v. Džungla. Roman iz afriških pragozdov. 'AngSeški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Pauius. Pa spustila se je na tla in Trzan je pribitel nazaj ter pograbil za vrv. Toda žival je opazila, da jo drži ujeto le tenka vrv, zgrabila jo je z ostrimi kremplji in jo pretrgala, še preden je mogel Trzan spet zanko zadrgniti. Zelo užaljen je bil. Ves njegov lepi načrt je splaval po vodi in tudi topot ni bilo nič s kožuhom in z obleko, kakršno imajo ljudje. Sabora je celo uro stopala gorindol pod drevesom. včasi je zarjovela, se skrčila in se pognala v veje, pa bilo je kot bi ugrabila lahen vetrič, ki je šuštal skozi pragozd. Trzan ji je vsakokrat v brzem skoku ušel na višjo vejo. Nazadnje se je naveličal tega igranja. Utrgal je gnil sadež in ga zagnal Sabori, da se ji je razmazal na režečem se obrazu, kriknil bojni izzivalni klic Kršakovega rodu v pragozd, skočil v veje in izginil. IX. Kako je Trzan prvikrat srečal človeka. Leta in leta so minevala. Claytonov sin, belokožec Trzan je živel v džungli, hodil na lov, se kopal v morju in obiskoval kočo očetovo. Njegove telesne moči so rastle, pa tudi njegov duh je napredoval. Bral je knjige, globlje in globlje je prodlral v skrivnostni svet, ki je ležal nekje onstran džungle in onstran morja. Lenobe in brezdelja ni poznal.  Lovil je ribe po potokih in jezerih ali pa zalezoval plahe antilope po gorskih planotah, kopal se je v morju in se igral z valovi ali pa sledil Sabori, svoji stari sovražnici, Horti, divjemu merjascu in drugi divjačini pragozda. Dela, zabave je bilo vedno dovolj. Pa tudi bojev ni manjkalo. Njegovi različni sovražniki mu niso dali miru. Dan  in noč je moral v bistri čuječnosti napenjati oči in  ušesa. življenje v džungli je neprestana borba, nepretrgano prežanje in zasledovanje. Kolikokrat je komaj za las ušel ostrim krempljem Sabore, silnim čekanom Horte! Pa ušel jim je vsakikrat. Gibčna je bila levinja Sabora, nagel je bil Numa, njen soprog, toda Trzan je bil kakor blisk. Tantor, slon, pa je bil njegov prijatelj. Kako to? Sam ne vem. Pa v mesečnih nočeh so videli prebivalci džungle hoditi Trzana belokožca skupaj s slonom Tantorom po goščavah in travnatih planotah in včasi je mali Trzan jezdil visoko gori na Tantorovem širokem hrbtu. Vse druge živali džungle pa so mu bile sovražne, niti v Kršakovemu rodu ni imel razen Kale skoraj nobenega prijatelja. Zato pa je rad sameval in se učil. Cele dneve je presedel v očetovi koči, kjer sta še vedno ležala nedotaknjena kostenjaka njegovib starišev in v zibelki kostcnjak Kalinega mladiča. Z osemnajstim letom je gladko bral in tudi razumel vse knjig\ kar jih je bilo po policah in po predalih. Tudi pisati je znal, gladko in razločno. Seveda le samo tiskane črke. Pismenk se ni učil. Našel je sicer popisane papirje med svojimi zakladi, pa le malo jih je bilo, ni se mu zdelo vredno, da bi se mučil še z novimi črkami. Bral jih pa je, četudi zelo počasi in s trudom. In tako je prišlo, da je mladi, osemnajstletni an- gleški lord bral in pisal jezik svojih očetov, govoriti pa ga ni znal. Naučil se ga je pač le samo iz slik, ki so spremljale in pojasnjevale tiskane besede, ne pa iz žive govorice. Govoriti še vobče nikdar ni čul, k€r še tudi nikdar ni videl nobenega človeka razen samega sebe. Džungla je divja in nedostopna. Visoke gore jo ločijo od notranjščine, morje jo obdaja od druge strani. Levi in leopardi in strupene kače žive v njej. Gosto zaraščeni in zapleteni pragozd ni vabljiv za človeška bitja. ^loveška noga še ni stopala po njegovih mokrih. mahovitih tleh, sekira še ni pela ob njegovih orjaških deblih. Toda ko je sedel Trzan nekega dne v očetovi koči in se uglabljal v skrivnosti svojih knjig, so se zgodile reči, ki so za vedno spremenile mirno in varno življenje samotne džungle. O daljnega vzhoda sem, iz globoke notranje Afrike, se je bližal čuden sprevod džungli. Spredej je korakalo petdeset črncev oboroženih z dolgimi sulicami in z velikimi loki in tulji polnimi ostrih puščic na hrbtu. Podolgovate ščite so nosiii, velike zlate obroče so imeli v ušesih in ptičja peresa v kodravih laseh. Za njimi je šlo par što žen in otrok. Žene so nosile na glavah težka bremena, kuhinjske kotle in lonce, hišno opravo in slonovo kost. Na koncu sprevoda je korakalo nad sto do zob oboroženih mož. Videlo se je, da se črnci boje napada od zadaj, ker so na koncu sprevoda postavili svojo glavno moč. In tako je tudi res bilo. Daleč v notranji Afriki je ležala njihova domovina. Tam sredi rodovitnih poljan in travnikov in lepih goz- dov polnih divjačine so živeli dolgo let, kakor so živeli njihoTi dedje in pradedje. V miru so obdelovali polja v miru so lovili slone in so prodajali slonovo kost belim trgovccm, ki so pribajali k njim iz sosednih naselbin. Pa beli člorek nima nikdar dorolj. Tse bi rad imel In š« zastonj. Kako po ceni so jim prodajali slonorino, ca katero so dan na dan življenje tvegali! Toda beli trgovec še ni bil zadovoljen. Še tistega ni holel dati, kar so ubogi črnci zahtevali, in nekega dne so napadli naselbino in jiin s silo vzeli, koliKor so še imeli slonoTine. Tedaj pa je zavrela črncem kri. Planili so nad bele Ijudi, ko so se vračali s svojim plenom skoz gozdove, in je skoraj vse pobili. Le malo jijk je uslo. In beli ljudje so se maščevali. V Velikem številu so napadli naselbino, morili in žgali, da jc bila groza. Nesrečni črnci so bežali, v naglici so pobrali in odnesli seboj, kar se je dalo, divja, mračna džungla jih je sprejela v svoje varno zaretje. Tja si jbelokožci niso upali za njimi. In potovali so dneve in tedne, črez gore in gosto zaraščene pragozde proti .zapadu, svobodi naproti. Nekdanje mogočno pleme se je skrčilo na par sto mož. Koliko jih je padlo, koliko so jih beli v'ekli seboj v sužnost! Iskali so si novo domovino. Dolgo so hodili po nSjmanih goščavah, koder še ni stopala človeška noga. Nazadnje so našli sredi pragozda pripraven kraj za novo naselbino, zeleno travnato planolo, tu pa tam poredka drevesa, potok jo je namakal in krog in krog jo je obdajala neprodirna džungla. Tu so se ustavili ter se takoj lotili dela. Posckali so drevesa, si naredili iz vejevja koče, obdali vas z močnim plolom iz kolovja, razkopali travnik, •nasadili koruzo in posejali duro. V nekaj mesecih so spet živeli svoje nekdanje življenje, kakor so ga bili vajeni v stari domovini. In lep mir so imeli. Tu sem ni bilo belokožih grstkežljiToev in sirovežev, tudi sovražnih plemen ni bita Ud, bi ki napadali in jim jemali poljske pridelke. Le eno je bilo. Džungla je mrgolela neTaraih, krvoločnih roparic. Ta in oni, ki je šel predalee y pragozd, je že izginil in ni g^bilo yeč nazaj. Divja zyer ga je raztrgala. Lev je parkrat že obiskal vas, skpčil črez kolovje in si odnescl črnca. Leopardi in panterji so jih plašili. Močna slraža je zato mor*la po dnevi stražiti ženske, ki so delale na polju, po noči pa so kuiili yelike ognje na yasi in nihče ni sioel iz naselbine. V džunglo pa si dolgo niso upali. Toda Kulonga, sin poglavarja Mbonge, je bil drzen in pogumen lovec in velik bojevnik svojega rodu. Ni poznal strabu in nekega dne je odšel daleč v divjo džunglo na lov. Previdno je stopal, oči in ušesa je imel odprta, dolgo, ostro sulico je nosil v desnici, vedno pripravljeno, v levici pa podolgovati ščit, ki je tesno pokrival njegovo mišičasto telo. črez ramcna mu je visel dolgi lok in njegov tulj je bil poln tcnkih puščic, njihove konicc so bi'e ompčene z gosto smoleno zmesjo, zadjale so smrt, če so le samo kožo oprasnile. Noč ga je zalotila daleč od domače vasi. Pa še dalje je hotel v pragozd drugi dan, zato je zlezel y veje visokega drcvesa, si spletel ležišče in se spravil k počitku. — Tri milje proti zapadu je taboril rod Kršakov. Ob zori so vstali in šli za hrano po džungli. Trzan je obiral gozdne sadeže, stikal za ptičjimi jajci in se zložno bližal očetovi koči, kjer je nameraval pri knjigaS prebiti Yes d«n. Posamič in po dYa i» tri "skupaj so se razkropifi Kršakovi podaniki po prajozdu, pa vedno so ostali t»liko blizu drug drugcmu, 4a so si mogli na prvi bfic pribiteti na pomoč. Kala je miarljivo obračala preperelo listje in Yej«vj« po široki slonovi stezi ia iskala niastne gobe in sodno mahovje. Sumljiv šum ji udari na uho. Rahel je bil, pa njem posluh je bil ©ster in dobro j« razlcčfvala, kedaj šušti Yetcr p» listju, .kedaj pa stopa po BJem sovraana noga. Vzne»irjtna se je usta^ila. V ravni črti je ležala pred nj» široka Tantorova steza, dobrih petdeset metrov daleč jc videla po njej. Skoz listnati predor je stopala urnih korako-? čudna, grozeča postava. Kulonga j« bil. Kal« ga ni marala počakati. Obrnila se je in naglo odšla nazaj po svoje sledi. Ni bežala. Pa gorila ne nipade rad človeka, če ga ne razdraži. Rajši se umakne. Trdo za Kalo je prihitel Kulonga. Gladen je bil iii mesa se mu je zahotelo. In tul« se mu je obljuboval dober plen —! Naglo je stopil in pripravil sulico za napad. Na ovinku se mu je skrila. Skočil je za njo in j<5> kmalu spet zagledal čisto blizu pred seboj. Uslayil se je, daleč nazaj je zamahnila roka, ki je držala sulico, kakor blisk so sunile krepke mišic« aaprej in sulica je zletela proti Kali. Pa slabo je meril. Toliko da ji je sulica oprasnila kožo. Srdito je zakričala Kala in se razdražena. obrniki proti soTražniku. (Dalje prihodnjič).