Strokovne razprav_e _____ ------1 GDK: 308 : 332 Organizacij l·c tc?a ~...: pri vzpostavlja11ju gozan ga redt1 1 Fd' ard REBUL '' Izvleček: Rebula, E.: Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdarski vestnik, št. 10/2000. V slovenščini, ci t. lit. lO. V prispevku obravnavamo težave in njihove vzroke, ki nastajajo pri organizaciji vzpostavljanja gozdnega reda v sedanji organizaciji gozdarstva v Republiki Sloveniji. Okoli leta 1970 so začeli pri Gozdnem gospodarstvu Postojna racionalizirati dela pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdni red so vzpostavljali v dveh stopnjah: minimalni in popolni. O tem je odločal načrtovalec del, ki je drevje Qdkazal in tudi odgova~al za posledice svojih odločitev. Delež sečišč z minimalnim gozdnim redom je dosegal 75-80 %. Stopnja gozdnega reda je bila enotna za celo sečnospravilno enoto in vse drevesne vrste. Za tako delo so izdelali ustrezne delovne nonnative. Gozdni red so vzpostavljali zaradi različnih namenov (funkcij gozdnega reda). Če je bilo na sečišču potrebno zadostiti varstveni, pomlajevalni ali socialni funkciji, je bila določena vzpostavitev popolnega gozdnega reda, sicer se je pa povsod drugod vzpostavljal minimalni gozdni red. Pozneje so začeli racionalizirati delo pri gozdnemu redu tudi drugod po Sloveniji. Pri tem so spreminjali obseg opravil minimalnega in popolnega gozdnega reda in ga prilagajali svojim potrebam. Tudi merila, kaj je popolni gozdni red in zakaj se vzpostavlja ter kako naj izgleda sečišče, so se oblikovala precej različno. Te razlike so se še povečale po reorganizaciji gozdarstva v Sloveniji, ko so ločili načrtovalca in izvajalca del in določili, da se popolni gozdni red vzpostavlja povsod. Tako stanje povzroča, da sta obseg opravil in količina potrebnega dela za vzpostavitev gozdnega reda precej različna po gozdnogospodarskih območjih in da se zahteve za vzpostavljanje gozdnega reda razlikujejo med zasebnimi in državnimi gozdovi. Vse to povzroča vrsto težav pri organizaciji dela. Dodatne težave nastajajo zaradi delovnih nonnativov in z njimi povezane možnosti zaslužka delavcev. Veljavni normativi so bili izdelani v okoliščinah, ko se je popolni gozdni red vzpostavljal redko. Zato so premalo upoštevan.i dejavniki, ki odločajo o obsegu in težavnosti tega dela, zlasti vejnatost, vpliv naj.večjih debelin drevja ter težji pogoji prehodnosti sveta. Zaradi tega delavci, ko delajo na sečiščih s popolnim gozdnim redom, zaslužijo znatno manj. Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda nastajajo tudi zaradi različnih določil v državnih predpisih. Predlagani so ukrepi za izboljšanje stanja. KJjučne besede: sečnja, gozdni red, organizacija dela. 1 OPREDELITEV PROBLEMA Z gozdnim redom mislimo na vzpostavitev določe­ nega (predpisanega, načrtovanega) stanja na sečišču po opravljeni sečnji in spravilu. Okoli leta 1970 so začeli pri Gozdnem gospodar- stvu Postojna racionalizirati dela pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdni red so vzpostavljali v dveh sto- pnjah: minimalni in popolni. Za tako delo so izdelali tudi ustrezne normative. V Pravilniku o normah in nor- mativih iz l. 1980 sta stopnji gozdnega reda opredeljeni takole: "- Minimalni gozdni red: očistiti vse spravilne poti in smeri. Vse veje in vrhe spraviti na tla. Izdelati vse polomljeno in poškodovano drevje. Za tako delo je čas zajet v osnovnem normativu. - Popolni: poleg opravil, zajetih v minimalnem gozdnem redu, narediti še: zložiti vse veje in druge ostanke na kupe. Kupi morajo biti izven spravilnih smeri. Rešiti *dr. E. R., univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva4, 6230 Pos- tojna, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. Il . 2000 na Hrušici GozdV 58 (2000) 1 D vse povi te osebke mladja in gošče. Ta gozdni red vzpo- stavim o na vsej površini delovne enote. Za vzpostavitev popolnega gozdnega reda doda- jamo osnovnemu nonnativu: za iglavce 32 %, za lis- tavce 30 %." Določila o beljen ju panjev v pravilniku ni bilo, ker so takrat povsod belili vse panje iglavcev in bresta. Pozneje so začeli racionalizirati delo pri gozdnemu redu tudi drugod po Sloveniji. Pri tem so spreminjali obseg opravil minimalnega in popolnega gozdnega reda in ga prilagajali svojim potrebam. Tudi merila, kaj je gozdni red in zakaj se vzpostavlja, so se oblikovala po območjih precej različno. Zato so nastale velike razlike v zahtevah, kako naj izgleda sečišče z zahteva- nim popolnim ali delnim gozdnim redom po sečnji in spravilu. Tudi mnenja, kdaj naj se vzpostavi zahtevani gozdni red, so bila po območjih precej različna. Te raz- like so ostale tudi po reorganizaciji gozdarstva v Slove- niji, ko so ločili načrtovalca in izvajalca del ter določili, da se povsod vzpostavlja popolni gozdni red. Različna gledanja na potrebnost vzpostavljanja goz- dnega reda, posebno pa še merila, kaj vse mora biti narejeno pri popolnem gozdnem redu, povzročajo, da 451 sta obseg opravil in količina poh·ebnega dela za vzpo- stavitev gozdnega reda precej različna po gozdnogo- spodarskih območjih in da se zahteve za vzpostavljanje gozdnega reda razlikujejo med zasebnimi in državnimi gozdovi. Vse to povzroča vrsto težav pri organizaciji dela. Razlika med popolnim in minimalnim gozdnim redom je zlaganje vej in dmgih seč nih ostankov (lubje letne sečnje iglavcev) na kupe. Lubja ni več, zato se vsa diskusija, razmišljanja in razhajanja v bistvu zožijo le na vprašanja: - Ali naj se zlaga veje na kupe ali ne? - Kakšni naj bodo ti kupi po velikosti in sestavi (kaj zgoraj, kaj spodaj ali zakrito)? - Kje zložiti te kupe? Dodatne težave nastajajo zaradi delovnih normati- vov in z njimi povezane možnosti zaslužka delavcev. Veljavni normativi so bili izdelani v okoliščinah, ko se je popolni gozdni red vzpostavljal skoraj izjemoma. Zato so premalo upoštevani dejavniki, lci odločajo o obsegu in težavnosti dela pri vzpostavljanju gozdnega reda, zlasti vejnatost, vpliv največjih debelin drevja in težji pogoji prehodnosti sveta. Zaradi tega delavci (sekači in delavci pri sprav ilu lesa), ko delajo na sečl­ ščih s popolnim gozdnim redom, zaslužijo znatno manj, kot če bi delali brez gozdnega reda. Naštetim organizacijskim težavam se pridružuje še razmislek o smotrnosti vzpostavljanja popolnega gozdnega reda na vseh sečiščih. To opravilo stane v povprečju okoli 5-6% prodajne cene lesa, na sečiščih z zelo debelim in vejnatim drevjem pa lahko doseže tudi do 1 O %. To pa je že več kot polovica sredstev, ki jih porabijo za gojenje gozdov, ali pa 20-30% cene lesa na panju. Vse navedeno kaže na težave, ki nastajajo v slo- venskem gozdarstvu zaradi vzpostavljanja popolnega gozdnega reda na vseh sečiščih . Zato nastaja potreba po ponovni presoji o smiselnosti takega dela. Kaže pa se tudi potreba po natančnejši, predvsem pa enotni (za vso Slovenijo) opredelitvi, zakaj je potrebno izvajati gozdni red in kakšen naj bo obseg opravil (kaj vse je treba narediti) pri vzpostavljanju določene stopnje gozdnega reda. 2 ZAKAJ IZVAJAMO GOZDNI RED? Različne stopnje gozdnega reda vzpostavljamo predvsem zato, da bi s tem preprečili nastajanje škod zaradi škodljivcev v gozdu, da bi omogočili naseme- nitev in rast pomladka ali pa da bi pridobili določene 452 koristi . Zato lahko trdimo, da želimo z gozdnim redom doseči določene namene ali funkcije gozdnega reda. Skozi zgodovino sta se potreba po gozdnemu redu in pomenu gozdnega reda spreminjala. Najprej so gozdni red enači li z redom v gozdu. Da bi zadostili tej zahtevi, so vse poškodovano drevje pose- kali in vse sečne ostanke zložili na kupe. Tako je bil gozd urejen, lepo je izgledal, !ovce (gospodo), v našem času pa tudi obiskovalce, sečni ostanki niso motili pri njihovem početju . To funkcijo gozdnega reda lahko imenujemo lepotna ali estetsko. Malo zlobno pa ji lahko rečemo tudi kozmetična. Večina (nestrokovnih) obiskovalcev gozda po izvedbi te funkcije presoja delo v gozdu in s tem vse delo gozdarjev. Razvojno gledano se je za lepotna funkcijo najbrž uveljavila najprej varovalna. S to funkcijo zagotav- ljamo, da se zaradi "nereda" v gozdu ne razmnožijo škodljivci ali bolezni. Sem lahko štejemo tudi pomen gozdnega reda za preprečevanje nastanka in širjenja gozdnih požarov. Na delavnici o gozdnem redu na Hru- šici je to funkcijo opredelila M. Jurc (2000). O pomenu in ustreznosti zlagan ja sečnib ostankov oa kupe v naših razmerah paje bilo skoraj vse povedano v razpravah in polemiki o tem vprašanju pred skoraj 50 leti v Gozdar- skem vestniku (TREGUBUV 1947, BLEIWEIS J 953, ŠLANDER 1953 in WRABER 1953). V večini gozdov, kjer naj bi vzpostavljali popolni gozdni red, je najpomembnejša pomlajevalna funkcija gozdnega reda . Z njo zagotavljamo, da sečni ostanki na sečišču ne ovirajo (lahko celo pospešujejo) nase- menitve in razvoja mladja. Podoben, toda znatno širši namen -zajema tudi tlotvome procese in erozijo tal- ima tudi gospodarjenje s sečni mi ostanki, kot ga je v delavnici opredelil Ž. Košir (2000). To funkcijo goz- dnega reda smo označili kot ekološko. Že dolgo je zelo pomembna tudi ergonomska vloga gozdnega reda. Gre za to, da vzpostavljanje gozdnega reda sekača odteguje od dela z motorno žago (sekač krajši čas dela z njo in zmanjšuje delež tega časa v dela- vniku) in tako neposredno zmanjšuje škodljive vplive motorne žage in preobremenitve dela z njo. Vedeti paje treba, daje vzpostavljanje gozdnega reda sedaj telesno najnapomejše opravilo sečnje. To vlogo je na delavnici o gozdnem redu opredelil M. Lipoglavšek (2000). Zadnje čase je zelo pomembna tudi socialna fun- kcija gozdnega reda. Tu gre za vlogo, ki jo imajo sečni ostanki za običajnega obiskovalca (gobarja, rekrea- tivca, sprehajalca) gozda. Z gozdnim redom lahko pos- pešuj emo ali oviram o dostop v gozd in pri obiskovalcu usmerjamo vtis o delu v gozdu. Vsekakor bi zgornji spisek funkcij gozdnega reda GozdV 58 (2000) 10 lahko še razširili, odvisno od razčlenjevanja in podro- bnosti zajemanja posameznih funkcij. Po pomembnosti gozdnega reda za gospodarjenje z gozdovi in za doseganje posameznih ciljev gospodar- jenja lahko funkcije gozdnega reda uvrščamo v: - nujne, ki morajo biti zagotovljene, - pomembne, za katere sodimo, daje bolje in smotrno, če so zagotovljene, in - ostale, indiferentne, ki na doseganje ciljev gospodar- jenja ne vplivajo. Pomembnost funkcij ni absolutna in opredeljena sama po sebi ter povsod enaka. Odvisna je od sestave in zgradbe sestaja, razvojne faze, klimatskih razmer, ciljev gospodaljenja in drugih vplivov. Spreminja pa se tudi časovno. O pomembnosti posamezne funkcije in zagotovitvi njenega doseganja na določenem seči­ šču mora odločati strokovnjak, ki vse to pozna. To je običajno sestavljalec (s potrebnim sodelovanjem vseh ustreznih strokovnjakov v gozdarski organizaciji) podrobnega gojitvenega načrta. Ta mora tudi nadzirati izvedbo del in ugotoviti, alije doseženo, kar je načrto­ vaL Razumljivo je, da mora pri tem upoštevati stroške (vložek) za vzpostavljanje gozdnega reda in koristi od tega dela (izložek, output). Prav tako odgo valja za posledice, ki lahko nastanejo zaradi opustitve popol- nega gozdnega reda . 3 NORMlRANJE DELA IN DOSEGANJE ZASLU- ŽKOV PRI VZPOSTAVLJANJU POPOLNEGA GOZDNEGA REDA O stanju na področju normiranja del pri pridobivanju gozdnih sortimentov, v glavnem o pomanjkljivostih nor- mativov, je pravkar izšla podrobna analiza (REBULA 2000) in tu ne bomo ponavljali vseh ugotovitev. Omejili se bomo le na določila , ki urejajo gozdni red. Omeniti smo že, daje vzpostavljanje različnih sto- penj gozdnega reda že upoštevano v delovnih nonna- 180 tivih sečnje. Čas za vzpostavljanje minimalnega goz~ dnega reda je že zajet v osnovnem nonnativu, pri vzpostavljanju popolnega gozdnega reda pa osnov- nemu normativu dodajajo določen delež. Ta delež se po "državnih" normativih giblje med t 5 in 30 %, odvisno od vrste sečnje, drevesne vrste in vejnatosti drevja. Določeni delež velja za vse debeline drevja. V prak- tični rabi se ti deleži zelo razlikujejo po posameznih gozdno gospodarskih dmžbah. Takoj lahko ugotovimo dvoje: l. Pribitki časa za popolni gozdni red so bistveno nižji (20-50 %), kot so bili določeni v normativih del pri GG Postojna (32% za iglavce in 30% za listavce ob upoštevani vejnatosti drevja v osnovnem normativu), od koder izhaja večina normativov. 2. Dejanski delež časa za vzpostavljanje popolnega gozdnega reda ni nikjer enak za vse debeline drevja. Spreminja se z debeline drevja, največkrat delež z rastio debeline progresivno narašča. Stanje smo ponazori li na grafik onu l . Krati ce pome- nijo: min. g. r. =normativ sečnje z minimalnim goz- dnim redom, pop. g. r. nor. = normativ sečnje s popol- nim gozdnim redom pri 25-odstotnern pribitku za gozdni red, pop. g. r. dej. =tak bi moral biti dejanski normativ za te razmere. Vidimo, da bi morali biti dejanski nonnativi pri nižjih debelinah nekoliko nižji, pri višjih višji in pri naj- debelejšemu drevju znatno višji . Ponovno naj pouda- rimo, da so normativi pri zelo debelem drevju negotovi. To velja tako za osnovni normativ kot za pri bitke. Veljavni normativi so izdelani tako, da povprečni sekač pri sečnji z minimalnim gozdnim redom in 1 OO-odstotnem doseganju norme v 8-umem delavniku ni preobremenjen s škodljivimi vplivi motorne žage. Zato ima v normativu vračunanega veliko dodatnega časa, ki ga običajno ne izrabi. Dela intenzivneje in tako zlahka preseže normo. Računi pokažejo, da pov- prečen sekač s 7 urami pre bitimi na sečišču, in z 1,5 160 H_·· -+ .. Min. g. r. ---- Pop. g. r. nor _...,_Pop . g. r. dej. 1 ./-'-140 L _ }"'l / / ~ 120 ,.........-_..,..... ... ,;···· ~ 100 _.....,... _ ____.. . ~ 80 +----------------------~~~. ~ ~~-~---~-- ~--·=·-·· ·_·'----~ .s 60 s ~------·· · · GozdV 58 (2000) 1 O ~~ +-----~~,M~~-=-~-- ~-- - -~ - - · ·_· -·--------------------~ o +--~~--- --·~--·-·"_ ...__ . .. ._. ~----~----~----~----~--~ 3 5 7 9 Deb. st. mnkon l . Delovni normativi sečnje iglavcev 11 13 L5 453 150 C