča br. tajnik o reviziji pri S. R. Z., ki ae Je vršila 19. januarja 1918. Navzoč je bil br. M. Petrovčič iz Clevelanda in br. F. Veranich iz Milwaukee. Brata L. Benedika iz New Yorka je nameatoval br, Joe. Steblay U Chieage. Nadzorniki ao pregledali knjige iu račune tajnika in blagajnika in našli vse v redu, kar ao potrdili a svojimi podpisi. Poročilo o reviziji je bilo poslano vsem listom, ki ao glasila S. R. Z.
Na vrato pridejo še nekatere zadeve, nakar poroča br. Kerže o shodu v Clcvelandu, ki je bil sijajno obiskan. Ljudstvo je po veliki večini za ideje S. R. Z.
Radi velike zaposleno«!i vadi članov izvrše-valnega odbora se je vdaja Slov. Review zakasnila. Izide pa, kakor hitro bo mogoče gradivo zbrati.
V pretres se vzame zadeva zastopnika Slov. Del. Sokola v Chicagi. Imenovano društvo je določilo Mr. Ivana Kusharja za svojega zastopnika na ustavnovni konvenciji S. R. Z., kjer je kazal, da se strinja z vsemi sklepi večine. Ker ni nikdar oporekal, niti poslrfl resignacije bodisi sam ali potom društva, katero je zastopal, ae je smatral za Člaua centralnega odbora in kot tak je bil ogla-ševan v vseh glasilih S. R. Z. dkoro pol leta. Zadnji čas ae je zvedelo, da je prevzel neko odborni-ško mesto pri čikaški podružnici Slov. Nar. Zveze. Ker je imenovana zveza nasprotna Slov. Re-pub. Združenju, izgleda to zelo čudno. Vsled tega se naroči tajniku, da pofove pri odboru Slov. Del. Sokola 44Chicago", katero društvo je večkrat dejansko pokazalo, da se strinja z idejami S. R. Z. — da li mu je kaj znanega o tem iu če ne smatra za umestno imenovati drugega zastopnika.
Končno poroča br. tajnik, da se je S. R. Z.
pridružilo aamostojtio pevsko društvo 44Slovan" v Pullman, 1)1. in imenovalo zastopnika v centralni odbor v osebi Mr. Joa. Fritza. Poročilo se vzame na saanje.
Reja se zaključi ob epajijtili zvečer Za Slov. Repub. Združenje;
Anton J. Terbovec, tajnik.
VIII. IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. R. Z.
Frank Milavee; Black Diamond, Wash. $1.00;
—	Mih. Ivanšek, Brooklyn, N. Y. 50c; — Minka Alesh, Chicago, 111. $1.00; — Mar>' Divjak, Chi cago, Hl. $2.00; — And. Pelhan, Corwin Springs, Mont. $1.00; — Martin Mentony, Detroit Mich, nabral $18.70; — F. J. Kramar, Farrell, Pa. 50c;
—	John Kogov&ek, Pueblo, Colo. $5.00; — Frank Jermančič, Sheboygan, Wis. $1.00; — Fr. l^epar, Fr. Ovca, And. Zupan, po $2.00 in Joa. Uvrič 50c; vsi v Sartell, Miun. (poleg tega še $&50 za aloveuske vojne ujetnike v Italiji); — Matt Ver-hovec, Co Uli u wood, O. prebitek vsote nabrane na shodu $7,20, — J. Grilc, Denver, Colo. $1.00; — društvo Delavec štev. 17, S. S. P. Z.,.Aurora, Miun. $5.25; — Alb. Hrast, Duquin, I1L $100; — Jae. 1st en ič, K. Palestine, O. poslal $480; — Jt B. Mihe liri i Iv Helena Mout. $1.00; — Mary Ud®-vidi, nabrala na cvetličnem plesu v dvorani S. N. P. J. v Chicagi, $5.12; — F. S. Tauehar, nabral v "plehastega" bivola ravno t am $5.00; — dohodek "polštertanca" ravnotam $3.71; — F. Ko-mit be r, Detroit, Mich. $1.00; — Jo«. Juvan, W. Newton, Pa. $3.00; — L. Zakrajšek, Mäwaukee, Wis. $1.25 ; — dr. Slovenec itev. 68 S. N. P. J. Ra-cine Wis. $2.20; — dr. štev. 27 S. S. P. Z. forest City, Pa. $5.00; — Joa. Bliah, $2.00; Fr. Gartner, $1.25, M. Ciganič, 50c in J. Peloza 25c, vsi .v Chicagi, 111.; — Ignac Patj.-, Norrie, 111. $2.00; — Dr. Danka štev. 124 J. S. K. J. La Salle, III. $2.60; -Fr. Rataic, Forest City, Pa. nabral $1.80; — Mart. Volčja k, I)unlo, Pa. $2.75; — Jos. Robič, Arona, Pa. $1.50; — Jos. Knaus, Newberry, Mich, nabral $23.00; — M. K., Herrin, 111. *1.00 (za slov. vojne ujetnike v Italiji); —- Mike Žugelj, Murray, Utah, nabral $5.25.
Alton J. Terbovec, tajnik.
IZ URADA TAJNIKA LOKALNE ORGANIZACIJE S.
V CHICAGI, ILL.
R. Z.
Tretja redna seja zastopnikov društev, združenih v lokalni or ganizaciji S. R. Z., se je vršila 7. februarja. Navzočih je bilo 24 zastopnikov, ki so reprezentirali 13 društev. V lokalni organizaciji je združenih 18 društev, toda zastopniki treh društev niso bili navzoči na tej seji Od enega teh društev so nam poslali izjavo, da sta oba zastopnika zadržana in se jima ne bo mogoče udeležiti seje.
Koncert in veselica, ki jo jc priredila lokalna organizacija dn€ 27. januarja, je kljub neugodnim vremenskim razmeram precej d<x bro izpadla. Prodanih je bilo do 500 vstopnic, toda natančnega števila še ne vem, ker mi niso povrnili člani, ki so prodajali vstopnice v predprodaji neprodanih vstopnic, oziroma denarja. Veselice se je udeležilo do 600 oseb, toda dopisnik Clev. Amerike jih je videl samo sto in "nekaj Cehov in Poljakov."
Čisti dobiček veselice je znašal $150; v tem računu niso vštete le nepovrnjene vstopnice, oziroma denar.
Skupni dohodki lokalne organizacije do 7. februarja (vštevši veselične) so znašali $52.66, skupni stroški pa (vštevši veselične) $486.00. Od tega denarja se je izročilo centralni blagajni S. R. Z. $100. Drugi stroški odpadejo na veselico, letake, tiskovine in druge take podrobnosti. Vse delo na veselici je bilo izvršeno brezplačno. Tamburaško in pevsko društvo Lira je pomagalo a svojimi pevskimi in tamburašikimi točkami k boljšemu uspehu te prireditve. Za svoj trud ni društvo Lira zahtevalo nobene odškodnine.
Ožji odbor lokalne organizacije izvršuje vse delo brezplačno.
Resolucija, prečitana in soglasno sprejeta na tem koncertu, je bila v prevodu poslana na razna odgovorna mesta.
Lokalna organizacija priredi dne 24. marca velik javen shod v dvorani Hoerbers na Blue Island Ave., blizu So. Ashland Ave.
Sklenjeno je bilo, da lokalna organizacija priredi igro in veselico proti koncu meseca maja. Želja zastopnikov je bila, naj ae priredi igra 44Ne da se prevaritl," ki jo je spisal E. Kristan in ki izhaja sedaj v Prouveti. Ker ima Prosveta vse pravice do igre, se pooblasti v to izvoljeni odbor (Chas. Veael, F. J. Aleš in A. J. Terbovee) da
vprašajo glavni odbor S, N. P. J. za dovoljenje uprboritve. Imenovani* odbor treh članov ima polno moč ukrepati in pripraviti vse potrebno, kar ae tiče igre in veselice.
Društvo George Waahington, štev. 270, S. N. P. J. v Lyons, III. se je pridružilo čikaški lokalni organizaciji in takoj ob pristopu prspevalo $5 v blagajno lokalne organizacije. Druitvo se je zavezalo, da bo redno vsaki mesec prispevalo to svoto ($5). ^er jc vse naše gibanje odvisno od prostovoljnih prispevkov, je želeti, da bi tudi druga društva naše organizacije posnemala vzgled društva George Washington.
Natančnejši spored shoda, ki ga priredimo 24. marca v preje omenjeni dvorani, bomo objavili takoj, ko dobimo govornike. Sklep seje je bil, naj tajnik pozove pevska društva Lira, Slovan (iz So. Chieage) in novoustanovljeno pevifto društvo Sava na aodelovanje pri tem shodu.
Razvite kar najživahnejšo agitacijo za ta ahod, da se a tem., pripomore k obilni udeležbi.
Jagode
Zvonimir Kosem.
Pa je bil moj stric Martinek že v letih, iu krivila eirni je hrbet, lasje so mu polagoma siveli in iresle so se mu roke in noge — ali tistega pomladanskega jutra, ko se je v vrisku in smehu kopala v dolini sredi zlatega morja solnčnih žarkov bela /Jagnjenica in so širni gozdovi ponosne Jat-ne z bučnimi /pesmimi pozdravijali, je prišel k nam gor na holni talko skaikljajc in prožno, tako pomlajenih (kretenj, 'kakor da ima šele komaj trideset let. Prišel pa striček praznih rok k nam seveda ni; v tresoči levici je prpžil Štefan rumene starine, v desnici pa je tiščal — kdo bi se tega nc razveselil?.— šopek zrelih, rdečih jagod. Tako je zavil skoraj plešočih korakov, radostnih lic in smehljajočih se oči proti naši zeleni utici, kjer nas je zalotil, vse domače skupaj, ravno pri bornem zajtrku; z živahnim zamahom tresočih se rok nas je nenadoma zvonko pozdravil in omahnil nato sopeč*na klop pod košato trto, ki «e je spe-njala v utici po steni navzgor prav do vrha stropa.
44O, kaj, dane» ste pa kasni . . . Kdaj sem 'že jaz zajtrkoval! . . . Pa poglejte, kaj sem prinesel!"
In stric je dvignil šopek z rdečimi jagrdami visoko v zrak.
44Jagode že, stric?! . . . Pa kje ste jih dobili?"
Vsi hkrati smo otroci planili od mize proti stricu, ki se nam je sladko smehljal.
44Kdo je najbolj priden?"
"Jaz" je vpila Polda. .
"Jaz!" je kričala Zinka.
44Jaz!" sem prosil jaz.
Stric je nagnil šopek nižje.
44Nate! ... A nikar se trgati sa jagode — po bratovsko si jih morate razdeliti ..."
Koj smo imeli šopek v svojih rokah, koj smo priče4i z bratovvtko delitvijo; na vsakogar izmed nas je prišlo ravno po petero jagod, ki pa niso ostale dolgo cele.
44Pa kje ste jih dobili?" smo izpraševali strica in se gnetli okrog njega.
14Na rebri ob mojem vinogradu,' 'je povedal atriČek. 14O, še veliko jih je . . . gladko ve« breg
i'e kakor s krvjo poškropljen, tolik*» je jagod . . . ^udno, da nisem že prej tega zapazil . . . Pridite danes popoldne k meni, otroci, pa se boste jagod lahko sami pošteno nazobali! Kaj ne, da pridete?" '
Seveda ni bil s tem stričevim povabilom nihče bo4j zadovoljen kakor mi.
4 4 Pridemo'M smo hiteli in se «pravili ropei nazaj k mizi nad koruzne žgance.
Striček je tudi vstal iu postavil Štefan s starino hrupoma na mizo.
44Na, to jc zadnji ostanek starine . . . kar lepo spravi!" je dejal materi . . . "Pred tremi meseci sem moral pedložiti sod, zdaj se pa tudi ta nc izplača več, ker je prazen . . . Dobro, da trta lepo kaže — bom imel vsaj jeseni sod zopet poln . . . Zdaj moram pa dol v vas, imam pri Medvedovih nekaj opravka, ^iijo!"
Ročno se je zasuknil, zunaj pred utico se je pa še enkrat obrnil:
44Popoldne, otroci! . . . Nikar pozabiti!"
In odšel jc po holmu navzdol v vriakajočo dolino . . .
n.
Tako prijazen in priljuden jc bil dom strica Martinka, da bi čepel človek kar vedno v njegovi mračni sobi na Čelešniku in se razgledoval kar vedno po polikanih stenah iu po manjčkenih okencih ter zelenih polkencih, ki so kakor iz daljave smehljaje vabila in mežikala nemirno iz mraka. Od nas do stričevega doma je bilo komaj četrt ure hoda. Bil pa je ia stričev dom tih. Vrli položnega, z vinogradom pok ritega brega se jc šopirila siva, s slamo krita hišica, ki jc imela zelo nizek, prijetno, mračnat dimnik, iz katerega se jc vil mnogokrat pepelnat oblaček v rahlih vijugali proti nebu; pol hišice je služilo za sobo in kuhinjo, ipol pa za zidanico, kjer so prežali iz teme trebušni sodovi; ne daleč od hišice «.ne je ko-šatila velika stara tepka, kraj vinograda pa se jc grela ozka sotnčnata reber. Ej, prijetno jc bilo pri stricu Martinku!
Ko smo dospeli tisto popoldne otroci na njegov dom, je striček že sedel na klopi pred lisico in cikal tobak.
44Prav, da niste pozabili!" nas je pozdravil iu se dvignil na noge. "Zdaj pa kar liajd nad jagode! . . . Ali imate s seboj kaj |>osode? . . . O, koj, že vidim ..."
Ne, prazni pa nismo prišli; Polda je imela s Mcboj majhen lonček. Zinka dolg «krnlcelj in jaz prazno cikorjino škatljo.
Zavili smo od hišice po stezi navzdol in koj smo bili na ozki rebri kraj vinograda. In — o veselja! — vsa rdeča, kakor z gorko, puhtečo krvjo poškropljena, jc bila solnčnata reber, polna je bila zrelih jagod, ki so re nam val>ečc smehljale.
44Zdaj pa le po njih!" nam je namignil stric, sedel na tis in si podprl glavo z ol»ema tresoči-ma rokamrj. 44Med tem, ko boste brali jagode, vam povem jaz o Eajfevem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast ..."
Ročno smo pričeli nabirati jagode, stric Martinek je pa pripbvedovat:
"Zajčevega Blaža gotovo ne poznate. To je pravi hrust, doma onkraj Svibna pod magolniški-mi gozdovi. Eh, pa jo je le cvrl tudi pred menoj. — Lani je bilo, ravno pred trgatvijo; moj vinograd je bil poln grozdja, tako, da »o se trte kar šibi le. Enkrat pa grem na spodnji kouec vinograda in vidim, da so trte tam prazne; za par sežnjev na dolgo in na široko nikjer niti'enega grozda, gladko vse obrano. — 44Nekdo je imel predolge prste", se domislim. "To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!" — Par večerov čakam skrit med trtami tatu; no, koj ni hotel pokazati svojih dolgih prstov; a zadnji dan pred trgatvijo se je vendarle ujel v past. Sedim skrit med trtami in čakam; zame ravno prav, da mesec lepo sveti. Čakam, čakam — nič; mesec se misli vsak oas že skriti za hrbet, ali tatu še vedno od nikoder . . . Kar se naposled vendar prikaže onstran vinograda, tam na Hribarjevem travniku, temna človeška postava, ki trobasa na težko, kakor vsi hribovci sploh, semkaj proti bregu. Potuhnem se še bolj v temo in stisnem tesneje cepec v roke, zakaj jeza me jc pograbila. Kmalu nato pritapa tat v vinogFad, prične zobati grozdje in ae suče okrog trt tako vajeno, kakor da je doma tukaj. — 44 Novinec ni, ker ga obrane trte prav nič niso zmotile," premislim jaz in pridržujem sapo v itstih. 44Poba, kdorkoli si že, ma-gari cesarjev ali papežev, le nikar se nič nc boj, ne beš frnažil več dolgo tukaj okoli! Ali jo borni pomaknit za teboj, da sc boš namah zbosil kakor konj na dirki!" Tedaj »e zganejo trte že tik pred menoj, pred menoj zašume listi, in izza njih pokuka neprevidno s svojo trščato glavo tat, ki ga spoznam za Zajčevega Blaža. Koj pokoncu, cepec v zrak! . . , cvrla sva preko travnika; tam v Dolinščkovi globeli sem Blaža dohitel, ga vrgel ob tla in mu naložil pošteno merico bat in. "Ti presneta »trelavka!" sem mu pel «mo mašo kakor mrliču. 4 4 Zdaj si se prav po krščanskem običaju nazobal obojega, grozdja in batin. — Imaš zadostil" — in sem ga spustil iz rok; težko in počasi se je skobacal na noge in odtapljal trobasa je v noč. Odslej zanaprej sem vsaj varen pred tatovi . . .
Tako je pravil stric in povedal jc Ae marsikaj zanimivega; mi trije smo pa nabirali jagode in poslušali. Polagoma so se naše posode polnile, ali tudi aolnce se je polagoma nižalo. Že ao se jeli oglašati v vinogradu črički; na Mmreki pod nami je otožno zažvižgal kos in zletel nato v dot-gem loku nizko nad trtami v bližnjo hoato.
O mrakirjfc^Mlo, in tedaj jc Polda nenadoma kriknila:
"Moj lonček je poln!"
"Moj skrnicelj tudi!" je rekla Zinka. .
"In moja škatlja ravnotako!" sem se pol*« hal še jaz.
Ker je bila solnčnata reber do dobra obrana, smo se odpravili nazaj proti hišici. Striček je podaril še vsakteremu izmed nas po eno pomarančo.
44Pa kaj boste naredili z jagodami?" nas je smehljale vprašal.
4	4 Prodali ... koj jutri jih net*em dol v trg."
Stric se jc prijel za čelo.
"Veste kaj, otroci? GoSpej graačakinji jih nesite ... ta še največ kupuje tako robo in še najbolj pošteno plačuje . . ."
"Dobro! Pa gospej graSčakinji!"
Čez dolgo časa smo se poslovili od dobrega atrička in se odpravili proti domu.
Krasna noč se je razpela nad dremajočo domačo zemljo. V srebrni, mehki mesečini so dr-htela in valovila za potjo žitna polja, neutrud-Ijivo ao čvrčali od vseh strani črički iu nas »lad-ko pozdravljali. V zlokobuem obletu je prhutnil nad našimi glavami črn netopir; v bližnjem grmovju je zajokal slavec, ne daleč od njega je zagostolela s plahim glaskom taščica. Po dolini je podil zakasnel voznik konja, pokal z bičem in vriskaje ukal.
m.
Okornih prstov si je snemala obilna, tolsto-lakla gospa grasčakinja z nosa naočnike in si brisala rosne oči.
"In koliko hočete za to?"
5	povešenimi glavami smo stali pred njo, kakor pred Bogom vsemogočnim. Govorila je samo Polda; Zinka in jaz sva molčala in zda v tla, ker naju je bilo tmoeno sram.
4 4 Kolikor boste dali, bo dobro . . . Saj veste, čisto revni «mo, še za olje nima mama doma . . . Prosim, če bi hoteli vzeti . . ."
Gospa je uprla roke ob bok, nagnila glavo in ogledovala a pazntm očesom- rdeče, okusne jagode. Nenadoma jc zmajala nejevoljno z glavo.
"Ali ste vendar sitni! . . . Kaj pa naj počnem s tem drobižem?! To Sc čreinje niso . . . Nesite rajši kam drugam . . . zalega beraska, da nikdar ue da miru!"
. "Pa pravijo, da kupujete jagode . . ."
"Kdo to pravi?"
"Ljudje . . ."
"Kaj še) . . . Časih sem kupovala, da, ampak zdaj ne več; izpametovala sem se . . . ljubemu Bogu za to hvala na vekomaj ..."
Polda si je otrlaaiolzo iz oči.
"Samo za zdaj še proaim ... da ne bo rav-no pot zastonj ..."
"Z berači sc ne bom prerekala!" jo je zavr-nila tedaj gospa osomo. "Če je ljubi Bog naklonil denar metli, je ta denar moj in ne vai razumete f. . . Ali mislite, da morajo imeti denar vsi ljudje?! . , . Nikakor ne, dragi otroci moji . . . .Te že čhto prav urejeno na tem avetu, da je dvo-(Konec na 8. strani.)
Iniciativa kluba štev. 1, J. S. Z. Chicago, 111.
sprejeta na redni aeji dne 18. januarja 1918.
i 1	\>RW>1AXH; . '..Jlkifli
A.
1.	Jugoslovanska socialistična zveza -sestoji it treh sekcij: Hlovenske, hrvatske in srbske; vsaka je v svoji upravi in notranjem poslovanju avtonomna.
2.	Vse tri sekcije imajo akupnega zvezinega tajuika, ki hodi ua »ejc upravnih odborov teh sekcij in iuia le posvetovalen glas.
Sekcija ufostoji, ako se zenjo prijavi naj-manjc 150 Članov.
4.	Imetek zveze se razdeli UPRAVNIM odborom sekcij proporcionalno po številu članov, ki se prijavijo na glasovnici B., predlog »tev. 9, za »ekrijo. . ,
5.	Sekcija se takoj konstituira in postane pravomoČna, čim objavi nadzorni odbor J. S. Z., rezultat glasovanj«.
6.	Upravni odbor vsake sekcije sestoji iz petih članov, ki se Izvolijo provizorično izmed ehicaških organizacij J. S. Z. v smislu predlogov štev. 2. 5 in 9 te glasovnice.
7.	Vsaka sekcija si izvoli po dva člana v nadzorni odbor. Ta odbor se sestane za pregled zveznih knjig in tvori v tem slučaju ZVEZNI nadzorni odbor.
8.	Od članarine se obračuna vsak mesec po 3c sekcijam in po 2c ostaneta v zvezni blagajni.
a
,9. Pa je mogoče konstituirati sekcije, na podlagi katerih se deli iiuetek zveze, je potrebno, da člani glasujejo in se izjavijo, kateri sekciji ho eejo pripadati. . •.
Želiu» pripadali v J. S. Z. v:
Slovensko sekcijo — Hrvatsko sekcijo — Srbsko sekcijo.
C.
10.	K slovenski sekciji spadajoči se sms« trajo v bodoče klubi, ki poslujejo v slovenskem jeziku.
11.	K hrvatski sekciji padajoči se smatrajo klubi, ki poslujejo v hrvatskem jeziku.
12.	K srbski sekciji spadajoči se smatrajo v bodoče klubi, ki se izjavijo ti srbsko sekcijo,
11 Posamezni tflani lahko pripadajo h kateri sekciji žele in za katero se sami pozneje izjavijo.
14.	" Dime "-banke in njih vsebina spadajo sekciji tiste narodnosti, v katere sekcijo spada
klub.
15.	Za pripravo načrta in pravit, ki naj odgovarjajo AVTONOMNIM sekcijam v smislu gornjih predlogov, naj se izmed gl. odlmra J. »S- Z. takoj po objavi rezultata glasovanja izvolijo na seji gl. odbora trije člani, da pripravijo načrt pravil, kateri naj se predloži članstvu J. S. Z. v pretres. Za ta pretres se določi 60 dni Časa, tako da člani lahko dodajo ali pa izmenjajo po odboru prirejene točke. Po preteku 60 dni pa naj gre stvar na splošno glasovanje, kakor vsak drug predlog, Vse izmene in dodatki morajo biti v so* glasju z načeli, ki so zapopadena v teh predlogih.
D. *
1C. I)a se preloži kongres J. S. Z. in sicer za najmanj 1 (en) mesec dni pO rednem kongresu (Socialist Party) socialistične stranke v Ameriki.
KOMBNTAJt:
Par dni preden bi bil moral rezultat glasovanja o organizaciji J. S. Z. na podlagi avtonomnih sekcij stopiti v veljavo, je bila na izrečuo željo
nekaterih «Članov glavnega odbora sklicana izredna seja na dan 29. decembra 1^17 z dnevnim redom:
4'Da li je pravilno učinjena podjela sa vezne imovine."
Na seji se je pa pokaralo, da ni bil to pravi namen, zaradi 'katerega se je sklicala *cja, ampak da se je za tem skrivalo vse nekaj dtuzega. 0 razdelitvi zveznega imetja se ni »ploh nič govorilo, namesto toga se jc »pa nenadoma pojavila zahteva, da se skliče izreden kongres in hrvaška večina glavnega odbora je popolnoma razveljavila ves «»dglasovaiii referendum.
Vpričo nagloga menjavanja nazorov med člani v(#inc glavnega odbora, zlasti če se vpo -steva, da so bili baš hrvaški sodrugi prvi, ki so vstrajno zahtevali delitev J. S. Z:, se mora sklepati, da se tudi za nameravanim izrednim kon * som skrivajo nameni, ki niso jasni.
V sedanjem času je popolnoma razumljivo, da se na kongresu ne bi moglo temeljito in vse-stransko govoriti o vprašanjih, iz katerih izvirajo naši spori. Ne le, da ne (bi mogel tak kongres prinesti not>ene izjasnit ve, ampak lahko bi postal naravnost nevaren za OBSTOJ ZVRZE same, in za ta namen bi morali «člani še potrošiti debele tisočake, ali pa bi požrl kongres vse zvezino imetje. Zato jc tudi izreden kongres v današnjih dneh neumesten in nevčasen ter «predlagamo, da se odloži, dokler ne bo imela stranka svoje konvencije. To je že zato potrebno, ker smo tudi mi del ameriške socialistične stranke, in je bolj umestno, da zborujemo mi za njo, ne pa pred njo.
Slovenski sodrugi se odločuo upiramo, da bi se na tak lahkomiseln način postavljali interesi Zveze na kocko; za jugoslovanski proletariat, ki
ga čakajo veliki razredni boji, je predvsem važno, da se ohrani njegova organizacija. Besedni radikali/eni, ki nima nobene realne moči, je 1e voda na mlin reakcije, in lahko oropa delavstvo njegovega najnujnejšega orožja.
Zaradi tega smatramo, da »o vpričo naših nesoglasij razlogi za avtonomne sekcije danes enako močni, kakor takrat, ko je šla zadeva na glasovanje in ko so jo ravno hrvatski člani glavnega odbora najodločneje zastopali. Slovenci ne zahtevamo pri delitvi imetja nobene predpraviee, in če bi bili hrvatski sodrugi o tem vprašanju želeli kakšno pogajanje, se slovenski sodrugi ne hi bili upirali. Protestirajo pa, da se vlači članstvo s takim razveljavljenjem od glavnega odbora samega započetega, dovršenega in potrjenega glasovanja za nos.
V sedanjih razmerah smatramo avtonomne sekcije, kakor je v našem predlogu navedeno, za edini izhod, delitev premoženja po razmerju članov je pa tako pravična, da ji ni mogoče ugo • varjati.
Sprejem našega predloga ne pomeni, da sina* tramo to za poraz nasprotnih nazorov o taktičnih vprašanjih. Avtonomna sekcija daje hrvatskim sodrugom pojmi no svobodo, da zastopajo svoje mišljenje, nas pa le reši neopravičenega pritiska. Konična rešitev teh vprašanj pa ni odvisna od nobenega kongresa in ne od časnikarske polemike; prinesla jo bo godoviua sama. Dotlej je pa treba SVOBODE mišljenja in vzajemne tolerance. To jc namen, ki ga hočemo doseči z gornjim iniciativnim predlogom.
Za J. S. Z. klub štev. 1: (PKTAT.)
Filip Oodina, tajnik.
■• ■ » "i""
Socialni pomen konsumnih društev.
Razen izrecnih sovražnikov, sodijo tudi nekateri mlačni prijatelji konsumnozadriržno gibanje povsem napačno. < e posamezni odurni reševalci srednjih stanov dolže konsumna društva, da ho-čeoj uničiti branjevstvo, laihko rečemo, da je taka trditev nedokazana. Mnoqjo teže pa je često odstraniti krive nazore o konsumneoi gibanju pri tistih, ki sicer trdijo, da so prijatelji zadružnega gibanja.
r'	* \	"	.....•
Jako mnogo imamo ljudi, ki se obnašajo re-servirano napram konsunmemu društvu, ker mi" sl^jo, da jc konsumno društvo samo navadna bra-njarija. Ne izplača se trud in delo za stvar, ki ne, prinaša nič novega, nego kvečjemu nadaljuje* staro na širši podlagi.
•Ni sicer treba tajiti, da so nekdaj deloma ve-ljale	društvo velika hra-
njenja" IcVso Konsumna društva s sveto vnemo kupovala in prodajala blaigo. da bi čim več prebitka vrnila Članom. Takrat je bilo konsumno društvo res zadružni »branjevec, ki je sicer obliko razdelejvanja blaga nekoliko spremenil, drugače pa ni kazal nobenih znkov, ki bi pričali, da hoče z njimi spremeniti del splošnega gospodarstva. Če pregledamo konsumna društva v tem pogledu, ali so se privadila stopati v službo razvoja, ali pa so oatala na svojem nekdanjem stališču, kjer bi opravljala funkcije branjevcev, moramo pač z veseljem priznati, da hoče večina konsumnih društev biti.več, pa tudi je več, nego velik branjevec. Velike hi važne socialne naloge ima konsumno zadružno gibanje, talenti posameznikov in moč množic so potrebni, da izpolnijo naloge.
Veliko dalekosežno socialno nalogo opravlja konsumno društvo že s tem, če tfvede nakupovanje in prodajanje proti gotovini. Marsikateri gospodinji bo sicer izprva težko opustiti navado, da bi jemala blago na upanje. Toda le kmalu bo gospodinja sama uvidela potrebo >*premembe. Prej, ko je branjevec dajal na upanje, ko jeimeU pri njem dolg, je bilo treba ostati z »branjevcem v prijateljstvu, .C'iin veči je bil dolg, tem manj jc smela kritizirati kakovost blaga ali pa mero in vago ter ceno. Ue se je pa venda rdrznila kritizirati, si je mogla biti ysvesti, da ji branjevec pokaže na dolg, zaradi katerega ne more očitati kakovosti blaga.	-v	, .
Potemtakem je torej imel branjevec v. gospodinjstvu vaiftio, odločeval no «besedo. Ta je d©-v , ločal kakovost in mero blaga, k njemti je im>r§la,< prihajati rodovina po biag«* ker je dajal nasipa-
nje. jemal je večino denarja, če ga je kaj bilo,-
in gledal na to, da jemanja na up ni bilo nikdar
konec.
To se je izpremenilo, ko je konsumno društvo napovedalo boj jemanju blaga na upanje. Sedaj ni bilo nikogar več, ki bi se bil dnznil posegati v gfiospodrnjstlvo rodovin; neodvisno od tujega vpliva je gospodinja gospodinjila v svojem gospodinjstvu, ter smela slarbo blago označiti za slabo, ne da bi jo kdo opominjal na nje odvisnost, ter »me tudi zahtevati dobro postrežbo. Konsumno društvo jc učilo -gospodinjiti mnogo gospodinj, ker jih jc osvobodilo branjevcev, ki so dajali blago na upanje.
Z ojačenjem konsumnih društev, z možnostjo
da daje članom dobiček, se je porodila uadaljna misel. Del diAiička se je odločil za ustanovitev de lavnie, v katerih se izdeluje iu (¿»deluje blago za zadružno potrebo. Tukaj je torej organizscija konsumentov znatno prehitela branjevca. Povsod sicer niso zasledovali z enako udanostjo takih razširjenih nalog. fte dandanes imamo mala, srednja in velika konsumna društva, ki ostajajo v svojem ozkem delokrogu. Želja po prebitkih je še velika. Toda kaj pa je to v primeri z napredujočim praktičnim idealizmom velikega števila konsumnih društev, ki so raztegnila svoje zadružno delovanje na več nego samo eno panogo!
Ta konsumna društva ne gredo za tem, da bi dosegla čim ve<eji prebitek. Glavnico, kapital hočejo zbirati; ne glavnico v navadnem zasebno-gospodarakeni smislu, nego socialno glavnico, ki jc last množice, članov, ne latft posameznika, ki "služi tisti množici iu ji prinaša koristi.
Produkcijske panoge, ki so doslej služile izključno zasebno kapitalističnemu dobičkarstvu, stopajo sedaj v shriSbo zadružnih namenov. Ogromne tvornice za kruh, velikanske mesnice z miljonskimi prometi niso nič redkega več. Obenem, se pričenjajo v stanovanjskih razmerah te-«ineljite spremembe. Odklenkalo je že domala stanovanjskemu hi zemljiškemu oderuštvu. Gotovo, to so šele začetki. Mjahni zaečtki, če jih primerjamo s teiu, kaj je »treba vse spremeniti. Toda vendar so zadetki, jaki, sposobni za življenje, ki se bodo razvili. Koliko se bodo razvili, tega ne vemo. Meja še ne vidimo danes. Vidimo samo novo življenje, napredovanje na poti k boljšim razmeram in veselimo sc tega.
( e naj bo slika socialnega pomena konsumnih društev vsaj nekoliko poipoltia, se moramo spominjati tist enaloge. ki jo posamezne konsum-lie zadružne organizacije izvrstno izvršujejo. Pogosto občutimo težke gospodarske krize.' Draginja se menjava s krizami, često nas srečata pa tudi obe «rheiiem. Gospodarski boji, stavke in iz* l>ori prinašajo bedo in siromaštvo največ onim, ki morejo najmanj prenašali take dogodke. Ne da bi vpraševali, kdo je kriv teh pojavov, koga zadene odgovornost za žrtve draginje in kriz, stavk in izporov, podpirajo nekatere konsumne organizacije tiste, ki so postali žrtve, jim pomagajo, da prebijejo hude čase, sploh lajšajo bedo. Ustanavljajo posebne sklade, ki jih dopolnjujejo x delom dobička, da potem nasitijo lačne, sploh lajšajo gospodarsko bedo.
Na tisoče ljudi je že priznalo socialen pomen konsumnim zadrugam zaradi skladov v pomoč bednim. Tudi ti so smatrali prej konsumne za -druge le za branjevce, ki prodajajo sol in sladkor, petrolej in moko, ki sicer nimajo nikakršnih so* eialnih funkcij. Vse te je bilo lahko prepričati, da so v zmoti. Kdor hoče videti, prav lahko uvidi socialen pomen modernega konsumnega zadružnega gibanja. Kdor pa vsega tega noče videti, temu ni mogoče pomagati; kljub temu se bo pa konsuinpo zadružno gibanje vedno bolj krepilo in izpolnjevalo socialne naloge. Kdor pa hoče, da bi se razvoj vršil hitreje, ta naj pomaga v krepki organizaciji. To delo jc treba pospeševati, da se dobi potrebna podlaga za bodoči razvoj.
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in
XI.
Vefiko mesto je Ljubljana. Hiše so visoke, stoje po vr9ti, druga tik druge, nič plotov ni vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan velika maša in procesija. Duhovnikov je toliko, da bi držal človek klobuk kar v roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju hodi človek, ne ve, kam bi pogledal, kako bi se prestopil in koga bi vprašal.
Dolgo je romal Jernej križem po ulicah in je ogledoval ta čuda; nato jc stopil v cerkev, pokleknil pred strauski oltar in je dolgo milil. Vse tiho iu mračno je bilo v cerkvi, lahko se je človek tam pogovarjal z Bogom.
Ko je Jernej odmolil, jc bilo veliko in trdno njegovo zaupanje.
44Morda je še dolga cesta, morda so še težka pota, s kamenjem potfuta, z robidovjem zastražena!" je pomislil. 44 Ampak nekoč bo že ceste konec, nekoč se bodo že odprle duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje stebrnike! Na sto vrat bom trkal, stoprva pa se mi odpro naste-žaj!»
Tako se je vrnil na cesto in je vprašal gosposkega človeka, ki je prišel mimo i
44Kje so sodniki, da bi se jim pritožil in da hi jim razložil svojo pravdo!"
Najprvo se je gosposki* človek začudil, nato se je zasmejal.
11 Oče, poiščite in izberite jezičnega dohtarja, pa se bo pritožil in bo razložil pravdo!"
"Pa kaj je potreba jezičnega dohtarja, če je pravica taka, da bi jo slepec pregledal in gluhec razločil ! Ne pravdam se za mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti — čemu bi hodil k sle-, par jem, jezičnim dohtarjem! Ne pravde, pravice iščem!"
44Dolgo boste iskati, oče! Iskali so pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali na poti; Pila-tnž pa id je um il roke!"
Kekel je in sc je zasmejal in jc šel po svoji
poti
njegova pravica.
"Tudi ta je okusil krivico!" je pomislil Jernej. "Zakaj smejal sc je, ko mu je bilo do joka!"
In je hodil po ulicah, izpraševal je in je iskal in je našel.
Velika hiša je bila, visoka in prostrana, kakor .ii Jernej še ni videl enake.; S plahim kora-koni ji» stopit v vežo. Ljudje so hodili tam .križem po vežah, hodnikih in stopnjicah; gosposki in kmečki ljudje, moški in ženske; in vsi so imeli skrb na obrazu in vsem se je mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel, če bi na desno ali na levo, po stopnjicah ali naravnost. Pozdravil je gosposkega človeka, vprašal ga je po sodnikih, J gosposki človek pa je pogledal, skomizgnil z ra-1 meni in je hitel dalje. Tako je stal Jernej tam s klobukom v roki in ni vedel kam. Pa so se ne- 5 nadoma oglasili na stopnjicah kričeči glasovi, debel moški fflas in tenek Ženski.
44Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!"
Prišla sta s težkimi koraki po stopnjicah, oimdva od srda znripljena v obraz. Ženska, praz .liško oblečena, je imela v rokali dežnik in culc\ inošii pa jc tolkel z gorjaČo po kamenitih stop njieah.
Od zgoraj je zaklical glas, ki sc mu je poznalo, da je gosposki; tako je bil sladikast in uglajen.
"Premhll svoje besede, človek, da jih pozneje ne boš premišljeval!"
Jernej se je čudil in kakor strah mu jc seglo v srce. Napotil se je po stopnjicah, toda Sel je počasi, kakor da bi nosil težek tovor. Še je slišal od daleč, kako je tolkla na kamenita vežna tla gorjača kmetova.
44Tudi on je rekel ... da je iskal pravičnih sodnikov, pa so ga zalotili razbojniki . . ."
Ti,ko je stal Jernej vrh stopnjic in je čakal, da bi ga kdo ogovoril ter poprašal po opravkih.
ln res je prišel mimo mlad človek, pogledal jc dolgega Jerneja, ki je stal tam s culo in škomji, • in se je ustavil.
"Kaj pa vit" je vprašal.
"Tako je: ne vem, kam bi, ali na desno ali na ievo, ko je hiša pravice tako velika. Povejte mi, kje so sodniki!"
Mladi človek sc jc zasmejal. *
"Hodnikov je tukaj mnogo, ljubi oče — katerega iščete in čemu!"
"Pravičnega sodnika iščem, ni mi do imena in obraza. Tako je stvar: delal sem štirideset let, ustanovil sem dom in hišo. Bistro pomnite: ustanovil sem dom in hišo. Zdaj pa razsodite: čegava je jablan — ali tistega, ki jo je sadil in cepil, ali puč tistega, ki je klatil jalmlka, ko so dozorela! — Zakaj rekel je: na, delal si štirideset let, ustanovil si dom in hišo, zdaj pa pojdi po svetu in išče svoje pravice! Pa nisem obupal, šel sem po svetu, iskat pravice, in tako sem prišel. Kam naj se napotim, prijatelj, kje naj potrkam, ko je toliko duri!"
Ni več stal sam mladi človek, troje že jih je stalo pred Jernejem. In vsi so gledali veselo in vsi se smejali. Jernej pa je bil osupel in užaljen.
44Povejte mi, ko va* je toliko in ko ste učeni!"
Suh bradač, ki je imel naočnike, si je pogla-dil brado in sc je blago nasmehnil.
44Ali so vas klicali!" je vprašal.
"Kako klicali! Sam sem prišel, po svojo pravico sem prišel! Kako bi me klicali, pravico mi ponujali, ko še ne vfdo za pravdo Jernejevo! Razložil bom, pa naj presodijo!"
4'Ali imafe napisano tožbo!"
"fiemu napisano! Kakšno tožbo! Nikogar ne tožim: meni pravico, drugim ne krvHce! Ne maram, da bi koga, pa če je velik negodnik, ukle-pali zaradi mene, aH da bi ga obešaj/. Tudi ni potreba, da bi jezični dohtar^i, malopridneži, pisali mojo pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi ušesa imajo, da poslušajo. Pokažite mi, kam da naj potrkam!"
Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem, bradač pa se je vdrugič nasmehnil in je rekel:
44Pojdite z mano, da vam pokažem, kje so pravični sodniki!"
Jernej je šel z njim in vsi, ki so poslušali, so šli za njima.
XII.
Prišli so do duri, ki so bile odprte nastežaj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Osrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo.
Bradač jc pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in sc je nasmehnil in je rekel:
44 Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočani i» izročam popotnika, ki išče pravičnih sod* nikov na tem svetu. Razloži mu, čegava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tislega, ki jo je otresel!"
Tako je uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namršil je svetle obrvi.
"fjemu komedije! Kdo ste vi, človek, in koga iščete!"
Jernej je stopil blizu predenj.
44Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah."
4'Kakšno krivico so vam storili! Koga tožite in čemu!"
"Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. , (Dalje prihodnji«.)
• Gornja iniciativa kluba št. 1 je bila predlo-žena dne 10. januarja t. 1. gl. odboru J. S. Z. a jo je večina odklonila, vsled česar je klub na podlagi člena 50 zveznih pravil prosil klube za podporo.
Podporo so poslali do danes, 1. februarja t. 1. sledeči klubi: Socialistični klub št. 180, 27, 196,
49. 192, 26, 155, 180.
Ker pravila predpisujejo, da gre taka iniciativa na splošno glasovanje, ko dobi iz treh držav in od šestih klubov podporo, stopa iniciativa * dnem. 9. febr. t. 1. v veljavo in gre na splošno glasovanje. Glasovnice o iniciativi dobe klubi v kratkem. Vsa navodila bodo na glasovnici.
Tajništvo J. S. Z.
proletarec
LIST ZA INTERKSC DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik in iulaJaUlj: -
Jvgeslevaaska delavska tiskovna dražba v Chicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 *a celo lato, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.50 aa celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliAfa je polt>g aovega naznaniti tudi stari nailov.
GUtJo »lavcnck« orc«nis*cij« Jufaal. — »•cialutiiD« iv««« v Ameriki. —
Vse pritoibe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je po-iiljati predsedniku družbe
Fr. Udovich, 1844 So. Rada« A ve., Ckicago, 111.
PROLETARIAN
OwmJ and puMI»H«S «vary TiiaaSay by
Saulh Slavic Warknca's Pub. Ct., __ Chicago, llllatls. •
Subscription rates: United State« and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for nalf^year. _
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Vstali so, za njiiui vstajajo1 sodrugi, iu to se ne sme dopusti-drugi in vstajali bodo boljinbolj, ti, da bi se ustavil ' list, kot je dokler ne pride za vse. enaka 44Proletaree". Ajko prav smo svoboda kruha, enaka svoboda zdaj za enkrat samo dijaki, smo izobrazbe, enaka svo4>oda, da vendar slovenskih delavcev sino-vsak lahko postane popoln In vi in tem potom izjavljamo, da svdboden — človek 1	bi bil največji udarec, ki bi bil z«
___I slovenske delavce, ako bi se list
UVOZ KULIJEV	i4Prolctsree" moral ustaviti.
_.__Vendar upamo in za trdno priča.
Profesor Klwood Mend na uiti- kujemo, da se bodo na "Apel', verzi v Kaliforniji je nedavno i- kot je bil priobčen v "Prolotar-mel zanimivo predavanje pred A- cu" 29. januarja, odzvali v ogrom tueriean Kcimomie Akh. Njegov nem številu vsi slovenski delavci, predmet je bil: Položaj poj jedel- ki so za napredek in izobrazbo ter stva in delavec v v Združenih dr bodo žrtvovali, kar bo v njih mo-žavah.	Ui za edini slovenski delavski izo-
Zato ima Tolstoj prav, ko pra-
Med drugim je izjavi), da je prišel čas, ko je treba resno miwll
braževalni list. Tudi mi smo pripravljeni žrtvovati	svojem
ti na to, da se dovede v Združene I skromnem položaju, kar nam je driave nad stotisoče kitajskih in mogoče. Samo žal nam jc, da nam japonskih kulijev, Nadalje je opi naše gmotne razmere ne dopušča sal položaj,'k:i nastane v tej deželi, jo več dati. Kajti ml zdaj ne dc-čini se konča vojna. Po njegovem lamo, ter se samo učimo, kar je mnenju bo na stotisoče delavcev, vzrok, da ne zaslužimo nič. Ven
ki so opravljali najtežja dela, za-
dar kot slovenski sinovi apelira
SVOBODA.
Vam je znana basen o gospodarju in ujegovem psu.
iNeki gospodar je ime! psa. Hranil ga je, tolkel in sploh delal je ž njim ,kar se mu je poljubilo, a pes jc kljub temu zvesto čuval gospodarjevo hišo pred tatovi in živino pred zverini. * Nekega dne je pa prišlo do tega, da gospodar ni več potreboval psa, zato mu reče:
—	Pojdi, kamor hočeš, svoboden si.
—	Kam?
—	SvoUroden si.
—	Kaj naj počnem!
—	Svoboden si.
—	Ali kaj naj zrem T
—	Svoboden si.
—	Poginil bom lakote.
—	Svoboden si.
In pes je odšel v svobodo. Že lodec se mu je stisnil, pO črevili je zakrulil glad in v očeh se mu je pojavil neki čudni, brezizrazni svit. . .
V ,par dneh je bil pes, 4'svobodni'/ pes, strah vse okolice^ Eep jo stiskal med nogama, a rz gobca sc mu je cedila pena — stekel je.
In tisti, ki ga je ustrelil, je dobil lepo nagrado.
e e
Tako je bilo enkrat med ljudmi. Bili so kmetje, robstvo in tlaka. Oospodar je lahko prodal svoje kmete kakor govejo živino ali drugo lastnino.
S francosko revolucijo je pa nastal vihar. Francoske strahote so pretresle gospodarje, in rekli so siromakom:
—	.Pojdite, svobodni ste.
Siromaki so bili sprva zadovoljni; plesali so kolo veselja in sreče okrog de<bla svobode. Toda prehitro jih je zadela usoda psa. Prej so bili sužnji, potem svobodni. Siromašni so pa bili slej kakor prej.
In " svobodni" ljudje so bili sama kost in koža; želodec sc jim je stisnil, po' Črevih je krulil glad in v očeto se jim je pojavil nekiVudni blazni svit.
iNclb^rasa bilo je ljudstvo strah tu trepet bogatašem.
Bilo je svobodno ljudstvo, toda lačno — in vsled lakote je pobesnelo.
(Poslali so nanj oboroženo armado. In tisti, ki je pobil in po-streljal največ 44svobodnih" državljanov, jc dobil največjo 'nagrado.
e e e
Tedaj so pa ostali 44svobodni" pričeli misliti, in uverili so se, da njihovo vprašanje ni samo vprašanje svobode ali sužnosti.
Prišli so do prepričanja, da je svoboda brez kruha ravnotako sn-žnost. Zedinili so se v tem, da je njih današnja svoboda — svoboda stradanja.
In dvignili so se proti taki svobodi. Postali so socialisti, da zrušijo zverinsko kapitalistično svobodo — stradanja.
Dvignili so se, da izvojujejo pravo, ljudsko, človeško in socia-listično svobodo, ki prinese vsakemu človeku vsega dovolj po njegovi zaslugi. .
Dvignili so se, da porušijo Ja,-našnjo volčjo, kapitalistično, in da ustvarijo ljudsko, humanitarno. socialistično svobodo: svo bodo kruha, ljubezni ijn zado-volnosti.
pustilo Ameriko. Očital je mogot- mo na Vas, slovenske delavce, na-cem, delodajalcem, lastnikom veli- še brate sotrpine, ne dopustite kih zemljišč in drugim, ki drže j da bi se moral 44 Proletaree" »t-bogastvo te države v svojih rokah, staviti. Priskočite našemu sioven-da so veliko zagrešili napram de- skemu delavskemu listu na po-laveem. I)a je danes v vseh meatih | mol. Vemo, da so izredne raz[me-preveč ljudstva, da žive delavci na kupih in se morajo Imriti z brezposelnost jo, je krivo po izjavah profesorja to, ker je nemogoče delaveu, ki živi (d žuljev svojih rok, da bi se rešil mestne
jo. V imenu bližajoče sc «ve to v ne demokracijo iskreno in bratsko vi: I
pozdravljamo vse slovenske na- 44Srečamo civiliziranega ali na predne delavce.	vadnega, neomikauega delavca.]
Vam vdani slovenski dijaki Omikani delavec ne veruje v Bo-Za 4'Slovensko Književno Dru- ga in njegovo postavo, ampak on Štvo".	pozna Marxa, Lasalla in zasleduje
Predsednik: Andrej Furlan. delovanje Bebla in Jaurčsa v par-Tajnik: Kari JI. Poglodič. j lamentih; ima krasne govore o
__nepravičnosti, o prilastitvl zem-
ŽRTVE VOJN V PRETEKLOSTI lje, produktivnih sredstvih* eksi-
---stenci dedovlne itd.
Kako malo človeških žrtev so Neomikani delavec pa ne pozna zahtevale vojne v prejšnjih časih, sieer nobenih teorij in veruje v ko še ni bilu vojna tehnika na ta- trojico, izveličanje itd., a je ravno kem vrhuncu, kakor jc sedaj v teh tako ogorčen proti zemljiškim po-44modemih" časih, povzamemo iz sestnikom, kapitalistom ter ima zgodovine sledeče:	ves vladajoči red za nepravilen,
Staro Sveto Pismo pripoveduje, — Omogočite pa tema delavcema, da je uničil Josua v enem dnevu! omikanemu kakor tudi neomika-ves rod Ai; 12,000 mo, žen in o- nemo, da svoje stanje izpremeni-trok 'je izgubilo življenje.	ta s tem, da vstopita h kapitalistu
Velikanska armada vojakovod-
zu: obroč je koles je bilo naravno iz železa, in ne kakor danes iz kavčuka.
Izumitelj PaTker je naredil s svojim avtomobilom 8 milj dolgo poskušno vožnjo do mesta C'am-den. Običajno je privezal ea avtomobil zadej konja, katerega je vpregel spredaj na lancih, kjer se je voz ustavljal. Svoje ime je označil Parker z velikimi črkami ob straneh avtomobila. Naravno, da ni gnala prvega avtomobila e-lektrika ali motor z bencinom, temveč deset konjskih sil močan pand stroj, katerega je kuril s premogom in drvi. Na tem vozu je bilo prostora pri vrhu z«a pet o-ueb. Ako je bila cesta lepa, je Parker lahko prevozil od 4 do 5 milj na uro.
v sIužIm» za visoko mezdo, ali dc
je Xerxesa je bila uničena vsled «i kupita zemlje in si ustvarita de-kuge leta 480 pred Kristom. | lavnico z mezdnim delom in 999
V letu 4111 pred Kristora so izgubili (Irki v bitki pred Syraku-sami 20.000 mož.
od tisoč jih bo to storilo brez o-botavljanja in bodo svoje zemljiške pravice ali pravice svojih, de-
John Knowles, 67 let star, so je v Denverju, Colo vsled slabosti zgrudil na cesti, nakar je prišel ambulančni voz in odpeljal siromaka v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. V njegovi zamazani
lianibal s svojo armado čez Alpe,
re, vendar si upamo apeliratii na Vas, slovenske zavedne delavce, ki Vam je pri srcu izobrazba in Vaš napredek, kakor tudi izobrazba drugih Vaših sotrpinov, ki še tavajo v neodločnosti. Podpri-ga življenja in postal sam svoj'te svoj delavski list! Žrtvujte, gospedar ter. si zagotovil kos «cm- kar Vam je mogoče, akoprav te-Ije. Ves prazni svet jc v rokah ne- žko. Tu gre za vitalne slovenske kaj oseb, ki skušajo i^esati ki delavske interese, časopisi so da-revnih uiiljarde za zemljo, ki ča-; nes duševna hrana za nas Slovenka pridnih rok.	*ke delavce, ker so nam druga Mead je bičal nadalje tudi ame- duševna dela nedostopna. Ako ni-riško javnost, ki se ne vzbudi ¡mamo dobrih časopisov, je nevar-vpričo teh razmer. Dejal je, da se nost, da se širijo slabi. In nas de-je vse zanemarilo, kar bi bilo ne- lavce, ki nismo izkušeni, napravi obhodno potrebno storiti za vur-, sčasoma tudi slabo čitanje nesta-stvo farmarjev, posebno še revnih novitne, vsaj v nekaterih sluča-naseljencev na divji svet. Brez po- i jih. Ne mislimo omalovaževati na moči so bili in so še prepuščeni tem mestu drugih slovenskih li-izkoriščevalcem in oderuhom na «tov, dnevnikov in tednikov, ki milost in nemilost. Špekulant je več ali manj izobražujejo sloven-pokupijo pridelke, oropajo prvič ski narod v Združenih državah, farmarja, in potem ljudstvo po) Vendar so listi dnevniki in tedni-mestih. Na tisoče in tisoče je far-'ki posvečeni več ali manj svetov-marjev po vseh državah, ki so ob-' ni™ novicam, dnevnik dogodkom
sojeni, da se trudijo leto zastonj. in naSi situaciji vsak dan sproti, j ostalo 36.500 Francozov Ko pride čas, da proda svoje pri- Ali list "Proletarad" smatramo na bojišču.
V.bitki pred Comeno leta 21U lodajalcev bolj vneto zagovarjali, in siromašni obleki niso našli ni-
pred Krištofu je padlo 46,000 peš- kakor rojeni zemljiški posestni
cev in 2700 konjenikov rimske ar- ki in kapitalisti."	___ _
made.	j V socialnih gibanjih se torej
Ko je šel slavni vojskovodja socialna zavest vse premalo pou
darja, vsled česar je premnogo-
je izgubil samo vsled naporov .10, krat socialni razvoj enostranski in 000 vojakov.	\ nepopoln. Novega življenja, ki gc
Stari rimski spisi pripoveduje zahteva stara družba z ene in so jo, da je padlo v bitkah 102. leta eializeni z druge strani, ne borne 200.000 in 130.000 Cimbrov.	pričakali, dokler posameznik nc
Itimski vladar Cezar je v deset-' *pozna potrebe svojega preroda letni vojni proti (lalilejcem po Ne samo gmotnega, tudi dušev ic moril en miljon izmed treh miljo !/a preroda! Načelo, da je slehrn nov sovražnikov.	dolžan dati družbi — državi, na
Po razdejanju Jeruzalema leta rodu to, kar se od njega zalite 70 po Kristu je poginilo en mi- va, in po svojih individualni! .jou 100 tisoč oseb.	zmožnostih tudi več, mora pro-
V	strašni bitki na Katalonskih| dreti.
poljanah teta 451 je padlo 300 ti- Človek pa, ki hoče preporod soč mož.	! družbe, ima dolžnost živeti na
Karol Veliki je uničil ves rod prej sam v mejah načela, ki gc Avarov.	I za dobro spozna. Vem, da pritisk
Leta 933 je bilo ped Henrikom današnje ekonomične organizr.ci L v bitki pri Mersenburgu ubitih je v 90 slučajih izmed sto tega m '.»0.000 Ogrov.	pripušča, a to ni nikaka opravič
/ rižarske vojne so uničile tri ba, da bi vsaj v onih desetih slu miljone krščanskih vojakov ter čajih ne napravil tega, kar sar.i i sovražnikov.	j svojim delom in mislimi zahteva
V	bitki pri Burne y leta 1364 je To je tem lažje, ker se načela Živ
mrtvih i Ijenja. po katerih naj se posamez
, uik ravna, ne dajo naučiti in nc
česar, po čemer bi se dala dognati njegova indentiteta, vsled tega »o ga pokopali na pokopališču <za u« božce. Medtem pa so se pojavili prijatelji, ki so povedali, da je u-mrli ost a vil v Denverju nepremičnine v vrednosti $300,000. Bil je lastnik Metropolitan zgradl>e na 16. ulic» in Court Pl. zgradi*», ki je nouila sama $(>000 stanarine na leto. PosedovaJ je tudi zemljišča na Logan St., in še mnogo drugega.
ceneje blago raznim oderuškim 'in medna rodn. delavskega razre-trustom, kakor farmarjem, kar je| d»- Torei list "Proletarec" je ne-farmarjem onemogočilo priti v do- pogrešljiv za nas slovenske de-tiko naravnost .s prekupcem ali ,avce» »ko Prav priznamo odkri-konzumentom v mestu.	- I to, da neobhodno potrebujemo tu
44Gospodarsko plemstvo je dobilo moč v tej deželi," se je izrazil med drugim profesor. Iz žuljev revnih si kupičijo posamezniki
di druge napredne slovenske Ji-ste. To so naše skromne misli in naše prepričanje, vendar še s tem ni rečeno, da bi se moral strinjati
miljone, inedtem ko pada velika a,i Pa bo «trkijal s tem vsak, večina naroda v vedno večjo bedo.| kdor ^ te na*e vrstice čital. To-Kakor v vseh drugih panogah go- da na teni rawtu odločno in jas-upodarstva, tako je oderuštvo raz- 110 izvijamo, da to niso samo širjeuo tudi pri zemljiščih. Ae pred t asu primerne beseile na jeziku
nekaj leti se je prodajala dobra zemlja po $15 aker, za katero se
Temveč to je naše odkritosrčno prepričanje in mi srno ga priprav-
sedaj zahteva $30 ali celo več. Vz-! 'jeni potrditi vsak čas, danes ali lic temu se godri, da ne plačajo jutri, tudi dejanski, kakor hitro bi
lastniki davka za to zemljo, ki leži mrtva.	*
Zanimiva jc iz govora profesorja Izjava, da potrebujemo v Združenih državah delavcev in sicer na stotisoče delavcev, ki so 4'slabi v glavah, toda močni v kolenih," ter da se bodo mora'le uvažati po vojni velike armade delavcev iz Kitajske, Japonske in iz balkanskih držav. Ti so po mnenju govornika dobri delavci ter se ni bati, da bi se vmešavali v politične zadeve dežele.
Kakor se »pozna iz podrobnosti predavanja tega profesorja, razvidi on, da se gtde delavcem oziroma revnim slojem krivice v tej državi, toda obenem kaže, da je nazadnjaški, ako misli, da sc dajo delavska vprašanja tako velike važnosti rešiti s tem, da se spusti v to državo na stotisoče nevednih delavcev.
Nemara razvoj profesorja še po duči, da bo razumel to vprašanje drugače. Sicer pa sc jako moti, ako miniti, da bodo prebivalci Balkana dajali iste vrste delavcev za Združene države, kakor Kitajci ali Japonci.
BESEDA
SLOVENSKIH DIJA-KOV.
Zelo nas je pretresel ta članek, ki je bil zadnjič priobčen pod naslovom "Apel na tiste, ki so z nami." Torej tako stoji stvar, da preti edinemu slovenskemu delavskemu listu nevarnost, da bi mogel zaradi izrednih razmer pre nehati izhajati. Ne, to se ne sme nikdar zgoditi. Mi smo z Vami,
in.eli priliko.
»Torej želimo "Proletarcu" o-bilo uspeha in napredka in za trdno pričakujemo, da se bo še sčasoma razvil v dvotednik, nc pa da da bi se ustavil.
S taktiko in stališčem, ki ga je doslej zavzemal "Proletarec", sc tudi popolnoma strinjamo. Naše želje so, dn bi tako vkljub vsem zaprekam še obstal in šel naprej do cilja, brez ozira na desno ali levo.
Zmaga bo potem gotovo njegova.
Sedanji svetovni položaj je z nami in za svetovih) demokracijo.
Tema, nazadnjašt vo, zahrbtnost in lieodkritosrčmKst omahujejo in njih podlage se rušijo. Verige , suženjstva zelo glasno pokajo, inl na obzorju vstaja svetovna demokratična svoboda in enakopravnost. Svet se hoče, se bo, ter se že očitno otresa vsakih še tako nedolžno izgleda joči h monarhistič-nih priveskov. Niti vredno se danes ni več pečati z monarhistič-nimi staroveškimi vprašanji.
Vemo, da svet danes še ni per-fekten, pač pa so načela, kot jih jc predsednik že dvakrat v kongresu povedal vsemu svetu, vredna naše popolne podpore in akoprav hi jih bili priiuorani do zadnje kaplje krvi nodpreti. Pripravljeni smo to storiti, dokler se ne bo vsak monarhizem in militarizem sesul v razvaline, ki jih ne ho mogla nobena sila več postaviti ali pa popraviti.
Veselimo se. da živimo v tako velikem času, kot je danes in bo jutri, ter da «nemo sodelovati v prevratu za svetovno dsmokraci-
miljonov na 4 miljone; cc£e pokrajine so bile opustošene.
V	bitki narodov proti Napoleonu pri Lipskem je bilo izmed 170.000 Francozov pobitih 20.000 ter 30.000 ranjenih.
V	letih 1793—1815 je bilo na Francoskem poklicanih pod orožje 4.500.000 mož. Od teh jih jc umrlo na bojišču 150,000, v bolnišnicah pa 2,500.000.
Po računih '«zgodovinarjev je padlo v vojnah v K v ropi od leta 1793 do 1815 okrog 5 in pi>l mi-Ijona mož.
Iz tega se razvidi, da je ta voj na, ki jo imamo sedaj, najstrašnej ša, kar jih pozna zgrdovina. Po površnem računu je bilo v s^da nji vo-jni do sedaj pobitih žc nad pet miljonov mol. Žrtve, ki so padle vsled pomanjkanja, štejejo tudi na miljone. Ako »e računi še miljone pohabljencev, ki rto toliko kakor mrtvi, potem i*e vidi strahovita žetev te Vojne.
Socialna zavest.
III.
Pogostoma lahko čujemo trditev, da je vsakdo socialist, ki stremi za tem, da si izboljša svoj gmotni položaj.
Ta trditev jc seveda napačna. Napačna že vsled tega, ker moram imeti vsaj svoj lastni nazor o tem, kakšna naj bi bila drufba, ki je socialistična. Prej že sem formuliral stavek: Vsak je socialist, ki stremi za tem, da se po-druŽabijo produkcijska sredstva, kot vseohče dobro.
In še več.
Socialist, ki stremi le za gospodarskim in administrativnim pre-obratom današnje družbe, ker je on sam gospodarsko onemogel, samo zaradi lastnega gmotnega položaja, je socialist samo na pol. Zakaj zboljšajte temu človeku njegovo družabno stališče na ka-krienkoli ncsocialistični način in zavrgel bo brezobzirno svoje do -sedanje druža'bno načelo. Omogočite na primer takemu socialističnemu delavcu, da gmotno pridobi s fem, da kazi htavko, in storil bo to nemudoma. Ali dajte mu priliko, da si izboljša svoj položaj s tem, da izda ali ogoljufa svoje tovariše, ne ne bo pomišljal dolgo.
prepričanje tudi v vsakdanjen
dejanju, ne oziraje se na modi mase.
Ta individualizem zahteva etike. Etični moment socializma pr je danes že zelo zanemarjen. In vedno bolj se čuti potreba soeial ne etike, ki jo nujno zahteva ii tudi potrebuje socialno čuteče ir misleče človeštvo. To že vsled u reditve razmerja med dolŽnostje in pravico.
V socialni etiki, ki naj tud omogoči .socialno pravičnost, te inclji velik del socialnega vprašanja in v njeni pomanjkljivost tiči veliko socialno zlo.
Do socialne etike pa drži eni sama pot: Splošna socialna na obrazba.
Znano je, da ima večkratni mi ljonar baron Karol Rothschild a liondonu powebno veselje do — bolh. Njegova zbirka bolh se ste je za prvo in najbolj dragoceno na svetu, za katero je potrosil ži ogromne svote denarja — in ven dar zbirka še ni popolna. Manj ka mu namreč še ena vrsta bolh. ki so zelo redke in se nahajajo sa mo na alaških lisicah.
Naravoslovci in znanstveniki i ščejo že leta in leta zaman to bol ho. za katero je razpisal Rothschild $15.000 nagrade. Po njcg< -vem naročilu «e je torej podal neki Jimmy Chick s svojo ekspedi cijo v Alasko, kjer bo zasledoval okoli jezera Tanganjuka one vrste lisice, vsa m o da v jame ono dragoceno bolho.
Iz tega je razvidno, da nekate ri miljonarji niso srečni ali zadc-voljni navzlic ogromnemu premoženju, časti in slavi — včasih ra di ene same bolhe.
Mogoče, da je čitateljem Se neznano, da je stekel prvi avtomobil v malem mestecu Roe ki and, državi Maine, leta 1877, torej pred 40 leti.
Ted aj se je naselil v tmem mestu iz Nove Škotske zelo bistroumen kovač Lemuel H. Parker, komaj 23 let star. V svojem prostem čawu se je bavil cela tri leta s sestavo voza.kterega naj bi gnal stroj. Ogrodje prvega avtomobila je bilo zelo primitivno, v obliki podobno večjemu izletniškemu vo-
Zastopniki organizacije klavni-ških delavcev in uradnikov A. F. o. Labor so pred kratkim odš>Ii v Washington, da predlože predsedniku Wilsonu zahteve delavcev, da se podvržejo takoj vse velike klavnice kontroli Države. Preds. je sprejel e>dposlance ter se ž njiiui posvetoval dve uri. Zastopniki ele-lavcev so poročali penlrolHiost i o položaju elelaveev v klavnicah in o boju, k se vrše med lastniki in delavci .Predsednik unije delavcev je svaril vlado pred položajem, ki je skrajno resen. Omenil je, da bi bila nesreča za državo, ako bi se pričela stavka v času, ko potrebuje država vse me>či in posebno zadostno množino živil. Iz njegovih biro jen j «e je apiVvfcletav«!« nasprotujejo lastnici klavnic vsem delavskim zahtevani, ter da se širi nezadovoljnost med delavci. Predsednik VVilson je vzel izjave odposlancev na «nanje in obljubil, da stori potrebne korake, da se vzame zadeva v pretres v merodajnih krogih.
»število učiteljic na Japonskem narašča od leta do leta. Od Jeta 1890. do 1914. se je njih število podvanajsterilo, od 3,738 na 44,-648. To naraščanje je nižje kakor na Angleškem in Francoskem, toda veliko višje kakor v Nemčiji. V nekaterih prefekturah so krajevne oblasti zaprle normalne šole za deklice. Kot vzrok navajajo za to dejstvo, da ne astanejo učiteljice dolgo v svojem poklicu, da so nesposobne za pomaga nje pri krajevni upravi, da nimajo po-trfebne sposobnosti za nadzorovanje otrok in da so se ponovno pripetili škandali. Dejstvo pa je, da imajo učiteljice veliko nižjo plačo, kakor učitelji. Samo osem u-čiteljie na primarnih šolali dobiva več kot $20.000 plače na meneč, medtem ko ima 1,300 učiteljic samo $1.50 na mesec!
N. Dearborn,* uradnik gozdar-skega urada v Washnigtonu, je izdal poročilo o stanju pridobitve dragih kožuhovin v Združenih državah. Po tem poročilu «e opaža vedno večje pomanjkanje potrebne divjačine, katera daje dragoceno Ikožuhovino, za katero se trg vedno bolj širi. Dearbom izjavlja, da se bo morala pričeti dotična divjačina vsaj deloma vdomačeva-ti in v ta namen vstanavljati poseb ne farme. Od dvajsetih vrst. teh živali je kakih dvanajst, katere se dajo vdomačiti in dajejo dragoceno kožuhovino. Med te spada dihur, srebrna lisica, vidra, modra lisica, bibra in še več drugih. Z nekaterimi izmed teh so «e naredile poskušnje, ki ao se jako dobro obnesle. Podjetje te vrste je zelo dobičkanouno in kdor razume gojenje teh Živali, ima najlepšo priložnost, da si napravi v kratkem času lepo premoženje. Pri gojenju teh živali je najvažnejše, da se ozira na podnebje, kako da u-gaja eni ali drugi vrsti. Poznati je treba tueli način življenja živali, kakor tudi, kakšna hrana jim je najbolj prikladna.
Habsburška Avstrija.
Etbin Kristan
«Trua tranalatkm filed «IU Ik. po.tma.ter at Cbleaso. Itt, F.bruary II. IDI». a« r«*juir«d Ly jh« act ui Oct. 6 1*11
I.
Med mnogimi ugankami, ki jih porajajo razmere sedanje vojne je ena najbolj miaterioznih obsežena v vprašanju, zakaj »o nekateri državniki tako tolerantni, skoraj blagohotni napram Avstro-Ogrski, da bi ji navidezno ae radi pomagali iz zadrege, v katero se je spravila in ji odpustili vse grtUe, če bi le obljubila, da bo zAnaprej pridna. Navaduo se to razlaga s pripovedko, da je uboga Avstrija le dekla Nemčije. Tu je «iver resnica, ki se je tekom vojne zlasti na utilitarističnem polju nedvomno potrdila; ali to dejstvo ne more utemeljiti odveze za avstrijske zločine, kajti črno-ru-mena monarhija se je prostovoljno podala v službo Hokenzollernov in za cele kupe hudodelstev iz zadnjih let je do zadnje pike sama odgovorna. Zlasti kar se tiče provokacije svetovnega klanja, je ujena duša tako črna. da se ne umije v nobenem Jordanu.
Ultimat um, ki ga je grof Berchtold poslal v Belgrad tako mefistofilsko prikrojenega, da ni mogla biti posledica nič druzega, kakor vojna, hi bil sam na sebi zadosten dokaz, da je Avstrija ve-doma in namenoma kalila svetovni mir. Ali ta dokument perfidne diplomacije ni edini dokaz avstrijske hudobne volje; skozi vso zunanjo in deloma tudi notranjo politiko Avstro-Ogrske se vleče kakor jasno vidna nit stremljenje po oboroženi intervenciji na Balkanu in predvsem po napadu na Srbijo. Nad vse očitno je to postalo z aneksi jo Bosne in Hercegovine, dasi jc imela Avstrija že davno prej svoje prste .v balkanskih zadevah. V času okupacije Bosne in Hercegovine je igrala enako sebično kakor reakcionarno vlogo. V bolgarskih homatijah v dobi Battenbcrga in potem Koburga je sodeloval njen duh. Srbski pustolovec Milan je bil njeno orodje. Med Albanci je trosila denar za avstrijsko propagando. Doma je pa na naj brez vest ne jši način aranžirala veleiz-dajniske procese zoper Jugoslovane, in dognano je, da se je pri tem posluževala celo falsificiranih dokumentov, ki jih je dobavljalo avstrijsko po-slaništvo v Bel gradu.
Odkar je avstrijska vlada spoznala, da ni mogoče s samimi intrigami podjarmiti Balkana, se je začela pripravljati na vojno. Z aneksi jo Bosne in Hercegovine je paovocirala evropsko krizo, in tedanji zunanji minister grof Aehren-thal ni bil tako kratkoviden, da ne bi bil razumel nevarnosti tega Turčiji in Srbiji sovražnega koraka. Zasluga Avstrije ni bila, da ni že tedaj vzplamtel požar.
Docela jasna pa je postala tendenca Avstrije ob času balkanske vojne. Dasi je njena vlada v začetku izrekla svojo nevtralnost in formalno na-glašala načelo, da naj Baikan pripada balkan • i nt narodom, je veodaf ptakticno ncproueUoiua iskala priliko, da bi se vmešala in napadla Srbijo za hrbtom. Ker ni imela moralno utemeljenega povoda za to, si ga je sama ustvarjala, in tudi pri tem so bile drzne laži in resramno blufanje vsega sveta njena sredstva.
Pozabljena še ne more biti zloglasna afera avstrijskega »konzula Proehaske v Skoplju, ki so ga bili po avstrijskih uradnih Vesteh Srbi ubili, pozneje uškopili, dokler ni naposled sam povedal, da se mu ni skrivil las na glavi. Kljub svoji "nevtralnosti" je Avstrija že takrat začela mobilizirati. Kmalu je bila vsa Borna, Hercegovina in Dalmacija zatlačena z vojaštvom. V teb deželah je zavladalo izjemno stanje. Srbska in socialistična društva so bila razpuščena. Iz Delavskega
doma v Sarajevu so napravili vojašuico; menda zato, da so dobili več prostora za vojake, so spravili čim več civilistov v ječe.
Do vrhunca je Avstrija pognala krizo v času »kadrskega vprašanja. Več kakor leto dni jc mirno gledala, kako so Črnogorci operirali proti Ska-dru in ne enkrat ji ni prišlo na misel rekvirirati to mesto za Albanijo. Ko' pa je popadalo le na tisoče žrtev in je bilo zavzetje mesta le šu vprašanje dni iu — ko Avstrija ni dobila od ('rnc Gore Lovčcna V dar, je habsburška monarhija nenadoma napravila iz Hkadra casus belli. Vsa internacionalna diplomacija je bila na trnju; londonska konferenca si je morala le z avstrijsko trmo beliti glavo; dunajski zastopniki velesil so obletavali grofa Bercbtolda; puhloglavi aristokrat se je pa vživel v vlogo velikega moža in francoskemu poslaniku čisto jasno dejal, da se Avstrija noče ozirati ne na potrebe Kvrope ne na interese miru; iz njegovih besed je bilo popolnoma razvidno, da si želi vojne.
Avstrija je bila tista, k» je protestirala zoper srbski koridor do morja, da bi pridržala Srbijo v gospodarskem vazalstvu, in s tem je zasejala seme druge balkanske vojne; preden je ta faktično izbruhnila, je pa z intrigami v Sofiji in Bukareštu konterminirala vse poizkuse mirnega sporazuma med Srbijo iu Bolgarsko. Tudi v drugi vojni je bila "nevtralna", in vendar je njeno vojaštvo aostalo mobilizirano. Iu ko je po miru v Bukarešti ves Balkan demobiliziral, niso mogli avstrijski rezervisti še cele mesece domov.
Berchtuldov julijski ultimatum 1914 je le dosledni rezultat te politike.
Avstrija ni nedolžna žrtef; njena odgovornost je absolutna in dobroti jivo prizanašali je, ki se javlja v gotovih krogih napram njej, je popolnoma neumestno.
II.
Avstrijska »politika na Balkanu je imela od nekdaj imperialistične tendence. Vojna leta 1866. jo je pahnila iz nemškega Bunda in razdrla sanje o habsburški hegemoniji v Nemčiji. Zedinjeuje Italije ji je vzelo nade na obnovitev in razširjenje italijanske posesti. S povečano močjo se je oživela stara parola: Pot do Soluna. Kar bi jo bilo v tej politiki lahko oviralo, bi bila utrditev Jugoslovanov, živečih v njenih južnih deželah. Če bi se njih moč okrepčifla, bi bilo težko misliti na vojno z njih rojaki onkraj meje. Bilo jo ♦crej treba preprečiti vsako jugoslovansko konsolidiranje; nemška buržvazija se je v tem lahko sporazumela z madjarsko oligarhijo; vse jugoslovansko ozemlje se je razdelilo pod njih dvojno oblast, vsaka stran je pa potem še svojo porcijo razkosala v drobtine. V Avstriji se je germauiziralo, na Ogrskem isadjarizirale. V avstrijskem Primorjo je mefistofelska administracija spretno podžigala boje med Slovenci in Hrvati na eni in Italijani na drugi strani; na Hrvaškem je zasejala in pridno zalivala hrvaško-srbska nasprotja. Po zgledu pruske kolonizacije na Poljskem se je zemljiška posest kolikor mogoče spravljala v tuje roke. Tuji so bili uradniki, tuji sodniki, tuje šole. Pouk je bil tako urejen, da ni mogel v avstrijski polovici nihče doseči količkaj višjega znanja brez nemščine. Nemško-militaristični in avtokratieni duh se je ljudstvu v triletni vojaški službi vcepljal v glavo.
Vsa ta politika, združena z zatiranjem in večnimi persekucijami, ni imela zaželjenega uspeha. Germanizacija ni mogla doseči svojega cilja v dobi "prosvetljenega absolutizma" Jožefa II., ko
še ni bila narodna zavest posebno živa in ko se je propagirala s kolikor toliko humanitarnimi metodami; raznaroditev je postala nemogoča, ko so se narodi po vsej Evropi začeli zavedati avoje nacionalisti in ko se je germanizacija in madjsri-zacija posluževala nasilstva, ki je ueizogibno mt»-ralo izzvati odpor.
Izgubilo se je pač dosti posameznih članov naroda. Posebno število Slovencev se je skrčilo. Ali naroda v celoti ni bilo mogoče ubiti; posledica vsega zatiranja je bil nacionalen boj, ki karak-terizira vso notranjo politiko Avstrije in nima enakega na svetu.
Toda če ni bilo mogoče Jugoslovanov pripraviti ob jezik in njih narodne posebnosti, je bilo vendar njih razkosanje doseženo. Dualistični sistem monarhije, pohujšan s tem, da se je cepitev nadaljevala še v vsaki polovici, je napravil Jugoslovane politično, gospodarsko, kulturno in socialno brezmočue. Politično je bilo vsako njih združenje kratkomalo nemogoče. Ali avstro-ogrski avtokratieni šablonizem je preprečil tudi vsako drugo vzajemnost. Nobeno društvo na primer, pa naj je bilo tudi čisto kulturno, stanovsko ali socialno, ni moglo razširiti svojega delokroga čez politične meje. Literarno društvo na Kranjskem ni smelo imeli članov ali celo podružnic na Hrvaškem. Hrvat zdravnik iz Dalmacije ni mogel pripadati organizaciji hrvaških zdravnikov v Zagrebu. Kljub svojemu znatnemu skupnemu številu so bili Jugoslovani na ta način obsojeni na življenje v najtesnejših okvirih, kar je služilo v prvi vrsti namenu, da se jim onemogoči politično uve-1 javi jen je, pa tudi še podlejšemu naklepu, da se jim čimbolj zapre pot do kulture in šiloma iz njfti napravi "inferiorno pleme", kakor so vladajoči radi označevali Jugoslovane. Ta karakterizaeija je bila pač skrajno krivična, kajti faktično so porodili Jugoslovani skoraj na vsakem polju kulture, naj že gre za umetnost in literaturo ali za pozitivne znanosti, prav znatno število stvarjajočih talentov, in le njih politična zapostavljenost je kriva, da je le malo takih imen znanih širšemu . svetu.
Kako je sistem metodieno /ustvarjal kulturne težave, kaže med drugim na primer dejstvo, da niso imeli izpiti na zagrebškem vseučilišču veljave v Avstriji, kjer pa niso mogli Jugoslovani na noben način dobiti svojega vseučilišča. Dasi bi bilo za Hrvata iz Dalmacije ali Istre, pa tudi za Slovenca najbolj naravno, da bi študiral pravo ali filozofijo v Zagrebu, ni mogel tega storiti, ampak se je moral vpisati na kakšno nemško univerzo v Avstriji. Namen takih šikan je pač tako očiten, da ga ni treba posebej razlagati.
Dokler je bila Avstrija in Ogrska ugrožena od turških napadov, so živeli Hrvati v takozvani Vojaški granici v popolni militarfcmetji in bili dobri «a vefne stražarje. Ko je ta nevarnost le davno minila in se je "Granica" razpustila, so za nagrado dobili zatiranje in razkosanost.
Tako se je med Jugoslovani ustvarilo stanje, ki je bilo še najbolj podobno položaju kakšne osvojene kolonije. Avstrija je tudi z drugimi ua-rodi ravnala krivično in despotično, kajti sanje Hahshuržanov so šle vedno za strogo centralizirano in ge rman i žira no državo. Ali ravnanje z Jugoslovani, ki so občutili največ absolutizma v vseh mogočih oblikah, je imelo še posebni namen, da se prepreči na jugu naravna konsolidacija naroda, ki bi bila mogla ovirati imperialistične nakane črno-rumene monarhije na Balkanu. Trpeli so pod tem ravnanjem kajpada najbolj neposredno Ju-
goslovani sami, aH obenem je bilo to ravnanje nevarno svetovnemu miru. Sedanja vojna je žalosten, ali mogočen dokaz te ideje.
111.
Sedaj se v Avstriji resda mnogo govori o miru in včasi bi se zdelo človeku, če čita Seydler-jeve, zlasti pa Oeruinove govore, da je habsburška monarhija Je po kakšni nesreči zabredla v vojno in da ima za bodočnost same plemenite, celo demokratične namene.
Avstrija je sprejela načelo miru "brez aneksi j in vojnih odškodnin," in je akademičuo celo priznala pravico samoodločevanja narodov. Toda doba odkritosrčnosti še ni prišla za cesarsko kraljevsko diplomacijo, in zdi se, da ne pride nikdar.
Mir brez aneksij — to pomeni za Karlove državnike v najboljšem slučaju, da ne pričakujejo od sedanje vojne nobenega novega deželnega ropa« Ce bi bila Avstrija le v nekoliko boljšem polo-žaju, se ne bi niti takemu plenu odrekla; morda bi namesto besede aneksija porabila izraz M regulacija meje", ampak otrok ne dobiva značaja po svojem imenu. iPri konferenčni mizi bi se prav gotovo (Mijavila uljudna želja po 1 majhnem koščku' Srbije, da bi bila pot do Carigrada neprekinjena. Tudi gora Lovčen je objekt avstrijskega hrepenenja.
Ni pa niti potrebno, da bi se teritoriji formalno anektirali, pa se vendar lahko doseže enak cilj kakor z aneksijo. Kdor se je bavil z avstrijsko politiko, ve, da smatra Albanijo za deželo svojega opravičenega vpliva. Ogromne svote so se med Skipetari potrošile za avstrijsko propagaudo. Ljubezen, ki jo je oficijelna Avstrija izkazovala Albancem, je bila Včasi kar ginljiva, ali bila je tiste vrste ljubezen, ki bi najrajša požrla ljubljenca. Albanija dobi lahko samostalnost na papirju, toda avstrijska diplomacija bo porabila vso svojo spretnost, da bo "neodvisna" Albsnija de facto njena provinca. Saj so se reptilski učenjaki že dovolj trudili, da bi dokazali "vitalne interese Avstrije v Albaniji."
Načelo miru brez aneksij pa pomeni vendar še nekaj druzega, kakor da se ne kradejo dežele na novo. Ce priznava Rusija Finski neodvisnost, če naglašata Wilson in Lloyd George potrebo, da se popravi greh aneksi je Alzacije in Loreae, tedaj bo težko priznati Avstriji privilegij, da obdrži, kar je prej pokradla. Radi bi pa videli Černinov obraz, če bi se mu reklo, da je treba oddati na primer Bosno in Hercegovino.
Avstrija odobrava tudi mir brez vojnih od -škodnin. To se njenemu zunanjemu ministru lahko verjame, kajti praktično rezultirajo njegove ideje v tem, da ne bo treba Avstriji nič plačati. To bi veljalo, če bi ne bilo drugačnih odškodnin, kakor vojne kontribucije, takorekoč globe, ki jo nalaga zmagovalec poraženemu s pravico svoje brutalne sile. Ali kdo povrne škodo, ki jo je barbarska avstrijska metoda prizadela občinam in zasebnikom v Srbiji? Kaj bo s tem, kar je enostavno pokradla v zasedeni deželi?	(Konec jutri.)
<Truc translation filed with the postmaster at Chieaco. 111.. Febraary IS. 1»18. a« required by the act of Oct. C. it 17.
•Amsterdam, 11. februarja. — Berlinske vesti pravijo, da obsega mirovna pogodba med U -krajino in centralnimi silami vzajemno odpoved vseh povračil vojnih stroškov in vojnih škod; obojestranskim vojnim ujetnikom je dovoljeno, da se vrnejo domov, ali pa da ostanejo v deželi, v kateri so bili v jet i ali da odidejo v kakšno driugo deželo. Gospodarski stiki se obnove.
Socializem in vera.
Često se očita, da so socialisti brezverci. Docela neprav. Ločiti se mora socializem od »ocialno-demokratične stranke. Socialiio-demokratična stranka je praktična, politična in ekonomična stranka, ki ima v politiki cilj, da spravi delavsko ljudstvo do vlade v državi m ki ga zbira in vedi v ekonomičnem boju proti zlorabi bogastva in dela ,proti kapitalizmu. Zato so politične in strokovne organizacije tudi temelj in glavni obseg socialno demokratične politične stranke.
Res pa je, da ima socialno demokratična stranka višje, idealne cilje i<n da se ti vjemajo z vsebino in cilji socializma. Socializem je, lahko rečomo, velik znanstveni sistem. Sprva je bil socializem le nauk, da so vsi človeški pojavi — pojavi človeške družbe in stremljenje to družbo prenoviti in okrepčati v prid velike mase človeštva proti izkoriščanju bogastva in izobrazbo .malega števila ljudi. Socializem že po svoji besedi pove, da je nastal iz družabnih bojev človeštva in je moral nastopiti vidno v flloveilti zgodovini takrat, ko je postala vidna delitev človeštva na dva glavna sloja: gospodujočega in služečega. Zaradi tega je socializem v praksi ustvaril razredni boj.
Socializem temelji na razvojnem principu. Socializem je ugotovil, kako in zakaj se je razvijala človeška družba, in kaže na tej podlagi, kako in v kateri smeri, s katerimi cilji se mora razvijati naprej. Gonilna sMa ».tOcializma je ravno pogled v bodočnost. To je ona velika idealna sila, ki jemlje tudi naše boljinlnilj vse res inteligentne moči, tudi iz razreda kapitalistov.
Ker sloni socializem na principu razvoja, razširi Človek v želji po spoznanju smeri in ciljev človeške družbe nehote svoj (poigled na obdajajočo ga prirodo. Vsled istega principa se tako druži socializem z drugimi znanstvenimi siitcmi, kateri so: naturalizem, subjekt i vizem, cl itctizein. Tako predstavlja danes združeni socializem, naturalizem in ekstetizem novo svetovno naziranje ter vsled tega načelnega, glavneura in lahko rečemo, edinega pravega nasprotnika starega svetovnega naziranja, ki se izraža danes v krščan-
stvu, vcepljenem na starogrško kulturo in rimsko civilizacijo.
No, te znanstvene teorije ne spadajo v delokrog socialno-demokratične stranke, ki je, kakor rečeno, zgolj stranka s praktičnimi cilji. Tako o-staja socializem torišče znanstvenikov, sociali-stov-teoretikov, ki pripravljajo novo svetovno naziranje, ki mora seveda v bodočnosti in potoni svobodne šole postati last širokih mas, ako hočejo izkoristiti pridobitve politike in ekonomije v svojo moralno in umstveno povzdigo.
Oglejmo si sedaj od druge strani, kaj pravzaprav pomeni vera kot religija na sebi. Preden je človek spoznal približno obdajajočo ga prirodo in človeško družbo, je spoznaval sebe. In vsak človek, ki je, spoznavaje svojo notranjost, lahko ločil tri glavne lastnosti ali sile v sebi; čuvstvo, razum in volja. Vi vsi, ki nie poslušate, prav dobro Učite, da čutite, ljubite, sovražite, da hočete nekaj storiti, in da razločite, da mislite. Otrok, ki količkaj telesno doraste, se skoro zave teh trojnih moči v sebi. Vere pa, ako ločimo prav človeške notranje sile, ne zasledimo kot nekaj takega edinstvenega, kot združbo čuvstvenega našega notranjega življenja in našega spoznavanja.
Razumemo ta pojm vere, če se ozremo v katerikoli obliki se je vera javila med človeštvom. AJ<o sežemo nazaj v prazgodovino človeka, in ko ga najdemo v prvih početkih, ko so vladale na zemlji vulkanske sile in sile vesoljnih potopov, takrat je bil človeški razum še nerazvit. Vladala so v človeštvu čuvatva in afekti pod groznim vtiskom vulkanskih erupcij in uničujočega vodovja. Strah in groza sta morala biti najmočnejši čuvstvi v Človeku in trdi vidimo, da se prav vera pri divjih narodih izraža iz tega čuvstva. Divji človek predvsem obožuje, kar je groznega, neznanskega tfli nerazumljivega, ali je že blisk na .nebu, ali čudovita zver, ali strupena kača.
Prva oblika vere je tak fetlšizem, to je oboževanje neke pedobe, ki predstavlja ravno nekaj nerazumljivega, neznanskega, groznega, ali tudi naposled grotesknega. &e danes zasledujemo fe-tišizem pri zaostalih dvjih narodih.
V	boju s prirodo se razvijajo človečki čuti, človeški razum. Kakor hitro Človek spoznava prikazni v prirodi, se jih več ne boji, groza mine, in z njo se zožuje premoč efekta, premoč čuvstva nad razumom. Tako lahko rečemo že sedaj: prvi uovražnik vere je razum. Vidimo, da je torej najnižji duševni temelj vere čuvstšo zavisnosti od premogočiie prirode, ki se v teku razvoja človeškega uma premeni v čuvstvo zavisnosti, ponižnosti in pokorščine do neznanskega, velikega, vsega-mogočnega bitja. Z napredkom človeške omike stopijo pri rodne sile v ozadje, in storila se je predstaviteljica človeške družbe, država. Pod nje okriljem se razvije družinska ljubezen, rodovna ljubezen, ljubezen do rodnih tal, tovarištvo v bo« ju, zvestoba in različne lastnosti na človeku, ki se čislajo in vpoštevajo povsod, kjer priraja človeški red do omike, ter tvorijo temelj sožitju človeka.
V	judaizmu vklimo temeljni motiv vere: zavisnost sd enega vsemogočnega, strahujočega, groznega bitja; v krščanstvu se dviga izmed človeških lastnosti kot prva in najvišja: ljubezen do bližnjega, čuvstvo, ki se je moralo razviti vsled Mpolne, materine in otroške ljubezni, poleg čuvstva grozote in zavisnosti v človeku, z vso svojo silo. — Ljubezen tvori tako drugi westavni element vere.
človek v boju s prirodo povečuje svoje moči, blaži svoja čuvstva, razširja svoj razum, in vladajoče postaja hrepenenje in stremljenje po višjem, po boljšem: čuvstvo sreče, iskanje sreče. Kakor je nastalo pri človeku čuvstvo zavisnosti iz razmerja v vsemogočno prirodo, kakor je čuvstvo ljubezni nastalo iz dotike med ljudmi ,tako je nastalo čuvstvo sreče iz stremljenja po višjem in boljšem, je izraz egoizma, ljubezni do samega sebe. In to je tretji sestavni del vere.
Vidimo torej, da sloni vera na treh velikih gonilnih čuvatvih: na čuvstvu zavisnosti človeka od promogočnega bitja izven njega, čuvstvu ljubezni v zvezi človeka s človekom in čuvstvu sreče, hrepenenja po povišanju samega sebe. Kjer ta čuvstva prevladujejo, tam prevladuje tudi
vera nad človekom in vera je bila v treh se it a vili h glavnih delih gonilna moč čdoveka k omiki. Tudi danes tvorijo največji del čuvstev v človeku imenovana tri glavna čuvstva, zato človeka še danes vlada najbolj vera.
S stopnjevanjem človeškega razuma peša in jenjava čuvstvo zavisnosti od prirode, zavisnosti od vsemogočnega bitja, zato tvorita vsebino vere pri modernem človeku ostali dve čuvstvi, to je čuvstvo ljubezni do bližnjega in čuvstvo sreče. Lahko bi rekli, da se ločita v stopnjevanju teh čuvstev staro krščansko svetovno naziranje in moderno svetovno naziranje, ki se izraža tudi v socializmu. Tam pred vsem čuvstvo zavisnosti, tu čuvstvo bratske ljubezni in enakosti ter hrepenenje po sreči posameznika v človeški družbi.
Kakor vidite, lahko imenujemo socializem vero, blažjo in višjo od krščanstva. In zopet lahko porečemo: razum je glavni in temeljni sovražnik krive vere, babje vere in poganstva. Zato pa jc tudi glavni sovražnik klerikalizma, to je organizatorjev slepe vere, slepe pokorščine. Ločiti pa, je pojav klerikalizma kot družabni pojav strogo od onega vere, kajti vera je dana in vero ima vsak človek in je sestav njegove notranjosti, klerikali-zem pa je pojav kakor fevdalizem in drugi enaki družabni pojavi v teku človeške zgodovine. Klerikalizeni ne pomeni nič druzega, kakor zlorabi janje verskega čuta po organiziranem sloju malega števila ljudi v svrhe, da izkoriščajo verno ljudstvo sebi v prid in v varstvo svojega gospodarstva.
Ločiti pa moramo tudi konfesijo ali veroiz-povedovanje «si vere ali religije in klerikalizma. Ako je soeialno-demokratična stranka ona armada, ki se z vso silo bori proti klerikalizmu kot. nezdravemu, gnjilemu socialnemu pojavu, se ne more reči, da se socialno demokratična stranka bori proti konfesiji. V bistvu je socialno demokratična stranka interkonfesionelna. to je,da priznava vse konfesije kot obstoječe in enakopravne. S konfesijo združen je pojm cerkve, to je organizacije ljudi, ki so združeni kot ena celota na podlagi ene konfesije. (Dalje prihodnjič.)

SLOV. DELAVSKA
UalMfrvU«*« éM 11 »»rau
PROLET ARËÇ
M
Razpredelek glasov
gl uiu-voi, màmiuï la IH Jt	aa vrisvnsfsadravnika te uradno glaallo JSdruiouo Organiiaeije S. D. P. Z.
MM
o lavni umAOKnai
PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 1098 Norwood Rd., Cleveland, O l"ODPRKD8HDNIK» Joaip /orko, H. F. D. 2, box IIS Weat Newtoa, P». TAJNIK t tilaa Novak, SO Urnim Ht^ Coaeiuaugh, Pa. POMOŽNI TAJNIKx Aadroj Vidriek, 1T0 Franklin Main 8l. Conamaugk, ill.Atl AJNIK: Joaip tole, WO« 8t. Clalr Ava., Clevelaad, Ohio. POMOSNl BLAGAJNIK: Frank Pavi oriit, b. «4T, Forest City, Pa.
KAD£OKKIKI:
1. nadsornik: Ivaa A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wie. t. nadsornik: Nikolaj Povit, 1 Craib 8t., Numrey HUI, N. 8. Pittsburgh.
t. nadzornik: Frank Kaučič. b. 73. Dualo. Pa.
Pa.
Pa.
1. porotnik: Anton Lavrli, box 8, Taken, Pa.
t. porotnik: Frank Bavdek, 6503 GlaaaAve., Cleveland, Ohio.
a. porotnik: Aaton Welly, box 53, 8up»rior, Pa.
VKHOVKI ZDRAVNIK: r. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair a vs., Cleveland., Ohio.
POMOŽNI ODBOB:
Martin Jager, Conemaugli, Pa. Ivau G roč ne r, 546 Roaael Ave., Johnstown, Pa. Btelan Zabrie. Coneuangh, Pa. ' Ivan Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignac Pečjak, 267 Cooper Ave., Joknetowa, Pa. Frane Priatave, Couemaugh, Pa. * GLAVNI UBAD v kiii it. 80 Main St., Conemangh, Pa.
Uradno Glasilo: PRGLETARF.C, 4008 W. 31st St., Chicago, III. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni, pošiljati vsr dopise naravnoet na glavnega tajnika in nikogar drurcga. Denar naj ae poAilja nI i no potom Poitnih, Ex presnih. ali Bančnik denarnih nakazale, nikakor pa ae
potom privatnih Čekov. Nakaznice naj se naslovijo jo: Bias Novak, Couemangh Deposit Bank, i'onemaugh, Pa., in tako naalovljeue pošiljajo z mesečnim |>oroči-lom na naslov gl. tajnika.
V h I ur a ju, da opazijo dru&tveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nazuanijo uradu glavnega tajnika, dr se v pri ¡MMluje popravi.
KaadlAstl ss:	IBM ln prilsMk	Odd	aaih glasov prt	
	San*l*aU u	I.D.P1	«PDBvB	Skupaj
Predaednikst ...........	.... Ivgn Prostor ....	1150 -	Mi	181«
	P. H. Tauehsr____	409	1311	1780
	.loief %«rko	1211	«4M	18*0
	Jgkob Dolenc ....	33«	1323	1081
Glav, tajnika: ..........	lila* Novak ....	120«	«4«	1832
	Fr. Pavlovčič ...	M.1	1304	1007
Pouioiaeg« tajnika :	.... Andrej Vidrich ..	1231	«91	1922
	Aug. Gostita ....	»37	127«	1010
Hlagajuika: ............	.... Joaip žele ......	12*0	«38	18«8
	Joaip Marlnči« ..	340	' 1339	1099
Pom. blagajnika: ......	.... Anton Hočevar ..	12«4	130«	28*2
Preds. nadz. odb.t ......	Ivan A. Kaker ..	933	342	149*
	Jos. Petrnel ....	«12	1413	202*
1. Nadzornika..........	.... Mik. PovAe	117«	092	18«*
		3*4	121*	1«12
2. Nadzornika . »........	Frank Kaučič ...	1031	«S9	, 1720
	Ivan GroAelj ....	334	12«2	179«
Preda, por .odbora: . . ,		1012	«39 '	1«71
	Mu rt. Obreàau .,	372	1310	1882
1. Porotnika ...........	.... Frank Bavdek ..	1011	«87	1098
	Fr. Teropčič ____	•VI2	1279	1841
*. porot'uika: ...........	Anton Wellev....	H00	424	1JJ4
	Jos. Golob ......	7 «2	13«3	2327
Vrhovni zdravnik:	Dr. F. J. Kern....	S90	382	1472
	l>r. J. V. Grabek	073	1381	90*4
Uradno Glaailo: ........		9:14	■ 084	1018
	Glas Naroda ....	«a#	1283	1922
«i
SKUPNA IN GLAVNA SEJA
glavnih odborov SDPZ. in S. P. dr. sv. Barbare, dne 30. januarja 1918 v Connemaugh, Pa.
Navzoči: Ivan Prostor, Frank S. Tauchar, Jos. Zorko, Blaž Novak, Frank Pavlovltt, Augu.st Go-stisa, Andrej Vidrich, Josip Žele, Josip Morinčič, Anton Hočevar, Josip Petrnel, Jernej Hafner, ». Kaučič in Anton Lavri?.
Predsednik Ivan Prostor otvori sejo ob 9. uri zjutraj, nakar sledi čitan je imen navzočih. Brat Pro-slor in večina navzočih se strinja, da se prečit a jo vsi zapisniki prejš-nih se ,tičočih se obeh organizacij, radi združitve, kakor tudi zapisnik zadnje skupne združevalne konference.
SWdi črtanje zapisnika združevalne konference, ki se ponovno odobri, kot je bil čitan.
Prečita se zapisnik skupne seje obeh glavnih odborov z dne 20. okt. 1917. Popravki:
1.	Mesto skupna konferenca vzame prečitano resolucijo na zna-nje, naj se glasi: Skhpna konferenca ji isto rdobrila in soglasno sprejela.
2.	V sklepu za otroški oddelek se ima glasili: do usmrtnine je opravičen po preteku HO dni po sprejemu v zvezo.
3.	V poročilu glav. tajnika dr. sv. Barbare naj se doda: Obveznosti se odštete od priobčene vsote ter je kiti čiati preostanek.
4.	Za zamudo časa se plača glavnim odbornikom po $6.00 dnevno, in ne 'kakor priobčeno pomotoma po $5.00 (zadnji popravek se ima dati Se enkratno na splošno glasovanje, ker prvotno se je dalo pomotoma $o.OO mesto $6.00).
Predlagano in podpirano, da se zapisnik z navedenimi popravki sprejme., Soglasno sprejeto.
ftta se zapisnik seje glavnega odbora S. P. Dr. sv. Barbare z dne 21.' okt. 1917, ter se ga sprejme kot čitan, nakar ulede
poročila glavnih tajnikov:
Br. Novak poroča o izidu splošnega glasovanja a) glede glav. odbora, b) pravila, e) pravila za otroški oddelek.
Splošno glasovanje je izvolilo v bodoči glavni odbor skupne organizacije sledeče glavne odbornike :
Preds. Ivan Prostor, z 35 glasov večine.
Podpredsednik Josip Zorko, z 178 glasov večine.
1. glav. tajnik Blaž Novak, z IHf» glasov večine.
1.	poni. gl. tajnik Fr. Pavlovčič.
2.	pom. gl. taj. Andr. Vidrich, z 309 glasovi večine.
Blagajnik Jq*. Žele, z 169 glasovi večine.
Pom. blag. AAton Hočevar, (ni imel proti kandidata).
Preds. nadz. odbora Josip Petrnel, z 530 glasov večine.
1.	nad. Nikolaj Povše, z 253 glasovi večine.
2.	nad. Ivan Grošelj, z 76 glasovi večine.
Preds. por. odbora Martin Ober. žan, z 211 glasov večine.
2. porotnik Frank Teropčič, z 143 glasovi večine.
2. porotnik Josip Golob, z 1103 glasovi večine.
Vrhovni zdravnik Dr. Jos. Gra? liek, z 582 glasovi večine.
(Hosilo Glas Naroda z 304 glasovi večine.
Pomožno glasilo Proletarec. (Natančnejši rezultat bude pri-občen v glasilih.)
Izid splošnega glasovanja za pravila je sledeče:
O pravilih odraslih članov skup. ne organizacije, se je utleležilo pri obeh organizacijah 2948 članov, od katerih je glasovalo, da se pravila sprejmejo v celoti kot so bila predložena članstvu, in sicer: Pri SDPZ. 1070 in pri S. P. Dr. Sv. Barbare 1295 članov, skupaj 2365.
Da se istih ne sprejrfie fo je
proti: SDPZ. 194 in pri Dr. Sv.
Barb. 98 članov, skupaj 190 članov.
Razcepljenih glasov pri posameznih točkah je bilo:
Pri SDPZ. 117, pri dr. Sv. Bar-bare 76, skupno 193 glasov.
Kot zgoraj razvidno je članstvo sprejelo pravila s splošnim glasovanjem v celoti kot so mu bile predložene in sicer z ogromno 92 odstotno večino.
• • I;:id splošnega glasovanja za pravila otroškega oddelka:
Izid splošnega glasovanja za pravila otroškega oddelka:
Članstvo obeli organizacij je o pravilih otroškega oddelka glasovalo sledeče:
Točka da se sprejme: Proti:
Štev.
	1.......„....2807	117
	2............2717 ' 150
	3............ 2600	312
	4............2550	414
	5............2697	166
	6............2785 . 130
	7............ 2923	38
	8............ 2960	137
	9............ 255»	370
1	0............ 2786	95
1	1............2429	434
1	2............2625	262
1	3...........2742	175
Kot je razvidno, je tudi te pravila članstvo «prejelo z ogromno večino, ter so glasom pravil postala pravomočna z dnem 1. januarja 1918.
Splošno glasovanje se je pričelo z dnem 17. novembra, ter se je zaključilo 31. decembra 1917.
Predsednik pojasni, da so bile glasovnice pregledane in proštete po nadzornemu odboru SDPZ., ter pozove tudi nadzornike dr. Sv. Barbare, da iste preglede jo in pre. štejejo,. Nadzorniki dr. Sv. Barbare enako ostali glavni odborniki odobrijo ter soglasno sprejmejo rezultat splošnega v glasovanja.
Br. Pavlovčič pojasni, da on se ni ukvarjal z glasovnicami, ker iste so bile poverjene glavnemu uradu SDPZ. in kar je glasovnic on sprejel, je iste l a ko j poslal na glavni urad SDPZ.
Brat Tauchar predlaga, da se Meid splošnega glasovanja priobči v glasilih lako kot je bilo odglaso-vano za posamezne kandidate pri
Glasom pravil, so potom splošnega glasovanja,	izvoljeni sledeči:
Predsednik, Ivan Prostor, z večino............35	glasov
Pod predsednik, Josip Zorko, s veČino..........178
I Glav. tajnik, Blat. Novak, z večino........,...183	"
jI. Pom. tajnik, Frank Pavlov*»*, z ve«ino______44
2. Pom. tajnik, Aadtosj Vi.iri.-h, / vellae......Mt	"
Blagajnik; Josip Žele, z vrtino..............109	44
Pom. blagajnik, Anton Hrtevar.
.
Nadzorni Odbor:
Josip Petrnel, preda., s vrtino.................">30	••
Nikolaj Po v Ae, 1. nadzornik, z večino........253	44
Ivan GroAelj, 2. nadzornik, z večino.......... 70	44
Porotni Odbor:
Martin Obreian, predsednik, a vrtino........211	44
Frank Teropčič, 1. por., s vefino.............143	44
Joaip Golob, 2. por., z vrtino................1103	44
Vrhovni zdravnik:
Dr. Joaip V. Grahek, z večino...............382
Uraduo glaailo:
Glas Naroda, z«»večiuo,...,...................804
Pomoino glasilo: Proletarec.
Hpirtno glasovanje se je prijelo dne 17. novembra li>17, ter se je zaključilo
dne 31. decembra 1017.
Iaid splošnega glasovanja sa pravila skupne organizacije.
O pravilih odraslih članov skupne organizacije, je udeleiilo glasovanja pri obeh organisaeijah skupuo 2748 članov, od katerih jo glasovalo <U se prg
vila spremejo v celoti, kot ao bila predloženo članstvu, iu sičer:
Pri 8. D. P. Z. 1070 in pri 8. P. I). sv. Barbare 1293 članov, skupaj 23«.' člnno^
Du se istih ue sprejme to je proti: Pri H. D. P. Z. 11*0 in pri H. P. I). Hv. Barbare »0 članov, akspaj,«« 190 članov
Razcepljenih glasov po ]M>sameznih točkah je bilo: Pri H. I> P. Z. 117 in pri Dr. Mv. Barbare 76, skupsio.............. 193 glasov
Hkupaj........................2748 glasov
Kot zgoraj razvidno je članstvo sprejelo pravilu s splošnim glasovanj«»») v celoti kot mu so bile predložene in sicer z ogromno 92 odstotno večino, in ker je za sprejetje pravil potrebna le dvetMtjinska vrtina, vsled tega Ue pride maujiina v tem slučaju v postev. HploAuo glasovanje ae je pričelo due 17. novembra, in zaključilo dne 31. decembra 1917.
Isid splošnega glasovanja ga pravila otročjega oddelka, f lnnstvo obeh orgnuizacij je o pravilih otroAkega oddelka glasovalo Bledeče:
Itev. 1. 2807 glasov .............................. U7 glasov
4 4 2. 2717 4 4 ....................
da se sprejme točka
44 3. 2600 44 ....................
... 150 44 da se ne sprejme
... 312 44
4.
• K 6.
7.
8. 9. 10. 11. 12. 13.
2550 2697
278.'» 2923 2900 2S5ft i» 7 MI; 2429 202"» 2742
f
414 164«
130 3S 137 370 95 434 202 175
Kot je razvidno je tudi te pravila članstvo aprejelo z ogromno večino, in stem ho postale prnvomočne z dnem 1. januar ju 191 H.
X bratskim pozdravom!
BI&m Novak, gl. tajnik. Pregledano due 12. januarja 191H. v Couemaugh, Pn., po nadzoruem odboru H. D. P. Z. iu pravilno prenajdeuo.
Ivhm A. Kaker, predsednik nadzornega odbora.
Nick Pov&e, nadzornik.
Frank Kaučič, uadzoruik
(True t ran »i« tU» m filed wUh tbe pocUsultr at Chlea«».
Iti.. F»bruary IS. 1»1S, as required by thr act of Pet, g.
•Iz nobenega ruskega vira ni prišlo v l/0ndon nobeno poročilo o mirovni pogodbi med Ukrajino in centralnimi silami. Tuji dopisniki v tPetrograjd«u so enako tihi o tem predmetu kakor boljJeviška vlada sama, in enako tihi so glede na dogodke v ruskem glavnem mestu. Uradna brežična časnikarska ogenUtra je izdala izjavo, da je bil Kijev v iboljševrskih rokah od 8. februarja, ko so bile sile "rade" vjete ali pa so zbežale. Izjava zaključuje :
44V petek ob 10. dtvpoldne ni ostalo od rade nič druzega, .kakor žalosten ><poniin. Sedaj je jasno. da zastopa delegacija rade v Bre*t Litovsku oblast, katere ni." .
ci ja je razgnala štrkjikarje in aretirala njih petindvajset.	•	„ .
<Tru« translation fU«^ with Ihe poMmiitir at Chicaao. 111.. February 13. 1st», as rr««uirrd by the srt of Oct. S. ItW.
•Berlin, 4. februarja. — (Preko Londona.) Viljem Dit*tmann, radikalni socialistični poslanec, ki ga je sodilp izredno vojno sodi^'-e češ, tla je hujvkal na veleizdajst vo, odpor pro4i obla-it im in na pre-ttop prepovedi gletle na udeležbo pri splošnem strajku, je bil o4»sojen na pet let trtlnjave.
(Trn« trsnalation OIm) wtth tbe po«lmaSt*r at Cbisaro, II!.. Februar* Ig. ltlg. as r«i»alrrt by tbe Mi of Oct. g. 1017.
•Washington. D. C., 11. februarja. — Tukajšnji vladi ni nič znano o poročilu, da sta Francija in Velika Britanija prhniali Ukrajinsko republiko in poslali tja diplomatične zastopnike. Zedinjene države kot sobojevnik niso bile vprašane in tukajšnji uradniki dvomijo o pravilnosti poročila.
< True translation filed with tbe postmastor at Chicago. III.. February IS. 1S18, ss inquired by the art of Oct. i. l l;.
•Kodanj, 11. februarja. — Nemčija in Avstrija žuigata R umiti ni ji z obnovitvijo sovražnosti, ako ne sprejme ta dežela takoj mirovnih pogojev centralnih sil.
Danes sprejeta (poročila javljajo, da vlada v .lasih, v provizoričnetn glavnem mestu, konfuzi-ja. Dežela je brez ministrstva in nič ni znano, kje je kralj Ferdinand.
Iz 'Berlina poročajo, da je prišla neniafka vlada do preprivanja, da ne more biti boljseviska vlada v Petrogradu trajna in skuša očitno z drugimi silami v Rusiji pospešiti konec Ijenin-Troefei-j eve skupine.
(Poljaki, zadnja sila. ki je nastopila proti bolj) Ae vikom, so zavzeli Smolensk po hudem porazu boljševiskih vojakov.
(True translation filed with, the postmaster at Chicago, 111., February IS, 1«1S, as required by the act of Oct. 4, 1917.
•London, 11. februarju. — Dopisnik "Daily Kxpressa"' v Ženevi brzojavlja, da so po poročilu lista Journal de Geneve iz Berlina štrajkarji vrgli bombo proti cesarski palači v Berlinu. Nobene posameznosti niso znaine. Vojasfaa straža in poli«
Dittmann je bil obsojen tudi na dva tne-teca zapora zaradi upora proti oblastim. Priznali so mu f*	. . ,.u. *V .. . , ,«.. . • t *	(tlavni odbor mora priobčiti vse ol.jiev.ta« «količine m p^nan^anjc n*H<tn*ga	pre<l|0(t(1> ki wo ,,1.,dl(1(žolli ^ Ua.
teregakoli društva, v glasilu S. 1> P. Z. lahko pa objavi polog svoj
komentar.
iTroc traasiation fllod wUh Um poetmaster at Cbicairo. III.. Febraary lg. I«iS, as required by tbe act of Oct. g. 1S17.
•Iz mršavih vesti o gtnpodarskem položaju v
Nemčiji, ki so dosegle nevtralne dežele — in te vesti so zelo suhe — se je stavka, ki je zadnji teden vladala po 'Nemčiji, fa-ktieno končala.
Očitno ima trda roka vojaAkilh oblasti veliko opraviti s tem, da je bilo «trto gibanje delavcev, katerih pof>olno silo je vluda v sedanjem času za htevala za podpiranje vojne; poroča se, da so voditelji sami svetovali delavcem, naj se vrnejo na delo.
Očitno je imelo vojno stanje, ki ga je vojaški poveljnik razglasil v Berlimi in po vsem Bra-niborskem, popoln učinek; kajti vpričo grožnje s sumartfno vojno sod"bo in z eksekucijo, ki jim je zrla v oči, niso stavkarji v Berlinu uprizorili *v soboto nobenih iagredov, podobnih onim iz prej šnjih dni zadnjega tedna.
Zdi se, da vlada sedaj indiMtrijalni ¡nit po vsej deželi, izvzetimi «leno, glavno mesta vojvo -dine Saclisen-Weimar, kjer so nastali novi nemiri. Ni verjetno, da so to stavko povzročili simpatični čuti mnogoštevilnih dijako-v v tem vseu&liškcm mestu.
Pod površjem so politične vode v Nemčiji in Av.ftro-Ogr.s4ci še vedno rkalne. To se spozna iz poročila, da so se sešli na tajni konferenci zunanja
zveze. Ako ni v tem času zadostno podpiran, se zavrže.
(llavni tajnik mora takoj dati na splošno glasovanje vsak zadostno in pravilno podpiran predlog.
Splošno glasovanje se vrši 5e.it tednov; od dneva, ko glavni tajnik uradno naznani v glasilu zveze, pa do zadnjega dne šestega tedna.
Referendum.
Predlogi tekajoči se sprememb, dodatkov ali črtanja točk v pravilih, se sprejmejo potom splošnega glasovanja z dvetretjinsko večino oddanih glasov.
Vse zadeve, ki se nanašajo na spremembe, dodatke ali črtanje točk v pravilih ,kakor določanje kraju za redne konvencije, volitev uradnikov za izpraznjena mesta v glavnih uradih in odborih, ter sporne zadeve, za katere se razsodba porotnega odbora ne vjernn | z razsodbo glavnega odbora, pa se •.sprejmejo z nadpolovično večino glasov.
Vsaki član(ica) ima pri splošnem glasovanju le en glas; suspendirani nimajo pravice do glasovanja. Kdor plača vse zaostale asesmente in dokladam aadobi pravico do splošnega glasovanju. Cla ni in članice, ki niso zavarova-m in Istra Nemčije in A ™t ro -Og r»k efte r g e i i"e ni! ! ni /a l,olni«ko podporo, ne morejo
von Ludendorff, šef nemških vojnih lordov, najbližji do Hindenburga, z namenom, da dosežejo zboljiainje kočljivih gospodarskih in političnih vprašanj, <ki se dotikajo Nemčije in dvojne monarhije. Nedvomno so tudi kovali natfrte zoper mirovne ^nazore in želje velikega dela prebival -stva v obeh državah.
posameznih društvih.Podpira no in sprejeto.
Preide se na pravila.
Ker se je več glavnih odbornikov izrazilo, da je seutava pravil nekoliko pomanjkljiva, se sik lene, da se iste precitajo od točite do točke, ter se pomanjkljivosti spo-polnijo in oddajo vse pomanjkljivosti* zopet na splošno glasovanje.
Predlog stavljen po br. Tau-charju, ter podpiran po br. Jlaf-nerju, in sprejeto.
Predsednik zaključi sejo točno ob 12. uri opoldan.
2. Soja glavnih odborov SDPZ. in
8. P. D. Sv. Barbare, dne 30. jan. 1918.
Preds. otvori sejo ob 1. uri pop. Navzoči vsi prejšnji. Naduljuje se z sestavo pravil (popravki):
1.) Glavni blagajnik (se uvrsti izpuščena točka: pod štev. 4.) "Navzoč mora biti pri revizijah in podpisovati račune za jav-
nost." (Ta točka je bilu po pomoli tiskarja izpiriUtena.)
2.)	Pomožni blagajnik: 6. točka se ima glasiti: "Vse račune o svojem delovanju ima predložiti nad-zornemu odboru in konvenciji.
3.)	Med točkami vrhovni zdravnik in pripomba se uvede točka za glasilo, ki se glasi:
"Dolžnost «vezinega glasila."
1. Zvezino glaailo je dolžno objavljati vsaki mesec za vse razrede vse pristople, prestople, suspendirane, črtane, umrle ,odstop-le in nazaj spreje č)aiie(ice).
ga potoni splošnega glasovanja lahko odpokljiče in nadomesti z drugim.
4. Med Členima "Pripomba in krajevna društva" se ima uvrstiti pravo direktne zakonodaje, ki se glasi:
Inicijativa.
Vsako društvo S. I). P. Z. ima pruvico predlagati med časom od ene tlo druge konvencije katere-spremembe, dodatke ali črtanje točk v svežinih pravilih. Vsaki
2.	Objavlati mora cd časa do predlog mora biti objavljen v zve-času imenik uradnikov krajevnih zinem glasilu, katerega pa mora društev, ter dan seje.	podpirati dewct društev iz štirih
3.	Priobčiti moru zapisnik vseli različnih držav, predno zamorr sej glavnega odbora, ter vsa urad- biti predložen v splošno glaaova-na naznanila iz glavnega urada nje. Ko je inicijativa objavljena v trkajoče se organizacije.	zvezinem glasilu, se lahko vodi
4.	Zvezino. glasilo mora biti razprava za in proti predlogu, unijaki liat.	¡Pidpirati pa mora število dru-
5. V slučaju, tla zvezino glasilo po lastni krivdi ne priobča kot je navedeno v točkah tega člena, se
štev ,kot je zgoraj omenjeno, in to v šestih tednih od dneva, ko je predlog prvič objavljen v glasilu
glasovati v zadevah, ki se tičejo i>ol. podpore.
Glasovanje se prične, ko glavni tajnik naznani predlog v zvezinem glaisilu in pošlje glasovnice na vse krajevne društva, ter traja šest tedno; glasovnice, ki se ne vrnejo v urad glavnega tajnika v teku šestih tednov, .ho neveljavne.
Vsaki predlog, ki je zadostno podpiran in predložen v splošno glasovanje/mora biti dvakrat zaporedno priobčen v glasilu zveze, in to v pričet ku glasovanja.
Glasovanje je individualno, glavni tajnik mora poslati vsem krajevnim društvom glasovnice, na katerih mora biti predlog pravilno rnztolmačcn. Glasovnire mora vsaki član (ha) podplati, du je veljavna.
Glasovnice hrani društvo v svojem arhivu, društveni tajnik pa pošlje natančno poročilo o rczul-tatu glasovanja v glavni urad. Ako glavni nadzorni ali porotni odbor sumi kako društvo da ni poslalo v urad glavnega tajnika pravilno poročilo o glasovanju, lahko zahteva od dotičnega društva, da mora poslati glasovnice v pregled.
Rezultat splošnega glasovanja naznani glavni tajnik v zvezinem glasilu.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Gonemaugh, Pa.
Soili ng urednik : Namenil sem se »pregovoriti par besedi v agitacijo za nove člane socialistični
še niso organizirani In ae za organizacijo tudi dosti ne brigajo, Ilc sniru je, da dobivajo sedaj unij-uko plačo, ali dobe jo le radi tega, ker se podjetniki boje delavske unije. S tem pa ni rečeno, da je za deluvea unija nepotrebna.
stranki. Vsakdo, ki kofcičkaj čita,|Kttd PniK>*na«n, da ao bili Sloven-misli in opazuje stvari, ki se vrše d Kt> vtHÍ,,°	l>mmi da se s
v tedanjem času, stvari, ki ao radii Uktiént#Â Hta,U('ii ,li Pavlino po-
vojne prišle na prvo mesto, mora primati, da je soeiulizem in njega princip postal realnost, s katero ae mora računati. O principu socializma ne razpravljajo samo ruski socialisti, nemški in avstrijski social-demokratje, pač pa jc prva točka na programu vseh modernih držav. Ker pa je uresničenje socializma popolnoma odvisno od delavstva, je potrebno, da se delavstvo z njim seznani, čini najbolj mogoče- Prvič je za to potrebno, da čita socialistične časopise in knjige; drugič, da študira sedanji sistem Človeške družbe, in tretjič, da je dobro iudustrijalno in politično organizirano. Urez organizacije je danes skoro vsaka reč nemogoča, tako tudi uresničenje socializma.
Kar se vojne tiče, je bila brez splošne socialne revolucije neobhodna, in ker ni bilo revolucije, je prišla vojna. Da bi krivdo radi vojne pokladali pred samega kaj-zerja ali druge posameznike se mi vidi breenniselno, ker tiče nje vzroki v sistemu človeške družbe. Raditega smo vojne več lili manj krivi vsi. Omenil sem in to pripo-zna vsakdo, ki količkaj misli, da je uresničenje socializma odvisno od dobro organiziranih ljudi — delavne mase. Zategadelj jc potrebno, da pristopijo vsi, ki verujejo v principe socializma in ami-patizirajo z stranki in jo na ta način ojačijo, da v njej sodelujejo in jo finančno ptdpirajo. Med Slovenci je že toliko razredno zuvednih delavcev, da bi lahko imeli skoro v vsa-
stopalo za njo uresničenje, kar je vso imelo slabe posledice. Ali vsaka sola nekaj stane, tako tudi ta,
Pri vseni tem mora boj za indu-«irijaluo in politično organizacijo iti naprej in naprej, ker konca ne poznamo in ne vemo, kje je. Naše geslo bodi: 44Naša moč je v organizaciji. Torej vsi v organizacijo!
V bodoče se vrše kluhove seje tretjo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih na Franklin Boro. Prihodnja seja bo v nedeljo popoldne 17. t. ni.
Frank jPodboj, tuj.
White Valley, Pa.
Odkar obstoji naš aoc. klub št. l!>f>, nisem še opazil nobenega po-
aiupak da se vodstvo ¡lista izogne neljubemu koraku, ki res ne razveseljuje nikogar. To je razum Ijivo. Kajti apeli ubijajo duševui entuziazem — in verjemite sodru-gi! — tistim, ki jih prirejajo, v veliko večji meri, kakor tistim, ki jih čitajo in katerim so v večjem obsegu namenjeni. Da se je uprav ništvo vilic tej strpljivosti odloči lo izdati apel, je znamenje, da jc podpora listu skrajno potrebna, če hočemo, da se vzdrži list da Ije. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 v Chicagl, ki pozna razmere lista i* bližine, je še storil svoj korak in se odaval apelu upravništva na ta način, da so so drugi na sestanku sklenili, da daruje vsak član klulm po en dolar listu v podporo in da apelira na vse ostaie slovenske socialiatlčue klube, da store isto.
Sodrugi! Akcija socialističnega kluba štev. 1 jc posnemanja vredna! V Jugoslovanski socialistični zvezi je dane» okrog 1400 sloven skih sodrugov, in če daruje vsak član po en dolar, dobi Proletarec lepo svoto, s katero poravna v ti-
ročila v našem glasihi Proletarec. Namenil sem ae torej, da nekoli- skurni dolg m ostala bo še svoti-ko nastoipiiui, ako bo uredništvo ca v rezervi, ki je v sedanjih rebótelo objaviti. —- Kar se kluba snih časih resnično potrebna. En tiče, gre še precej dobro naprej, | dolar za posameznika ni mnogo,
toda edina napaka je ta, da se naši sodrugi vse premalo udeležujejo klubovih sej. Seveda si
listu bo pa v taki množini potua-gano. Morda ni bila podpora ii stu nikdar tako nujna, kakor je
marsikdo misli, češ samo da pla- sedaj, zato je hitra akcija pripo-čaru mesečne prispevke, pa je vse I roeljiva. Sodrugi! Pokažite, da se
dobro. — Ne, sodrugi, ni tako; potrebno je, da se večkrat «nide-
y.avedate važnega trenotka. Izredni časi so in ti vas kličejo na iz
Apeliram na vas, ponovite uaroč niiio na prihodnji seji.
Kdor bi slučajno ne imel denar-ja pri sebi, naj se le javi. Vaš za socialno revolucijo M. J. Oahrenja, tajnik kluba in zastopnik lista. ,
ZAPISNIK.
mo tu se taiko skupno informira- redne akcije. Vse podpore je po-
mo o delovanju stranke v enem in drugem de4u Zed in jenih držav, zraven pa je tudi koristno, da se
slati direktno upravništvu Prt^e-tarea, 4008 W. Street, Chicago, ki bo objavilo klube, ki so izvršili
oni, ki so bolj zmožni, predstavi- svojo socialistično dolžnost, ko je jo in pojasnijo potoni govora bila izredna potreba.
stvari, ki jih dnlgi ne vedo, v njega (f".a..jem,,(|nlgOT|l
Izničim, da drže večkrat
govore v prid delavske stranke.
— Delavci sodrugi, velika naloga
leži pred nami; delujmo resno,
da se stvar resi čini prej mogoče ;|
M, . ,	veti ko needinstvo namreč vlada
ki naselbini svoj socialistični klub j slt>veilskimi in
Tajništvo J. S. Z.
VSEM JUGOSLOVANSKIM 80 CIALISTIČNIM KLUBOM NA ZNANJE.
Zadnji čas je prejelo tajništvo
.	....... ,_____ -................. hrvatskimi J. S. Z. več pritožb, da klubi niso
m po večjih naselbinah klube poL^^ nm we to> /akaj ne prejeli glasovnic glede kongresa, vec sto članov. \ eliko je rojakov, w delovali sk||puo m v	ker ki gl> bilc po«lane dnc jamiarja
ki se po prsih trkajo, rekoč, jaz MnQ y slogi je	Zakaj jc t , VgM ^ y
pm ravnotako dober socialiat, kot bUo m v mlu ^ aobr^ dokler " " " " ki ti, če ne boljši, čeprav nisem je wu ^ f femu ne7adov«lj-
pn stranki. To je morda. resni-: jemu razdor? Socializem ne
ca. Ali prokleto majhno bi bilo so-cialistično gibanje, če bi bili, vsi socialisti taki. Pravi socialist gloda in skifci,da js v stsanki organiziran in po svojih močeh sodeluje v njej. Pri stranki je vedno dela, zdaj eno, zdaj drugo. Večna agitacija, večno delo. Čast in hvato. izrekati ni naša navada. Vence in cvetlice pokladamo samo onim, ki so dokončali pot svojega življenju. Tu v Couemaugh smo organizirali soc. klub pred desetimi leti. Po članstvu nismo
m
napredovali. Vzroki za to so številni. Napredek, kar ga je, je moralen. Člani kluba so vedno nastopali le kot agitatorji, kar je imelo dobre posledice. Klub je vedno eaktiven pri County organizaciji. Minulo leto je finančno podpiral socialistična gibanja po več lokalih. V svojem lastnem delokrogu je bil miren in to iz več vzrokov. Cas pa je prišel, da se začnemo bolj živahno gibati. Naša prva dolžnost je, da dobimo kar je največ mogoče novih članov in poiščemo "slakerje." Organizacija /. malim številom članov inta majhen vpliv. Tovariši dclavci v Co-nemaugh in bližnji okolici, čas jc, ' da pristopite k stranki. Ce že iz enega ali druzega vzroka nočete 'pristopiti k našemu klubu, ustanovite si svojega. Mi vas bomo rav-notako z veseljem pozdravili, in če boste želeli, vam bomo tudi pomagali po naših močeh. Slovenci v tej okolici (Johnstown—Co-nemangh) so razdeljeni po malih kolonijah. V vsaki koloniji jih j^ dosti, da bi imeli svoj klub s precejšnjim številom članstva. Vsi skupaj bi imeli do tisoč članov, kar bi imelo jako velik vpliv ne samo na političnem polju, pač p« tudi na industrijnlncut. Obžalovanja vreden fakt je, da jc v tej o-koliei na tisoče premogarjev, ki
remena, ki je vladalo m deloma še vlada, je vsa |K)šta zakasntfa, vsled česar jc mogoče, da leže glasovnice kje na po-
tega ; naše «geslo je: Delavci vseli dežda, združite se! Toda žal naši hrvatski sodrugi ne podajo tbga, fceT žeie, ratrior. Če «im-vse
to t — Čem« hočejo sklicevati poseben kongres», ker toga ni po
stajah, ki ne morejo ekspedirati
pošte. l¿ahko so pa mogoče tudi prispevajo v njo
_1 _______1 ___- - t - t J___ _______i _ 1. .i _ ■ 'k /kt> « ilnncm
drugi vzroki, da so glasovnice kje na pošti. Vsled tega velja počakati, da se vidi, kaj je vzrok, da klubi niso dobili glasovnic. Dobro l*i
treba? Če mu treba teh stroškov? bilo ,da sporoči vsak klub, če jc Sodrugi časi so resni, vlada pazi prejel glasovnice ali ne, ker bo na na vsako gibanje, ali bi mogoče ta način tajništvu laglje soditi o
ne utegnilo (škodovati to naši organizaciji? Iksftmo edini in ne vdttjino se; stvar naj se reši brez
usedi, ki je zadela glasovnice.Akof se torej prijavi do 20. februarja več klubov, ki niso dobili glasov-
koirgresa mirnim potoni; deluj- nic, tedaj l>o tajništvo smatralo
prvo pošiljate v za izgubljeno in bo takoj razposlalo vsem klul>om
mo vsi na to. Ifexlàmo edini in naša organizacija bo rastla in sčasoma dosežemo svoj cilj. De-1 novo pošiljatev.
lavci sirom Amerike, pristopite v našo organizacijo, 'ker še ni kluba, ga ustanovite in kdoa* nima
Vsled zelo nerednih zvez, ki so
Oross, Kansas.
Konference Jugoslovanskih so calističnih klubov v Crauford County, dr. Kans., obdržane dne 27. jan. 1918 v Franklin Kans.
Sodrug Ivan Juvanc otvori sejo, na kar je izvoljen soglasno pred Louis Karlinger in pod Fr. Smerdu.
, Poročilo tajnikov krajevnih klubov se vzame na znanje. Gospodarski odbor za knjižnico poroča o nje stanju. Poročilo' se sprejme, kakor jc bilo poročano.
Sledi deset minut odmora, da nadzorni odbor pregleda knjigo konferenčnega blagajnika. ,
Ko se prične z nadaljevanjem, poroča nadzorni odbor, da je našel knjigo v redu. Blag. jc $5.47. Poročilo se sprejme.
Vname se debata glede bodočega glasovanja /.a kongres, ali večina je nasproti; ker se ne more priti do niikakega zaključka, je predlog sprejet, da se debata zaključi. Predlog stavljen in podpiran, da vzame en klub innieiativ-ni predlog kot dodatek k pravilom glede zapisnika glavnih sej, da morajo biti bolj natančno pri-občene v glasilih, kakor do sedaj, da bo potem lahko članstvo sodilo, kje je krivda vednega prepira med gl. odborniki. Sprejeto.
Pooblasti se klub štev. 157.
Glede prvotnajniške slavnosti se prepusti klubom, da razpravljajo na svojih sejah in da na prihodnji konferenčni seji predložc načrte.
V konferenčni odbor za ieto 1918 so izvoljeni sledeči: tajnikom Fr. Smerdu, zapisnikar Fr. Homar, blag. Ivan Juvatie, za knjižničarja, Fr. Wegel.
Sprejeto, da se plača konferenčnemu tajniku od vsake seje en dolar.
Ker je blagajna v slabem finančnem stanju, se «klene, apelirati na vse klube, da po možnosti
ge in sodružice, da se polnošte-vil no udelelite te konference, da bomo imeli boljii uspeli za mednarodni socializem.
Frank Smerdu, konferenčni tajnik.
LISTU V PODPORO.
Frank Stare, Pueblo, Colo. 50c. — Joseph Soaurak, Cleveland, O. #1.00—Frank Žerovae, 'Kenosha, Wis. 25e. — Frank Kramar, Far-rell, Pa. 20c. — Slovensko Knji-ževuo Društvo v Dubuque, Iowa £1.00. — Jos. F. Düren, Canup Sherman, O. #1.00 — John Želez-nikar, Halida, Colo. 50c. — Frank A les, Chicago, '111. *1.2G. — «lov. Hoc. K Urb štv. 114 v Detroit, Mich. $5.00 — Anton Slabe, Cle-veland, O. $300 — Slovenski so-cialirttični klub štev. 132 V Pueblo, Colo. $20.00 — John Jereb 50c i Joe Horvat 50c — Oba na Pullman, 111.
Anton Zornik $1.00; Josef G raci isek 25c; Jos. Koiiiac 25c; Fr. Rope 25c ; John Dela Bianka 25c ; Anton Klanchar £5e ; Frank Čer-imuta 25c; Frank Ro4iue 25c; Josef Hrobat 25c; Alois Cos 25c; Frank Gruden 25c ; Josef Fl eis 25c; Andreas Berte!j 2Gks ; lAii-J ton Florjančič 25c; Alois Slebir 25c; Josef Kravanja 35c; Martin Sušni k 25c ; Val. Sankov ič 25c; iFrank Belihar 25c; Frank «tr-vasnik 25c; Anton Kolesa 25e ; Alois Prcjža 2öe; Peter Knok 25c; Thos. Androjič 25c; Mirko Sever 25c; Micke î^ern 25c; Stefan Gore ne 25c ; Hy. VuM 25c; Thos. Sokol 25c; Matija Hoosnar 25c; Frank Žlebičič 25c; And. Kravatija 25c; Jos. Gašperčič 25e; John Ste van 25e; Anton Ro-line 25c ; Matija Kcfcrle 25c ; John Setlar 25c; John Skerjanc 25c; Lukas Stovasntk 25c; Ignac (tolobič 25c. — Skupaj $11.10 Vsi v Herrn i nie, Pa.
Skupaj . . . ...........$47.80
Zadnji izkaz.......... 8.85
Vsega..............$56.65
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi sod. predsednik sejo Ih poživlja vse sodruge, da se vsi udeleže prihodnje konference katero »se bo vršila četrto nedeljo meseca februarja na Kdison, Kait-i. ob 2 popoldan. /
Frank llomar, zapisnikar.
VSAKDO VE.
Vsakdo ve, da je smerno vži-vanje jedi an pijače redno spanje in skrbna pozorno«! na prehava-uje in elcniinac*ijo, da je vse to neobhodno potreben pcvgoj, če hočete' imeti zdravje. Ali le malo jih je ki delajo tako in zato spada adravilo ki pomaga k temu, da začno izuova normalno delovati prebavni organi potrebam življenja. Tmierjevo Ameriško Grenko vino je brez vsakega vnašanja najzanesljivejše zdravilii v takih «lučajih zakaj, le-to dosega svoj cilj v jK)lni meri; oiyb izčišča želodec in drob ter unspešuje pre-bavanje. Po vsej^iekarnah. Cena $1.10. — Neparvttdno stroge vremenske razrfiere te ne bodo bogve tkalko skrbele če imaš doma Tri-nerjev Ofbliž, ki je izvrstno zdravilo za trganje v križu, otekline, kpahki nevralgične ni revmatične bolečine, in Trinerjev Cough Sedative neprekosljivo zdravilo za pretila jen je in kašelj. Cene po lekarnah: Trinerjev Obliž 35 ru 65c. Trinerjev Cough Seda4ive 25 iu 50c ipo pošti OMiž in 75c.
Sedative pa po 35 in 60c. • • s
V lekarnah. Cena 01.10. Jos. Triner, izdelovalec, 13iiH-1343 S. Ashland Ave., Chicago, Hl.
4«
99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodiitske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave,' mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča sc pri 44Čas", 2711 So. Millard Avc., Chieago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave, -
Detroit, Mich.
Naznanjam Članom soc. kluba št. 114, kateri niso bili * navzoči na zadnji redni seji: Bodoča redna seja se otvori točno ob 9:30. Sprejeto je blo zadnjič, da se od-
jih zakrivile vremenske in druge bor snide ob devetih dopoldne in
razmere, v katerih živimo, je to-
pojnia v socializmu ga podučiti, rej priporočljivo, da klubi vse to
priporočajte Ikt Proletarec, ker
jc edini delavski list, ki uči evangelij socializma. Torej se enkrat kličem, ttonlrngi, delujinb skupno socializem, za našo delavsko stranico; po konečnetn 1><»jii mora zmaga ¡biti naša. Konec mora biti enkrat sedanjih krvolcvkov kapitalistov !'
Antikapilalist.
Stran Aja
SLOVENSKIM KLUBOM J. S. Z. V RESNO UVAŽEVANJE.
vpoštevajo in za vsako pošiljatev iz urada J. S. Z. malo potrpe.
Tajništvo J. S. Z.
POZIV.
Johnstown, Pa.
Poživljam člane soc. kluba št. 65. v Jolinstownu, Pa. da se udeležite seje 17. februarja. Na dnevnem redu bo 44obsodba" tajnika in pa volitev odbora za leto 1918. Pravzaprav jc tajnik žc 44ol>so-jen" v 4 4 Pros vet i" štev. 19, kjer je podpisan neki sin pustinje. Jaz dotičnega naznanila ne jemljem za resno. Fant je mlad, in odkar mu je Terbovčev Tone navrgel 44majhen" dopis (dve polni koloni), jc fant dobil k o ra jžo. Dasi ravno šc mlad, nadkriljuje že vsako babni-co v obrekovanju in laži. Pri tem pa bi — krtt žc zgoraj omenjeno, mene fant čisto nič ne ženiral, da ni zraven masla od nekega lice-
AMERIŠKIH DRUŽINSKIH KOLEDARJEV
rpravništvo Proletarea je v predzadnji številki objavilo apel za podporo li.stu.Svoj -korak je ute mcljilo z izrednimi gospodarskimi razmerami, ki so natstale, in v ka terih sc nahaja list, ne po lastni
K'Sodrugi! Dolgo.je žc tega, kar|n,erra ime™ M Pi*oka-nismo čitali v Proletarcu apelov ToreJ članstvo kluba štev. 65.! za podporo, in lahko si mislimo, M't>«vljam in .zahtevam od Vas, da da to ni bilo zato, ke,- so bile go- Hc roSi ««deva tajnika najpevo spodarske razmere lista sijajne,|°«roma zahtevajte od dotičnU
obrekovalcev dokaze zato, preden sodite.
V Proletarcu štev/542. sem či-tcl apel od upravništva lista. So-I drugi, kaj mislite o tem! Ali naj
ni več, ponovno ao vai razprodani. V alučaju, da jih še I <j0l»ls,irn0' dft V^ha izhajati e L.;	•• ..i .i.	.. i . . x . dino naše glasilo! Kdor je opnzo-
k«j dobimo nazaj, j.h polijemo tut.m, kater, to ze zanje val boj naieRn	<h1 le,aUa.
poslali denar. V nasprotnem slučaju pa vrnemo denar, i nnproj do Mod(inJ»< vii*i«> bo rc
Se enkrat proaimo, da če ima ae kdo kaj koledarjev od J Ne, in tisocvkrat nc! Ali naj
▼eč, da naj nam iste nemudoma pošlje nazaj na liaalov Po^PUenio vea svoj trud sedrij, pro|rt ^	ko jc cas najbolj resen T Sedaj, ko
'	nam je potreben dober delavski
list kot zrak. Sodrugi! Mnogo W
Ije, ki vam je potekla naročnina
čaka do pol desetih na zadostotno število članov; drugače zapusti odbor dvorano,, iz razloga, ker sc večina članov udeležuje prepozno m tako se seja vrši v največjem neredu. Rado bi se vse naenkrat prerešetalo, pa jii mogoče in vsle£ kratkega časa se mnogo važnih stvari pozáis, vse drugo pa le površno reši.
Sodrugi! Če se zavedamo, da smo v talki vel Opornem bni organizaciji, potem moramo predvsem vedeti, kaj so naše dolžnosti. — Socialistične organizacije niso postavljene za zabavo, temveč za rewno delo. To se pravi: energično delo osvolmjevanja izpod kapitalističnega jarma.
Danes so resni.časi in mi se moramo vse bolj zanimati za razmere, katerih nani ugodno priliko oioramo izrabiti, da činn prej dosežemo svoj cilj in ne smemo se ustrašiti nikakršnih neprilik; vstrajajino le kot zavedni sodrugi. Kajti pred nami so sedaj velika vprašanja, prod vsem naše lastne aveze in vseobče stranke. Nas pa je sveta dolžnost, da jih temeljito rešimo. Sodrugi, f*piponočann, da se redno ter ob pravem času ude-ležujcHe klubovih sej in Vami kli-sem:
Kvišku čela, zdrav raaum;
Hesna volja, in pogum!
Organizator.
S0DRUQ0M V CRAWFORD COUNTY, KANSAS
Naznanjam sodrugcWn, da se bo vršila prihodnja konferenca cd ruše ni h klubov Jugoslovanske Socialistične Zveze v Crawford County na Kdison, Kans., dne 24. februarja ob 2 popoldan.
Ker imamo več važnih točk na dno vnem redu, opozarjam »odru-
Na|vet|a slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, tapratnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč ilovtnikik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
ID I
Ebat
P ¡¿¡t« po cenik, kateri — Ven poilje bresplečno. Najboljše blago.	Najnižje cene.
irar=
30C
3E1G
0
r=ir=ÜI
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Parite na vaS beli donar «a Črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pačite in hranite dokler »te Sc zdravi in mladi, da boate imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak ¿lovek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date na»tran, se lahko een» kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežjo je početek ali bre/. počet k a ni nikdar ničesar. Zatorej pričnito vlagati vaš deaar Se danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dohito vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne uortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue. Chicago, IU.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad #6,000,000.
Basftlrtte svoje znanje! Ponilte o socializmu! Rar.vedrite si duhu! "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjig« in brošure. Pošlji-t» naročilo fte danes:
Makr.im Oorki: Mati, mehka veaba ...............................fl 00
Uptoa ainclalr (poslov. Jos. Earertnik ln Iv. Kaker): Diongel. Povest
ia chlcašklb kUvaie ...........................................7»
Carico Ferrl: Bociallsem ia moderna veda ...........................M
...............................................................10
Kdo nalCaje proizvajanje v malem .................................10
...............................................................10
Socialistična knjižnica, 2 sveska ln "NUa bogatstva" .............10
KapitaUstlCal razred , . . ..........................................1C
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naatranje
ln arebodaa znanost.........................................28
O konsumnih društvih............................................1°
Zadrnina prodajalna ali konsnm ...................................or>
Katoliška cerkev ls socializem ...........................*.........10
Spoved papefta Aleksandra ..........................................10
Vse te knjige ln brolnrs pošljemo poitnlae prosto.
PBOLETABBO. ' 400« W Slst Bt..	CH1CAOO, ILIJNOI8.
P R O V« K T A R E C
Kdo je Trockij?
(Konec ti 1. Ht rani.) na, kajti globoko aem «e potopil v delo propagande, ki ni puščalo času za nič druxcga. Nadaljeval aem pač aam zase študij sociologije, politične ekonomije in zgodovine in sem bil kmalu prepričan mar les is tiren socialist. Ko se je ruska sociaJ-na demokracija ločila v dva dela zaradi vprašanja taktike, se nisem identificiral ne z menjševi'ki ne z boljševiki, ampak sem deflal dalje za splošno stvar, za porušenje carizma in za socializem. Ker ni šlo pri delitvi «tränke za načelne razlike, ampak le za različno mišljenje, kar se tiče inet «nie, s katero naj bi se dosegel enak cilj, sem porabil ves svoj trud za spravo obeh kril. Vendar sem bil močno nagnjen na radikalno stran. Z drugimi besedami: l>il sem menjševik skrajnega levega krila, ali ukoraj bdjševik.
Moja govorniška in pisateljska sposobnost me je ikmaki spravila j>rav v središče socialističnega dela. Pisal sem za strankino časopisje, sestavljaj letake in vodil osebno propagando zlasti med mestnim ljudstvom.
Naravno je, da nisem ušel splošni usodi ruskih revolucionarjev. Aretirali so me in zaprli, in ker nisem, ko sem bil izpuščen, opustil svojega dela za stvar, sem postal to, kar so ruske oblasti imenovale "ilegalno" (nezakonito) osebo mi sem moral živeti poti tujim imenom. Moj prvi jetnišni-čar se je imenoval Trockij, in prišlo mi je na misel, da sprejmem njegovo ime.
Ko je leta 1905 izbruhnila revolucija z vso si-lo, sem past a I predsednik prvega Delavskega in vojaškega sveta v Petrogradu iu sem uspel s prvimi nalogami te pozicije. Ostal sem predsednik do poraza revolucije, ko sem bil aretiran in poslan v pregnanstvo in ječo v Sibiriji. Posrečilo se mi je, da se tam pobegnil in sem potem živel v Švici.
V Švi ci sem ustanovil socialistični Ifcit "Pravda," ki se je tiskal v ruskem in nemškem jeziku. Uatanovil sem tudi mednarodno časnikarsko korespondenco za razširjanje resničnih vesti o tekočih političnih in revolucionarnih dogodkih v Rusiji.
Jagode.
(Konec z 2. strani.) je vrst ljudi: bogati in revni; kajti če bi dobili revni denar v svoje roke, bi postali ošabni ... to je pa grda lastnost. Nikar torej misliti, da je moja dolžnost, podpirati reveže! ... Če ste revni, ste pač revni, in če nimate denarja, ga pač nimate . . . Tako je in bo ... Lahko greste."
"Gospa!" je jecljala Polda.
Meni je silila vsa kri v lica, tresel sein se in oči so se mi oroaile, sam nisem dobro vedel, ali od srda, ali od žalosti.
V tem so se odprla vrata na hodnik in prizi-bala se je držaje širokoboka kuharica s kavo in s piškoti, za njo pa čokat, tolstobeder gospod v belem telovniku, dišečo portoriko v ustih. Kuharica je imela vrat razgaljen, debele, mesnate lakti gole, bluzo močno izrezano, tako, da se je lesketajo posvetil prosojni sneg njenih močnih prsi, ki so rahlo sopls. Mimogrede je pomežiknil gospod gospej in odcapljal nato okorno za kuharico skozi druga vrata.
"Ah, naj pa bo!" se je omečila naenkrat gospa. Segla je v žep. dala vsakomur izmed nci l>o eno srebrno deset i co, vzela jagede in odšla težko zibaje tudi sama v sobo . . .
Zunaj na cesti je solnce toplo sijalo, ali nam trem je bilo do joka; kakor poparjeni smo bili. Ne, kaj takega nismo bili pričakovali nikdar od gospe graščakinjc! . . .
Hitro smo šli iz trga, ker je bila pot do vasi še dolga.
Že nismo bili več daleč od doma, ko je Polda obstala, začela iskati po svojem žepu in naenkrat zavzdihnila
"Desetico sem izgubila . . . Nisem vedda, da ima žep že luknjo . . ."
Kakor da me je vreza! oster nož v srce.
"Desetico, praviš?! . . . Kaj bo pa zdaj! Niti za olje ne bo ifnela zdaj mama dosti ..."
Polda si je zakrila obraz.
Pojdimo nazaj in iščimo! Morda jo pa le še najdemo!"	^
"Pojdimo!" sva rekla tudi Zinka in jaz.
Obrnili smo se in šli nazaj proti tr»u. Šli smo počasi in omahovaje, preobračali kamne na cesti in brskali z rokami po prahu. Ali izgubljenke nikjer, pa naj smo se šc toliko mučili z iskanjem.
Blizu trga smo obstali.
"Je ne bomo našli!" je menila Zinka. "Če jc do zdaj nismo, je poslej tudi ne bomo ..."
Že je podrhtevala Polda v rahlem joku.
"Res je, nič ni z iskanjem . . . kar vrnimo
se!"
Tudi meni so zalivale solze oči.
"Lc potolaži se, Polda, saj ne bo mama zato nič huda ..."
Vračali smo sc globoko pot H i,# Polda pa jc ihtela, ihtela . . .
(True translation filed with the poatmantcr at Chicago, III., February It, 1918, aa required by the act of Oct. 6, 1917.
'Amsterdam, 11. febr. — Brzojav, datiran iz Brest Lkovaka od nedelje, ki je prišel danes sem, pravi, da je Rusija izjavila, da jc vojno stanje končano in je ufkazala demobilizacijo ruskih sil na vseh frontah. Brzojav pravi: "Predsednik ruske delegacije je na danešnji seji (v nedeljo) izjavil, da odklanja Rtusija podpis formalne mirovne pogodbe, da pa izreka vojno z Nemčijo, Avstro-Ogr-sko, Turčijo in Bolgarsko za končano in izda obenem ukaze za popolno demobilizacijo ruskih sil na vseh frontah."
(True translation filed with the pontmaater at Chicavo, III., February IS. 1918, aa required by the act of Oct. 6. 1917.
*V«a Nemčija se je v pond el je k veselila, ker je Rusija izstopila iz vojne, kakor poročajo vesti iz vseh manških krajev. Raizobešene so bile zastave in zvonovi so zvonili po vseh mestih.
(True translation filed with the poetmaater at Chicago. III., February 11, 1918, aa required by the act of Oct. «, 1917.
•Amsterdam, 11. febr. — Na neki govor, ki ga je imel hauilsirški župan z oz iron i- na sklep miru z l'krajino je nemški kajzer odgovoril:
"Preživeli smo težke ca.se . Vsakdo je moral nositi svoje breme strah, žalovanje, tugo, in najmanjše ni nosil tisti, ki stoji pred Varni. V njem se je zbrala skrlj in žalost za ves narod v* njcigovrh brigali.
Pogostoma smo nastopili napačna pota. Bog nam je v težki šoli pokaral pot, po kateri moramo hoditi. Toda obenem ni bil svet na pravi poti. Mi Nemci, ki imamo še vedno svoje ideale, delamo na tem, da dosežemo boljše čase. Bojevati se moramo za pravico in moralnost. Naš (¿(*sfpod Bog nam želi miru, toda takega miru, v katerem se bo svet trudil, da stori, kar je prav in dobro.
Mi smo poklicani, da prinesemo svetu mir. Na vse načine bomo skušali, da storimo to Tak cilj je bil dosežen včeraj na prijazen način s sovražnikom, -ki je bil poražen od naših armad in smatra, da nima več vzroka za boj ter nam proža roko in n rt mu segamo v roko. Mi si podajamo roke. Toda kdor noče »prejeti hiiru, ampak kdor
ga nasprotno odklanja iu preliva svojo kri iu kri našega naroda, .mora biti prisiljen, da dobi mir.
Želimo živeti v prijatelj.srtviu s sosednimi narodi, t ml a zmaga nemških armad se mora priznati
(!) predvsem. Naše čete pod velikim Hinden-burgoni bodo .nadaljevale zmage. Tedaj pride
mir."
Sanwzavest ali blaznost T
(True tranalation filed with the postmaster at Chicago, III., February 18. 1918, as required by the act of Oct. 1917.
•London, 11. febr. — V Stockholm je prišla navidezno avtoritativna informacija, kakor zatrjuje tukajšnji -dopisnik lista "Times", da obsegajo mirovni pogoji, ki so jih centralne sile j>ri -znale Ukrajini, tudi znaten del vzhodne Galicije, ki ga dobi Ukrajina. Ni jasam, če ji je obljubljen za pozneje, ali če ga ima dobiti takoj. Rada ima tudi takoj dobiti veliko posojilo, za 'katero garantirajo rudniški kraji; centralne sile podajo vse |K>trel)ščine za razvoj teh krajev.
<True translation filed with the postmaster at ChU-aao, III., February 18, 1918, as required by the act of Oct. fi. 1917.
•liondon. 11. febr. — I'radna izjava ruske brezžične agenture. ki jo je tukaj objavil neki časnikarski urad, obsega značilno trditev, da sta Francija in Velika Britanija priznali ukrajinsko republiko in poslali tja diplomatične zastopnike. Ta objava je obsežena v poročilu o nadaljevanju Brest-»Litovske konference z dne 1. februarja, v ka-terem se pravi, da je M. Sevrulk, ki je oči v id no novi načelnik ukrajinske delegacije, dejal, da je z zakonom ukrajinske "rade" z dne 7. novembra ukrajinska republika i .rekla, da se nastavijo ti • diplomat ¡¿ni zastopniki.
Poroča se, da je M. Sevrulk navajal iz za -kona, ki ga je »prejela rada, sledeče:
"S .tem zakonom je mednarodni položaj U'krajine priznan od sveta vojaških in delavskih delegatov, kakor tudi od zastopnikov štirih zavez niški.h držav iu obenem od frawowke republike in angleške vlade, ki *o imenovali in jxwlali diplomatične zastopnike vladi ukrajinske ljudske republike."
Leta 1910. sem prišel v Nemčijo, kjer je moje revolucionarno delo izzvalo nezadovoljnost pruskih oblasti. Bil sem aretiran in obsojen v ječo, toda ušel sem. Tri dni pred izbruhom sedanje vojne aem bil na Dunaju. Po nasvetu avstrijskega socialističnega voditelju dr. Viktor Adler ja sem zapustil Avstro-Ogrsko in seat bil v Srbiji, ko so avstro-oignske čete vdrle v to deželo. V srbski skupščini sem bil, ko se je glasovalo o prvetu vojnem kreditu.
Vrnil sem se v Švico in pozneje aem bil povabljen v Pariz, du bi tam izdajul rusko socialistično glasilo. Ko se je neka ruska divizija uprla in ubilu generaila, sem poslal socialističnemu članu frau-eusjeegu kabinetu Jules tluesdu pismo, v katerem sem ostro kritiziral francosko vlado zaradi stroge ka»ni ki je bila naložena ruskim četam. To je bilo tako neugodno francoski vladi, du iui je bilo ukazano, naj zapustim Francijo. Vrnil sem se v s Švico, toda Švica se je bala zaplet I jajev s carjevo vlado in me ni pustila v deželo. Ttdaj sem šel v Španijo. Toda niti Španija me ni marala. Pridržali so me v Barceloni, odkoder so me hoteli depor-tirati na Kubo, kjer nisem poznal nikogar in kjer bi bil kakor v puščavi. Pozneje je španska vlada odločila, da me pusti, naj grem, kamor hočem, le da zapustim Španijo. Sedaj mi je bila faktično zaprta vsaka dežela v Evropi, in tako item obrnil oči čez Atlantični ocean in prišel na Rllis Island koncem decembra 1916.
V New Vorku sem živel z ženo in dvema otrokoma v tenement ni hiši v Bronxu, v stanovanju s tremi pro-itori, pisal za ruski socialistični dnev-« nik "Novi Mir" (Novi Svet), in govorili na socialističnih shtdih. Vendar ne mislim, da ostanem dolgo tukaj, zakaj v kratkem mora v Rusiji izbruhniti revolucija, in čim se to zgodi, se podvizam v svojo domovino, da pomagam pri delu ruske osvoboditve.
Moja knjiga "Boljševiki in svetovni mir" izraža popolnoma moje prepričale o svetovni vojni. To jc rezultat obširnega in globokega študije in program, ki je v njej obsežen, je edina rešitev, ki jo moreni videti z obzirom na probleme, pred katerimi stoji človeštvo.	*
Pravi socialist ne sme biti reser-viit, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne ivoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki is niso prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Severova idravil«« vrdr/ujejo idrdvj« v družin,ih.

Liniment.
Za dobro in uepetno domaČo rabo bi morala vodno »mat» to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi boleiine v prsih. v križu, v kolku, ali kjerkoli si t« bodi, ¿o so t« bolečine nastal« vsled revmatizma, ali prehlada.
s
evera's
Gothard OU

(Severovo Oothardsko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To zelo uspoien lok, kojega naj bi mela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici.
Cena 30 in 60 centov.
Na prodaj \ vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
AIN -EXPELLER
ostal domača beseda v vsaki slovenski družini neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primor^le, povišati ceno na 35 m 6s centov za steklenico, ako hočemo, da ostane i*tc kakovosti in da enako učinkuje. i\tem imate jamstvo, da «taro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loaol in na naJe ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 6$c. jc koristneje kot pa za 35c, ker obsega več kot dvakrat toliki*
F. AD. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street, New York
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vseh sodiičih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat tfeveda. To je "VILLAGE INN** s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska .številka 224 M.
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni m ranocelnik.
Zdravniška pretakava brezplačna— plakati je le zdravila. 1924 Blue Island
Ave., Chicago. Ureduje od I do 3 po-pol.; od 7 do 0 zvečer. Izven Chicagi živeči bolniki naj pi&ejo slovensko.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 460 6RIND AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1C3S Blue Island Ave.,
(Adv.)	Chicago, lil.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik "Prosveta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo^: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROV A NJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOUSE' \
Kaj to pomeni za ljudstvo. Če Je bankam pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo cvezo t Chicago Clenring Ilouse, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovan jo računov in imetja i se mora vršiti najmanj enkrat na leto.' Izvedenci natančno preiSčejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varftčine, vknjižbe in drugo vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račuae. Ce najdejo izvedcnci kake slabo ali dvomljive vrednostne listino, se te ne Štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno j ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na-j domestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združeno v
Clearing Ilouse.
/
Kcdar se odvzamejo kaki banki te. ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za*to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promot po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je Slo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so jI takoj priskočile na pomoč druge Clearing Ilouse banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspe&en, da so povsod, kjer koli Se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim i nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rnčunov o stanju Bnnking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko is Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kcdar ga Želite.
1
VpraSajte za seznam na*ih First Gol»l hipotek. Kakor tudi eeznnm $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naiveči* dnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Blue Island Avcnue, Chicago, l!..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Anprleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»♦♦♦♦»♦«♦♦»e« a s Mteeee m m eeeeesMeeeeeeeeeeeeaeeeee«
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zaatonj. -:- Vse delo garuJitir&no.
»»»»»♦♦	aaeeeaei hhv
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Lootnis in 18. eeete.
Zaupno zdravilo dala čudeže
Hkoro že 80 let se Trinerjeva zdravila uspeSno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatolja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potreUčinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Ae zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora,'da v. sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, iu t ud
i lekftrja stano stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tiko zaupanje in vfyoh u^d svetom, ker učini, da bol zgubi svoje staliiče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v llodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani, iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne iu strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarln zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi loki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-niee in vsebuje jo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, poplavo-boln, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v Želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, Če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protiaa, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpolosti «ležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in, sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prnv prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grln in ust; istotako za čiščenje ran, icfm^-ajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razsta vah: Oold Medal San Francisco 1916, Grand Prlx~Panauia 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, 111.