NASLOY—ADDRESS GMMOO K. S. KJ 6117 St. Clair Are. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEndenon 9913 Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The 1 arsrest Slovenian Weekly in the United States of America or TBI GRAND CAHNIOELAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Krsnigko -Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija 9 Ameriki Posluje ie 38. leto OESLO K. a K. J. JE: "Vse za vero, dom ln narod!" Entered M Second Clan Blatter December 12th. 1933 al the P« •t Office at Cleveland, Oh le. Under the Aet el Aatast 34th, 131* Accepted lev Mailing at Special Bete of Postage Provided (or In Section UN, Act of October 3rd, 1917. Authorised on Hay 23d, 1313 Štev. 44 — No. 44 CLEVELAND, 0„ 1. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1932 LETO (VOLUME) XVIIL VESTI IZ CLEVELANDA Cerkveni koncert pri sv. Vidu. —Zadnjo nedeljo zvečer od 7. do 10. ure so krasne orgle nove cerkve sv. Vida prvič zabučale, da so jih farani lahko slišali. Pri tej priliki se je nudila občinstvu tudi prilika, da si je ogledalo že skoro dovršeno veličastno novo cerkev. Sedaj baš postavljajo altarje, drugo je že vse dovršeno za veliki slavnostni dan 20. novembra, ko bo cerkev blagoslovljena. Koncert je zavzemal 16 lepo ♦ izbranih točk na orgle s sprem-ljevanjem cerkvenega pevskega zbora; tudi šolarji so nam zapeli dve lepi angleški pesmi. Pri orglah je kazalo svojo umetnost pet organistov, trije izmed teh so bili Slovenci: Mr. P. Srno-vršnik, Mr. Ivan Zorman in Mr. J. Mišmaš. Cerkev je bila do cela zasedena; računa se nad 1,000 udeležencev Ob sklepu je vsa cerkev skupaj zapela znano nabožno pesem "Angel Gospodov" in "Zahvalno." Nove orgle, ki so bile narejene v Clevelandu, so veljale okrog $1 l,00O, in delajo kras našemu novemu slovenskemu božjemu hramu sv. Vida. Naše kontestantinje. — Za kontest našega Jedrfotinega dneva, ki se bo vršil dne 15. januarja, 1933, oziroma za tekmo popularnosti, so se dosedaj prijavile tri mlade članice Jednote: Miss Rose Chepic, in Miss Agnes Zalar iz Collinwooda, ter Miss Mary Polutnik, predsednica društva št. 85 v Lorainu, O. Upamo, da se bo še . kaj kon-testatinj priglasilo. Rev. J. Brennan nanagloma umrl.—Zadnjo nedeljo zjutraj je umrl zadet od srčne kapi 66-letni Rev. John Brennan, usta-novnik in župnik cerkve sv. Filipa na St. Clair Ave. in E. 82d St. Ob osmih bi moral darovati sv. mašo, pa so našli mrtvega na stolu v pisarni župnišča. V dotično cerkev hodi tudi nekaj naših rojakov iz bližnjega okraja. R. I. P. Smrtna kosa.—Po dolgi bolezni je druStva f0™™* saj lahko potem kak torek zve- f0J0 °bl4aJn0 Jesensko priredi- čer ali kak Detek DODoldne Dride tev' Pr0Kram zil ta veier 1)0 X* J^T Sledeči: Mr. Anton Grdina je k meni na dom in tam plača. , .... ... . Glavno je, da je plačano redno. zopetu ^il veliko novih zani A tudi tisti, ki točasno sploh ne ™vl.h shk 12 Vse*! dflov Jug°' morejo plačati in so dolžni bo-:slav?Je' shke jako *** in ~ disi Jednoti ali pa društvu, se n,™ve' se. da neJ>° največkrat pokažejo na dru. nobenemu žal, ako bo presedel štvenih sejah. Nič kaj lepo ni, Par ur dvorani druitva P0" ako jih mora društvo čakati za ™ovina' "a ^/novani večer, večje svote, oni sami pa ne po- Sllke * bodo začele kazati toč- kažejo za društvo niti za nikel n°, <* 7" f. f ka2aIe zanimanja. Pokažite se, da ste nekako do * ah do19:30' ^^ dobri člani, četudi začasno ne P® sledi Ptes in druga prosta morete izvršiti denarnih dolžno- zabava' VstoPnina na sti napram /društvu dltev Je mala: » 35 Tekom tega meseca nam je centov' 23 otroke ** 10 centDV' smrt ugrabila zopet enega čla- Na tem mestu se V™ prijazna, že četrtega to leto, namreč no vabi vse člane naše«« <*ru-Alojzija Stritarja, 2018 W. 21st štva. da se Prav *otovo udeleži-Place, ki je trpel že dalje časa te imenovane prireditve, za mana srčni bolezni. Umrl je 6. ok- H denar se boste ves večer Prav tobra. Večni pokoj njemu, is- dobro zabavali, poleg tega pa kreno sožalje njegovim doma- tudi nekoliko pomogli društveni čim. blagajni, katera je neobhodno Imamo tudi precejšnje števi- P°moči potrebna v teh slabih lo bolnikov tekom tega meseca. časih* zakaJ ako ne bi imeli Na bolniški listi so sledeči: društvene blagajne in ako ne Louis Zefran, Anna Madic, 501110 skrbeli za njo, bi morali Frank Chernkh, Louis Gorjanc, eno tretjino članov suspendira-Frank Kukman, Frank Koporc, ti; 281,8(11 tega upam, da vsak Henry Baskovec, John Terse- član- kateri ima količkaj zaved- nosti, da ga ne bo manjkalo na prihodnji prireditvi; pomni naj i vsak, da mogoče ravno iz preostanka te prireditve se bo ravno tebi ali meni pomagalo na eden ali drugi način. Pridite lich in Anton Banich. Bratski pozdrav, P. Vidmar, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, I1L S tem naznanjam onim čla tudi oddaljeni člani, iz Rittma nom, ki dolgujejo društvu na na' Kenmora, Akrona in Sher asesmentu, da je imel naš dru- mana- Jaz vem, da v teh časih štveni odbor svojo sejo dne 19. vsak težko kam ^ ampak ako oktobra v namenu, da se pro- imamo nekoliko dobre volje, se najde pot, po katerih bo društ- P8 že marsikaj naredi in pa ne-vo poslovalo ali postopalo v bo- ko,iko razvedrila ne bo škodo-doče. V zadevi neplačanega va'° ne enemu ne drugemu, za-asesmenta od stram članstva je rad* tega Pridite ysV da se bo-odbor sklenil na omenjeni seji, mo *** trenutno nekoliko raz-da bodo vse tozadevne točke in j vedrili in pozabili vsakdanje priporočila predložena članstvu skrbi-na prihodnji redni ifiesečni seji Prav prijazno se vabi tudi so-v odobritev. Zaradi tega poziv- sestrsko društvo Srca Marije, ljam člane, da se gotovo udele- da nas v velikem številu pose-žijo prihodnje seje prvo nede- tijo na naši prireditvi. Ravno 1 jo v novembru; posebno naj tako se prav prijazno vabijo veljajo te besede onim, katerih vsa ostala slovenska društva, se to tiče; ti bi morali priti na vsi rojaki in rojakinje; pridite, sejo, da spoznajo, kaj vse dru- zakaj gotovo vas bo zanimalo štvo stori ter hoče storiti, da se videti te lepe nove filmske slike jih obdrži pri društvu in Jed- iz naših rojstnih krajev, eden noti. - ali drugi bo lahko videl svojo Ob enem se članstvu nazna- rojstno vas ali celo svoje starše nja, da naše društvo priredi ali prijatelje na sliki, plesno veselico dne 23. novem-: S sobratskim pozdravom in bra; to bo večer pred Zahval- na svidenje 5. novembra zvečer IS Seeley St Pretek ob sed- mprav vljudno vabimo v prvi vrsti vse *tfe tlaue in članice, tako tudi m tuksjina drultvs, molka in Isnska in » bližnje okolice, da nas gotovo obiščete ter se udfWite te naše veseli-ce kolikor mogoče v velikem številu. Dragi nsm Slovenci in Slovenke ! Gotovo vam je znano, da naše društvo sv. Pavla malokrat priredi kako veselico; zato se vam še posebno priporočamo za obilen obisk; veselico priredimo v korist društvene blagajne. Godba bo izvrstna, s katero boste gotovo zadovoljni. Torej na veselo svidenje označeni večer, ker bo dosti zabave za stare in mlade; za najboljšo postrežbo bo skrbel odbor. S sobratskim pozdravom, za odbor: Frank Gartner, tajnik. Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, III 2e zopet se oglašamo v našem listu, pa nimamo nič kaj veselega poročila. Minuli so komaj trije meseci, kar smo poročali o smrti naše sosestre Miss Rose Svete, pa že zopet je nam smrt ugrabila eno izmed naših članic, in sicer sestro Mrs. Mary Gregorka v njeni najlepši ženski dobi. Pač hud udarec za nesrečnega moža, ker mu je zapustila še ne dve leti staro hčerko, ki bo sedaj brez matere. Naše društvo izreka prizadetim naj iskrene j še sožalje, pokojno Mary pa priporočamo v molitev in blag spomin. . Pri tej priliki se članicam našega društva zahvaljujemo za njih pomoč, kjer je bilo treba, ko so čule ob krsti pokojne sosestre, ker ste se udeležile v tako lepem številu molitve sv. Rožnega venca in ob času pogreba. Zahvalo izrekamo tudi društvom Marije Pomagaj, št. 79 in društvu sv. Jožefa, št. 53 KSKJ za udeležbo pri pogrebu. 12 mladih nsUh članic. Odredeno jest, da 25% oyog prihoda se daruj* crkvi sv, Ni-kole u Millvale, Pa., a ostali prihod (donos) se vporabi za društvenu blagpjnu za pomoč pla£*nja asesmenta sa člane, kojj su u slabom stanju i za plsesnje bolestne potpore. Bolje potankosti če l^iti objavljene u dojdučem Glasilu. Sa posdravom, Tomo Beisnič, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Resolucija in prošnja Članstvo društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, zbrano na redni mesečni seji 20. oktobra, 1932, je vzelo v podrobno razmotri-vanje preteklost in obenem bodočnost našega društva in Jednote ter si je pri tem osvojilo sledečo resolucijo, oziroma prošnjo, katero naj se pošlje v glavni urad in na Atletični odbor nje. Dva sestanka, sklicana v naše Jednote v odobritev: zadnjih treh tednih, sta nam Pretekla zgodovina našega jasno pokazala po številu in na-društva nam nudi sledeče vpra- vdušenju veliko živahnost za šanje: "Zakaj je naše društvo bodočnost. Začrtalo se je takoj narastlo v članstvu v tako krat- program; ustanovila sta se taki dobi, da je danes največje koj dva "basketball" kluba, pri naši Jednoti, vpoštevajoč eden za fante, drugi za dekleta, oba oddelka?" Kolikor glav, to- kateri se že tedensko urijo v liko različnih odgovorov bi se tem lahko navedlo na to vprašanje. V zimski sezoni se namerava Ker pa želimo vsi skupaj v par udejstviti različne prireditve po stavkih rešiti to vprašanje, za- naših dvoranah in se tako pri- Pod našo Jednoto. Na stotine vidnih dokazov bi lahko navedli, da je ravno mladina pripomogla k sedanjemu stališču Jednote. Vsaka dobra stvar v človeškem. življenju ps je podvržena različnim težkočam in zapre-kam. Današnji, svetovni preo-kreti se nam vsiljujejo tudi v to naše delo ter nam prete odvzeti glavno 'pomoč, namreč finančno stran. Vsled tega zapazimo, da so postali tudi "St. Joseph Sports" zadnje čase manj aktivni kot bi bilo pričakovati. Društvena blagajna se je zadnje čase odprta bolj onim, ki vsled revščine ne morejo plačevati svojih mesečnih asesmentov V kratkem času se je plačalo za take okrog $500 in na ta način skoro izčrpalo našo blagajno. Toda mlada kri naših zanamcev nikakor ne izgublja pri tem vse upanje za nadaljno delova- pred durmi. Predsednik kluba Mr. Joeip Zalar in tajnik Ifr. John Živec Jr. sta poročala in dajala navodila, kako je treba da nastopimo pri bodočih lokalnih volitvah če hočemo, da bomo pripoznani kot skupina. Upati je, da če se ni že drugega doseglo je saj to, da bomo ostali tolerantni eden napram drugemu. Marsikdo pravi: Kaj mi koristi klub, saj nimam nič od tega če spadam zraven. Res je, da vsi člani ne moremo imeti posebnih koristi; poglejmo pa na drugi način: ali ni ravno v sedanjih nenormalnih časih potrebno, da imamo politično organizacijo, na katero se človek lahko v potrebi obrne. Ali ni ravno odbor tega kluba (predsednik in tajnik), na katera dve se lahko obrnete vsak čas in brez strahu da bi vam bila prošnja zavrnjena; posebno naš klubi v tajnik Mr. John Zivez Mr. Jack Elder, in Mr. F. H. Massman. Zaključni govor je imel mil. chikaški škof Shiel, ki je izrazil svoje veselje in dal priznanje vsem društvom Najsv. Imena v Lake okraju za njih agilno delovanje. Konvencijo je otvoril in navzoče v imenu waukeganskih vernikov pozdravil naš g. župnik Rev. M. Butala, konvencijo je pa kot predsednik vodil sobrat Josip Zore, ml.f tajnik društva sv. Jožefa št. 53 KSKJ. Med presledki programa je moški zbor naše slovenske cerkve, broječ 24 pevcev nastopil z raznimi primernimi pevskimi točkami. Pel je nad vse lepo in fino tako, da je žel občno priznanje od navzočih. Jako laskavo je naš cerkveni pevski zbor pohvalil mil. škof Shiel, dalje gospodje monsignorji in vsi navzoči gg. duhovniki. Vsa čast mu Jr., ki je tudi okrajni zastopnik zato, saj .je zopet javno pokazal, skuša storiti vse, da kolikor to- da je kos svoji nalogi in je s tem liko olajša posledice nezaposle- pridobil ugled naši slovenski fa-nosti med našim narodom kot |ri tudi med drugim narodom, okrajni zastopnik. Kot tajnik . Poročevalec. kluba in kot okrajni zastop- -o- nik ima več priložnosti in več vpliva napristojnem mestu, da lahko marsikaj izposluje za ene- NAZNANILO IN ZAHVALA *ga ali drugega. Tako je na pri- Eveleth, Minn.—Z žalostnim mer zadnje čase po njegovem srcem naznanjam vsem sorod-prizadevanju dobilo veliko Slo- nikom, znancem in prijateljem vencev premog brezplačno, samo tužno vest, da mi je nemila voznika je bilo treba plačati. Na smrt vzela mojo ljubljeno ženo to se nam predoči iz skupnega praviti za poletno sezono. Ako u način so nekateri naši rojakih Katarino Peshel vpogleda splošen odgovor pri- bo šlo vse po sreči, pridejo približno tak-le: Zato, ker smo hodnjo pomlad "St. Joseph naše smernice napeljali tako, Sports" na dan z dvema base-da staro in mlado članstvo de- bali klubi, namreč soft and hard luje po možnosti v skupni har- bali. Kaj bi to pomenilo za na- glede kurjave s premogom pre- katera je dne 18. oktobra, 1932 skrbljeni za celo zimo z malimi. po enem in pol leti mučni bo-etreški; ravno tako se je tudi lezni za vedno v Gospodu za-dobilo več voz drv po njegovi za- spala. Nazadnje je morala ve-slugi; že s tega stališča je naš liko prestati od velike bolezni, moniji, roka ;v roki, v duhu še društvo in Jednoto v Cleve- ^^ klub potreben. zato se nam je bolj do srca bratstva in solidarnosti za čim landu, vemo prav dobro iz pre- Za razVedrilo, zabavo ter krat- smilila večje uspehe v moralnem in teklih izkušenj. Oživelo bi se kcčf,sje v hudi depresijl skrJ Rila je ^ . veseU ^ gmotnem oziru. Škodljive so in s tem splošno pridobivanje no- bijo tukajšnja društva ker pri- bre volje; vedno pripravljena niso na mestu posamezne opaž- vega, mladega članstva, kajti rejaj0 razne veselice, Card par ' " " * kestraejšihčlanov: "pustimona- polja zato je še veliko med na- tjje, pj^g jn druge prireditve; šo mladino, naj se 'komandira' mi neobdelanega. Ker želimo iste' so zelo pog^to na dnevnem sama po svoje/' Nikakor ne, mi izvesti začrtani program, koli- redu Zadnj0 pieSno zabavo pred starejši jih moramo nadzorova- kor mogoče popolno in uspešno, adventom priredi društvo sv. Joti in jih izuriti za trdno stali- smo takoj preračunali najbolj iefa št. 2 K. S. K. J. v sredo, vsakemu ustreči in pomagati; kakor tudi dobra aktivna delavka za cerkev in društva. Nadalje je bila skrbna žena in dobra mati, zato jo bomo še težje pozabili. šče v vseh panogah. Pribita potrebne, začetne izdatke v ta dne 23. novembra zvečer v Slo-k Rojena je bila 17. oktobra resnica je, da starejša društva namen ter smo pronašh, da po- venia dvorani. Za isto se član- 1878 v vasi Predgrad na Do-brez močnega pridobivanja trebujemo okrog $200, in sicer £tvo že ^ 2elo ^nima. Ker lenjskem ob Kolpi; njeno dekli- Nadalje Re zafcvalisM hstmkom. mlajšega .članstva imajo krat, čim..preje tem >bofce> ves načrt. Omenjena vati y u namen> naj prispeva> podedovanih po naših roditeljih, vsota se P°trebuje edino e za Za začetek je dal list Joliet Her-se moramo z duhom časa prila- uspešno agitacijo m popolnejši, ald News $600> stegl Works goditi tudi današnjim razme- Pro«ram v ta namen v širnem ,klub pa $250. Gotovo bo narod ram, stremljenju in hrepenenju delokrogu. Nikakor vas ne bi tega mesta pripoznal, da je ta sedanje, a m e r i š k o-slovenske nadlegovali' ako ne bl Vldeh ideja za prehranjevanje otrok mladine in jo z našim vzgledom resmčne potrebe zato. Konsta- zeJo važna hodočo federacijo, krepiti, učiti in podpirati pri tiratl moramo, da imamo raVno Priporočljivo je, da bi se tudi njihovem delu. Percentualna v Clevelandu precejšnjo kompe- med Mmi( Slovenci obudila sim-ocena solventnosti našega dru- tlcljo v tem s,ucaJu m so se re"; patija do te akcije, saj so ti otroštva nam jasno pokaže, da je zultatl že v PreceJsnji men po- ci naša bodočnost, so člani naših bil ta način našega dela v pre- kazah v tekočem letu. Ako to-;društev in naših jednot. teklem jako uspešen in smo da- reJ™ Potimo puške v koruzi, j s pozdravom nes močna veja pri K. S. K. 81 ,ahko Predstavljamo, da bo-Jednoti ' mo za^e" "i rakovo pot v bo- XT , . doče, mesto naprej. Na vsak način moramo neko- Upajočir da nam ne odrečete hko oceniti delovanje mlajšega .temyeč ugtrežete tej članstva za splošen napredek vam kličemo sk društva m Jednote Ali ni rav- , y reklamne no naval nase mladine organi- 8yrhe za našo Jednoto na ol-zirane pod imenom 'St. Joseph Ur/, ter ogtajamo z ^^ pozdravom: Članstvo društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ v Clevelandu, O. Lawrence Leskovec, predsednik; George Panchur, tajnik; John J. Omerza, blagajnik. Frank Matoh, . predlagatelj resolucije. (Pečat) član društva -št. 2 KSKJ. Sports," največ pripomogel V današnjemu stališču društva ? Podvojili so nam članstvo v obeh oddelkih. Ravno ta organizirana mladina ima veliko zaslug-pri tem, da je naše društvo prejelo vse prve nagrade, razpisane pri naše Jednoti zad njih sedem let. Ves glavni odbor, obenem vse članstvo naše »fednote se jih prav gotovo še dobro spominja, kot začetnike, lahko rečem pionirje največjega in najbolj popularnega ameriškega športa "baseball" igre, med Slovenskim narodom širne Amerike. V letu 1927 se jih še spominjamo kot prvih prvakov te igre med našimi klubi. Tru-moma je mladina pristopala pod zastave društev, spadaj očih DOPISI J0LIETSKE VESTI Jcliet, III.—Tukajšnji politični klub je imel sejo dne 17. oktobra; udeležba je bile ena izmed najboljših, ravno tako je bila tudi seja zelo zanimiva in sicer iz razloga, ker so splošne volitve Konvencija družbe Najsvetejšega Imena Waukegan, 111. — Naše mesto se sicer ne mortf ponašati, da je konvenčfio mesto, kajti konvencije tukaj so bolj redke. Vendar smo imeli predzadnjo nedeljo oktobra glavno zborovanje za vsa društva Najsvetejšega Imena v Lake okreju. Te konvencije, ki se je vršila 23. oktobra popoldne v šolski dvorani naše cerkve Matere Božje, se je udeležilo nad 1,000 zastopnikov in članov. Mr. Thomas Hoy iz Chicaga je imel glavni govor, povdarjajoč, da je družba Najsvetejšega Ime-nr za katoličane zelo važna in potrebna, saj vendar deluje v čast božjo, poleg tega pa tudi za razna dobrodelna dela deželi v korist, ker skrbi in pomaga zapuščeni, mladini. Govorili so tudi: Rev. Gerald Scanlan, predsednik C. Y. O., Rt. Rev. Msgr. Thomas Bona, Very Rev. Msgr. Drniel Byrnes, Rev. F. J. Shea; borni živež in vzgojo otrok. Imela sva sedem otrok, šest je živih, starejša hči pa je tudi že v hladnem' grobu. Hčerko nam je Bog k sebi poklical še v najlepši dekliški dobi 21 let staro, pokopali smo jo 25. februarja, 1927. Na tem mestu se z eno besedo zahvalim vsem tistim, ki ste mi stali na strani ob njeni smrti in pogrebu; Bog vam vsem obilo poplačaj! Draga mi Katarina! Mirno počivaj v tuji zemlji in prosi za nas Boga! — Žalujoči soprog Marcus Peshel. Tako kličejo svoji dragi pokojni materi tudi njeni žalujoči otroci: Marcus, Rudolph, Edward, Eugene in John, sinovi, in Katarina, hči. Miha in John Sterk iz Chisholma, Peter in Martin Sterk iz Hibbinga in George Sterk iz Predgrada, Jugoslavija, bratje. Krasne nove slike iz Jugoslavije Cleveland, O. — Dolgo pričakovane slike iz Jugoslavije sem prejel. Tako finih slik do sedaj še nisem imel. Slike je snemal zame Mr. Ivan Tišler, slikar na Vrhniki. Omenjeni je bil rojen v Ameriki in je v domovini slikarski mojster, ki se razume na slikanje vseh vrst. On je sin mojega bratranca, pokojnega Anzeta Tišlerja, ki je bil svoje čase tudi v Ameriki in zapušča v Detroitu brata Antona Tišlerja. Mr. Tišler si je vzel za predmet slik dve največji in najzanimivejši prireditvi v Jugoslaviji, namreč: kongres jugoslovanskih narodnih noš v Ljubljani in kmečki praznik, konjsko dirko TOftU« na S. strani) (Nadaljevanje i 2. strani) v Krškem, ter še nekaj drugih slik. Ni mogoče popisati, kakšne parade so to bile. Kaj slič-nega se poprej še ni vršilo, ker se kaj sličnega pod tujo vlado ni smelo vršiti. Za proslavo jugoalovan-skega dneva Piše ANTON GRDINA V slikah se vidi nebrojne udeležbe iz vseh pokrajin države z napisi in lepimi okraski. Sam tudi kaj sličnega še nisem videl dasi sem videl že mnogo parad V paradi zavzemajo v velikem številu mesta, s zelenjem okrašenimi vozovi, na katerih vidite vse, kar si morete misliti, celo mlatiČe in kosce. To se vrši v Ljubljani in v Krškem. Vseh slik je 700 čevljev, K temu se doda še slike ob priliki 60 letnice Glasbene Matice v Ljubljani, katere je slikal slovenski umetnik Jakac meseca maja letos in bo tako teh slik dovolj za en večer. Sledeči je seznam slik, katere mi je poslal Mr. Tišler: Kmečki praznik z dirko v Krškem, dne .14. avgusta, 1932. I. del. — Mesto Krško ob Savi; Premoviranje goveje in konjske živine; Glavna ulica v zastavah; V Savskih valovih; Okrašeni vozovi se formirajo. II. del. — Sprevod kmečŽffti jezdecev, narodnih noš, in okrašenih voz; Iz avtobusom na Krško-polje k dirkališču; Na Krškem-polju paviljoni obloženi z vsemi dobrotami; Vhod na dirkališče; Paviljon kranjskih klobasic; Ravnokar nastavljeno sveže pivo; Tndi Dolenjskega vina ne manjka; Lačne nasitit; žejne napojit; Mlatiči; Občinstvo; Zastavonoša kmečkih fantov na konjih. III. del. — Na govorniški tribuni stenografi; Zbor Jugoslovanskih poslancev in ministrov; Slovenski senator g. Hribar; Poslanec župnik Barle; Minister Kramar govori; Množica posluša; Minister Pucelj govo ri; Tribuna dirkalnega .odbora: Dirka; Giki vozijo; Zmagovalec; Druga partija; Publika gledalcev; Dvojna uprega; Jezdeci, med njimi jezdi tudi ena dama Hrvatica; Prvak jahanja, Siro-vaska, Hrvat; Po končani dirki proti kolodvoru; Po vinu in pi-tudi voda dobro tekne vu spremljavi harmonike; Kolodvor Videm-Krško. Kongres Jugoslovanskih narodnih noš v Ljubljani dne 4. septembra, 1932. I. del. — Pri sv. maši na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo; Poleg oltarja prisostujejo odlične dame in gospodje, med njimi Ban Ma-rušič, mestni župan ter svetovalci; Dirigent vodi pevski zbor društva Sloga v Ljubljani; Pev-• ci; Organist; Tudi radio mikrofon posluša; Množica med povzdigovanjem; Tonfilm iz Za- • greba tudi snima; Zbor narodnih noš posluša kraljev govor ob radio zvočnikah; Stoječe skupine narodnih noš pri sv. maši. II. del — Lepotica v Slavonski narodni noši; Otvoritev sprevoda ; Na čelu svira Vrhniška godba; Sledijo narodne noše iz Gorenjske, štajerske, Primorske, Dalmacije, Srbije, črnogore, Hrvatske, Belokrajne, Kočevja in čehoslovaške; Tudi rdečih marel ne manjka. III. del. — Sprevod traja dalje, živahni veseli pozdravi med živijo klici mahajo na vse strani z robci; Razne skupine na okinčanih vo-zeh; Jugoslovanski Sokol s konjenico in zastavami, med njimi koraka v ospredju podstaro-sta Jugoslovanskega Sokola En-gelbert Gangel; Zaključek sprevoda; Mimo idoča dva lepa ex-emplarja. Društva, cerkve, dobrodelni in drugi klubi se lahko priglasijo za kazanje slik ob jesenskih in zimskih večerih. Slike se lahko kažejo v dvoranah ali pa tudi v • privatnih domovih. Za kazanje slik se ničesar ne računa, le nekaj v povračilo za rabo apara- L tov se da mala odškodnina od strani onih, ki bodo slike naročili. Anton Grdina, lastnik slik, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Telephone; HEnderson 2088 Na zadnji ^eji odbora za pro slavo jugoslovanskega dneva Clevelandu, se je sklenilo pova biti vsa pevska društva k sodelovanju. Dodatno je povablje na tudi godba Bled. Izvoljen je bil za slovenski oddelek poseben tajnik, Mr. Joško Penko, ki naj bi sodeloval pri akciji, vabilih in publikaciji. Razposlana so bla pisma sledeče vsebine na vsa pevske društva: Cenjeni: Po zgledu velikih in civilizira nih narodov je sklenil" Jugoslo vanski-Ameriški in Jugoslovan ski progresivni klub za dne 4 decembra t. 1. na slovesen način proslaviti jugoslovansko uje-dinjenje v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Prireditev se bo vršila z bogatim narodnim programom v popoldanskih urah in zvečer pa bo banket v počast častnim gostom, ki se bpdo prireditve udeležili. Od mnogih, ki se bodo jugoslovanske proslave udeležili in ki bodo celodnevni gostje v reprezentaciji, naj navedemo nekatere odlične osebnosti. Iz Washingtona prispe ju gcslovanski poslanik in naš ožji rojak dr. L. Pitamic. Ame-rikance bosta reprezentirala odlična clevelandska meščana v osebah Newton D. Baker in mestni župan Ray T. Miller. Vabilu se bodo odzvali vsi jugoslovanski, čeho-slovaški, poljski in romunski konzuli in generalni konzuli. Dan proslave obeta biti veličasten in za zgodovino jugoslovanskega naroda v tujini dalekosežno pomenljiv. Namen proslave je kulturna manifestacija jugoslovanskega naroda, živečega v državi Ohio, da proslavi uj edin jen je treh slovanskih plemen na Balkanu, manifestacijo hočemo dokazati, da smo vsi Jugoslovani en narod z utelešeno dušo, ki hoče živeti v bratskem objemu iz vekov na veke. Pokazati hočemo, da naši cilji in narodna pota so skupna v narodni zavesti in veliki ljubezni do ujedinjeirje domovine. Dokazati hočemo tujim narodom, da smo kulturno in literaturno samostojen narod, kateri v višku civilizacije enači drugim na rodom. Pokazati hočemo z našo lepo pesmijo vso lepoto jugoslovanskega jezika, ter v strnjenih vrstah dati duška jugoslovanski bratski ideji in se javno proklamirati, da nočemo več robstva od močnejšega. Povedati hočemo tujim narodom, da smo zrel narod, ki je zmožen samostojno voditi na lastni zemlji gospodarstvo in upravo brez la-ži-protektorata. Naše pravično geslo naj bo in ostane "Balkan Balkancem v gospodarstvu in samoupravi brez usiljivega zunanjega prokuratorja." Med drugim je iskrena želja odbora za popoldanski program, da Vaše društvo sodeluje s par pevskimi točkami na odru Slov. Nar. Doma. K sodelovanju so vabljeni vsi jugoslovanski pevski zbori, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje, želja odbora je, da bi po možnosti vsi slovenski zbori skupno nastopili v prekrasni slovenski pesmi "Buči morje Adrijansko." Zelo bi Vam bil odbor hvaležen, če bi nam podali inicijativo, kako bi se dalo to izvesti. Odbor prosi tozadevno sugestijo. Naprošajo se vsi slovenski pevski zbori, da poleg zgoraj omenjene pesmi podajo tudi kot posamezen zbor kakšno drugo narodno popevko. Odbor vljudno naproša, da nam pevski zbori blagovolijo sporočiti njih udeležbo oziroma njih sodelovanje pri jugoslovanski proslavi do 20. novembra 1.1. Radi sestave programa je potrebno tudi navesti pevsko točko, katero želi Vaše društvo na proslavi izvajati. V polni zavesti in narodnem ponosu Vašega cenjenega društva pričakujemo odziva za sodelovanje, ter se vnaprej zahvalju- jemo in priporočamo Z narodnim pozdravom Anton Grdina, predsednik Joško Penko, . član priprav, odbora. P.S.—-Vsa sporočila in informacije je poslati ali zahtevati pod nasl6vom Joško Penko, 424 E. 200th St., Cleveland, Ohio. Vse to, do sedaj začeto delo se bo nadaljevalo dnevno, da se pravočasno Uredi ves program. Za slučaj, da bi katero pevsko društvo ne prejelo vabila pismeno, je vabljeno ravno tako k sodelovanju. Kar velja za v mestu, velja tudi izven Clevelanda za bližnja mesta ali naselbine, njenja. Vsi smo poklicani, da se veselimo z brati v domovini, ki praznujejo letno dan svojega ujedi-njenja. - -o- Srbski list o igri "Muče-niaka smrt av. Neže" Odlični srbski dnevnik "Ameriški Srbobran," ki je najpopu-arnejši srbski list v Ameriki in ki izhaja v Pittsburghu, katerega mnogo izvodov se čita v Jugoslaviji, je prinesel članek o gori označeni igri, katero je uprizoril predzadnjo nedeljo Jugoslovanski pasijonski klub. članek je napisal g. Pavel Peren-čevič, poročevalec in sotrudnik Srbobrana," ki se je udeležil predstave. Igre se je udeležilo tudi mnogo drugih Srbov, ker je bil igrovodja priobčil nekaj člankov v "Srbobranu" ter povabil na to igro tudi Srbe. Kakšen vtis so dobili bratje Srbi od omenjene igre, o tem pove Mr. Perenčevič: Jugoslovanski pasijonski klub v Cleveland, O. je 16. t. m. uprizoril krasno dramo iz časov starega rimskega cesarstva, dramo, ki se je vršila one čase", ko se je vršila borba med poganstvom in kristjanstvom, ter so se ljudje še po večini klanjali raznim bogovom. Okrutni rimski cesarji so kaznovali s smrtjo vsakega, ki se je drznil verovati v Kristovo božanstvo'ter isto javno izpovedal, da je kristjan. Tako smo mi imeli priliko v tej drami gledati prizor, ko so pred našimi očmi odsekali glavo sv. Neži, katere vlogo je neverjetno lepo igrala gospodična Štefanija štefančič. Oh, kako se nam je milo storilo, ko smo gledali njeno angeljsko glavo, okrašeno z zlatim diademom. V petem dejanju nas je pa zopet razveselila, ko je nastopila poveli-čana v živi sliki. Kakor je gospodična štefančič odgovarjala svoji svetniški vlogi, tako so bili na mestu tudi drugi igralci, katerih je bilo nad 50 v tej težki drami. Mi se zahvaljujemo igralcem in njihovemu igrovodju g. Josipu Grdina, ki jih je tako lepo izučil za ta nastop. Tako delajo naši bratje Slovenci v Clevelandu, ki so iskreni in zavedni Jugoslovani ter spoštujejo kralja in domovino. Zelo nas je zanimala krasna in dragocena obleka (kostumi) igralcev in pa scenerija, kf je bila zares nekaj lepega, da, krasno. Ko smo gledali vse to, smo se kar poglobili v one čase, ko se je ta drama v .resnici vršila. Kljub temu, da je bila ta drama v petih dejanjih, pa je trajala samo dve uri in pol. Premem-ba kulis in drugo se je vršilo tako hitro, da smo se kar čudili in bili so tudi v tem oziru pravi mojstri ter zaslužijo kar največjo pohvalo. Velika in krasna dvorana Slovenskega narodnega doma je bila polna občinstva, predvsem Slovencev. Poleg teh je bilo tudi mnogo Srbov in Hrvatov, zares prav jugoslovansko. Iz bližnjih in daljnih mest so prihiteli gostje na to lepo predstavo. Bili so iz Youngstowna, Girarda, Warrena in raznih drugih krajev. Predsednik kluba, g. Anton Grdina, se je z odra vsem udeležencem zahvalil za tako veliko udeležbo ter je oddaljene goste še posebej predstavil. Množica ga je nagradila z aplavzom. Po končani igri smo šli v spod- prijetno in veselo razpoloženo. Za oddaljene goste je klub preskrbe 1 dobro zakusko ter nas tu* di pogostil z žlahtno kapljico; za kar jim iskrena hvala. Tako smo v družbi postrežlji vih in prijaznih Slovencev raz-govarjali o tem in onem, zlasti pa o praznovanju jugoslovanskega dneva, ki se bo vršil 4. decembra 1.1. v istem velikem Slovenskem narodnem domu. Bratje Slovenci se že zdaj pripravljajo za ta jugoslovanski dan ter imajo v ta namen že organizirane razne odbore in odseke, v katerih so zastopani tudi Hrvatje in Srbi. Naj ne bo nobenega kulturnega društva, ki bi takrat ostal doma. Pridite v slovensko za splošen trg. Doma v starem kraju je menda izdaja že skoro pošla. Od teh 20 izvodov, -ki jih je Leonova družba poslala nam v prodajo, se je doslej prodalo samo en izvod. rajši živel in delal, kot med farani sv. lAvrenca. Časa je bilo le nekaj dni in zato je bilo treba misliti na odhod. Pa čim bolj sem mislil na poslovitev, tem težje mi je bilo za samo $1.75 s poštnino vred, oziroma, dokler teh 19 izvodov ne bo razprodanih. SLOVENSKI INTELIGENCI V AMERIKI Leonova družba v Ljubljani nam je poslala zanimivo zgodovinsko knjigo: "Slovenci v desetletju, 1918-1928." Prejeli smo 20 izvodov te knjige, ki je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje 776 strani, je obsežna po formatu in tehta blizu treh funtov. Ta knjiga se je prodajala vezana po $8, broširana po $5. Kakor smo poučeni, se je te knjige tiskalo le nekaj nad 700 izvodov, le bolj za slovensko inteligenco in ne toliko 1849 W. 22d St., Chicago, -o Ameriške Slovence je v tej m manj sem bil voljan se se-knjigi imenitno opisal naš zna- liti. Zato sem pisal na škofij-m slovenski pisatelj Rev. Dr. ski urad in prosil še enkrat, naj Hugo Bren Mojstersko je opi- me pustijo še za nekaj časa s*l naše slovenske župnije in kjer sem. Kancelar, Dr. Scul-naselbme in drugo gibanje in hen, sedaj moj sosed pri Holy življenje med nami. Ze samo to Name fari, mi je odgovoril na-ima veliko literarno vrednost. kratko, da je vse v redu za posebno za nas ameriške Slo- spremembo. Poslovim naj se v r!ri°T T pa Tbuje 31 nedeljo ter grem na novo mesto razhčnih poglavij, v katerih je b Ne vem in se ne spominjam pbdelana zgodovinska plat Slo- besed, katere sem govoril ob vencev v omenjenem desetletju, poslovit vi pri sv. Vidu. Le te Ta knjiga je velike vrednosti |ga 8e spomin* in mi je beseda u •■__ . _ . . r«ov«j„,„. *w.ikrat sem že gra n^^ /r^V" * J'Jal t« svojo otroško mehkui-nI rZ n f ® izvodov, nost ki me hjtro Ti.Lt t ' KVrfem° eh ga' Pa k»J * Nekateri d!io ■ Z raZprjH'judje so kakor železni. Neka- kn 'L "«1 v Ts teri pa smo kakor cunje in to knjiga, Slovenci v desetletju,L« ▼ « .: . 1918-1928" se dobi do 15. no- Ke " ** vembra za znižano cenO in sicer metropolo, da skupno z brati zlasti za"inteligentnejše^'^"."Ifeiko Zor^T n^ "" Slovenci m Hrvat, proslavimo Ker bi pa Leonova druiba to EjTKolto.? jugoslovanski dan, ki bo velik t««'«- _____^ J#|zasiajaia. KOJikrat za vse Jugoslovane. Naprej, bratje'in sestre, Jugoslovani! Le v slogi je naše odrešenje! P. Perenčevič. o- Dan odhoda je prišel. Prve-Iga septembra leta 1911 sem poklical Mr. Anton Grdina naj pride s svojem Ford trukom in Apeliramo zlasti na naše slo- ™e od9t^9 v Newbur*h- Ve-venske duhovnike in druge naše del sem namreč, če bom čakal, inteligente, naj sežejo po ,tej da me Pridei° i8ka* moji novi knjigi, da se razpeča vsaj zdaj, farani 06 8V- Ločenca, bom ča-ko je Leonova družba dovolila, kal do sodnjega dne. Grdina je da se razproda te izvode daleko P081?1 svojega hlapca, Anton pod ceno, kar knjiga njo stane. Gerjo,a' kateri mi J'e Pomagal, tej okolici, ni bilo žive duše videti. Z Antonom sva znosila mojo prtljago v župnišče na tla. Takoj za tem je Tone svojega Forda napodil nazaj proti sv.. Vidu. Jaz pa — well, jaz pa sem ostal in hudo domotožje se me je polastilo. Vedel sem namreč, da nisem dobrodošel. (Dalje prihodnjič. -o- TEBI, LJUBLJENA ZA GOD (Moji prijateljici Elizabeti Ž. vdanost -no poklonjeno.) V tihi dolini dve hiši ob cesti— tam dom Tvoj in moj še med drevjem stoji; sosedi sva bili, prijatelj'ci zvesti v srečni mladosti tam v Žicah vse dni. 1 Po kteri stezici bi k Tebi dospela, ker v strašni daljavi v tujini živim ? Ah. Tebe predraga, bi rada objela--- Za Tvoj god čestitke prinesti želim. Naročila sprejema: da sva naložila moje malo imet- fCNJIGARNA "AMERIKANSKI |Je' knjige, obleko in malo oma-SLO VENEC, DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI J. J. Oman njo dvorano, kjer je bilo zopet Škofovo obvestilo, da se moram preseliti od sv. Vida k sv. Lovrencu, me ni razveselilo. Iz-nenadilo me pač je — tako nepričakovano je prišla ta novica. Nisem mogel dobiti pravih besed in moja zadrega je očividno dopadala škofu Farrelly-ju. Izpod dolgih obrvi me je-motril z nasmehom ter pričakoval odgovora. Prav gotovo je pričakoval ; tople zahvale in znake za-dovoljnosti, kajti videl sem, kako šo ga moje besede razočarale. Da me kdo napačno ne razume, tukaj nekaj pojasnila. Po večjih škofijah, kakor je tudi clevelandska, so promovi-ranja od kaplana do župnika zelo počasna. Duhovniki ostanejo po ordinaciji kaplani po deset, petnajst in tudi dvajset let. Zlasti po angleških župnijah je v takih škofijah kaplanu težko upati, da postane župnik pred potekom petnajstih let. Umevno je torej, s kakšnim veseljem sprejme vsak kaplan obvestilo od svojega škofa, da je promoviran za župnika — naj bo župnija tudi v zadnjem koncu sveta. Duhovniki pač nismo izjema. Vsak si zaželi končno biti sam svoj gospodar in poizkusiti voditi župnijo in pastiro-vanje po tistih idealih in načrtih, katere smatra za najboljša. Zlasti glede finance v župniji se da spremeniti iz enega sistema v drugega. Tako tudi glede drugih zunanjih zadev, kot je vodstvo cerkvenih društev in tako dalje. Danes, ko ni več pomanjkanja slovenskih duhovnikov v naši škofiji, morajo tudi slovenski kaplani dolgo čakati predno dobijo mesto župnika. Pred sedemnajstimi leti je bilo to drugače. Skoraj ustrašil sem se, tako ostro* me je pogledal škof Far-relly, ko sem se začel opravičevati, češ, nisem zmožen za župnika, kaplan še štiri leta nisem; odgovornost je prevelika. Poleg tega sem zadovoljen s službo, katero imam. "Pustite me kjer sem, prosim." "Tu ni vprašanja, ali si zadovoljen ali ne." Govoril je resno in skoraj nevoljno. "Drugega nimamo, župnija pa potrebuje Slovenca." "Saj je Father Berk sedaj pri sv. Lovrencu. On bi zelo rad ostal tam in tudi ljudje bi rico za knjige, to je bilo vse. m | Father Ponikvarju sem se še zahvalil za njegovo potrpežljivost z menoj kot novincem, potem pa se vsedel na truk, da se odpeljem na svoje novo mesto. Anton je Fordu privil ušesa tako močno, da se je stresel in bi ne spravil škofa v slabo vo- zakašljal, kot sama naduha — 1 jo. Pred takimi gospodi sem in smo. vedno imel velik rešpekt in za- Težko mi je bilo. Sv. Vid je to se še danes držim, kjer mo- bil moja "prva ljubezen." Ne- Cez morje široko čestitka naj pluje, pismena čestitka naj Ti potrdi: Prijateljstva vez naju veže do groba, prijateljska solza čestitko kropi! * Izrazov ne najdem, besede ne prave izreči ne morem, kaj Tebi želim: Naj Večni izpolni Ti željo vsaktero, v vezilo hvaležnost Ti naj podarim. goče, stran od njih. "To vem, da bi ga radi, hote mi je prišla na misel pes-jelmica, katero sem slišal večkrat odgovoril škof. "Prosili so zanj, doma od soseda, Gregor Smole-a tako ne gre. Father. Berk je j*. Pesmica je nemška in oče ravnokar prišel sem, ne pozna- Smoley so jo zapeli prav po mo ga. Poizkusiti ga hočemo koroškem narečju: drugje. — Nič se ne boj, mi Ti bomo pomagali. Kadar boš v zadregi glede kake zadeve, vprašaj tukaj na uradu." "Odgovornost je velika, bojim se je," dejal sem končno, ko sem videl, da ni izida. "Ne bodi tako malosrčen. 'Kar drugi premorejo, premorem tudi jaz,' tako moraš misliti in se ravnati. Torej k sv. Lovrencu pojdeš. Svojo službo prevzameš z 2. septembrom. Bodi previden, potrpežljiv in pravi duhovni oče tem ljudem." S temi besedami mi je podal roko v znamenje, da je zadeva zaključena. Poljubil sem prstan znak pokorščine in odšel s čudno mešanimi čuvstvi. Vsekakor mi je postajala misel na lastno župnijo čim dalje bolj všeč. Na drugi strani me je pa strašila resna odgovornost pred Bogom za številne duše, ki mi bodo dane v oskrbo. Dokler sem bil kaplan tega ni bilo. Storil sem to, kar mi, je bilo naročeno od g. župnika in prost sem bil vseh nadaljnih skrbi. Sedaj pa . . . "Ako mora biti pa mora biti," sem dejal končno. "Ce so drugi, bom tudi jaz z božjo pomočjo zmagal to." Začel sem se pripravljat za odhod. Smeh je pri vsej resni zadevi tu pa tam premagal, ko sem pomislil na čudne okoliščine. Nevolja, sama nevolja! Father Berk je bil nevoljen, ker je moral oditi, ker bil bi zelo rad ostal. Farani sv. Lovrenca so bili nevo-ljni, ker je prihajal Father Oman. Father Oman pa je bil nevoljen, ker je moral k sv. Lovrenca. Toda na svetu se vse poravna in čas zaceli največjo rano. Father Berk je dobil mesto kaplana pri sv. Vidu. Sentlovrenčanje so se počasi privadli novega župnika, novi župnik pa se je privadil svoje črede in danes, po 17 letnem župnikovanju med dobrimi farani, prisega, da ni pod milim ga radi," dejal sem boječe, da nebom ljudi, med katerimi bi Die erste Liebe is ta peste Und die zbeite is mrgleich. O bie gliklich is ta Juengling Der net beis bos Liebe heist." Po daljšem pokašljevanju sva končno dospela na Union in 80. cesto, kjer stoji župnišče sv. Lovrenca. Pripeljala sva se nekako tako, kakor se dandanes vozijo cigani — na starem Fordu, naloženem z ropotijo. Ce so farani sv. Lovrenca vedeli, da je prišel s to furengo njih novi župnik, te tajnosti niso izdali preko nekaj otroških glav, ki so kukale izza vogalov. Tu pa tam se je prikazala v oknu tudi ženska glava in se takoj zopet skrila za zaveso. Poleg tih znakov, da so ljudje v Za god naj zakličem Ti krepki: "Bog živi!" Pozdravljena tisočkrat bodi — in vsi! Le mamice moje pozdravit ne morem, ker njeno že trohni . . srce v grobu Pozdravljen le bodi moj dom tam na trati, ti ljubljena hiša najsrečnejših dni! V tujini živeči je vklesano v srcu: Da le v domovini najslajše se spi . . . M. K., Cleveland, O. -o- Večkratni milijonar bi lahko postal oni dninar, ki bi se z gospodarjem pogodil, da bo delal pri njem mesec, ali 30 dni, in sicer po sledeči dnevni plači: prvi dan 1 cent, drugi dan 2 centa, tretji 4 cente, in tako dalje do konca meseca, sleherni dan podvojeno plačo. Koncem meseca bi dobil ček za $5,368,-709.12. Prepričajte se o tem in seštevajte! VABILO NA "Martinovo" veselico katero priredi ) Slovensko podporno društvo ) Sv. Jožefa, št 57, K. S. K. J. v soboto večer 12. NOVEMBRA 1932 v zgornji dvorani SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 253 Irving Ave. _ Brooklyn, N. Y. Vljudno vabimo, da se udeležite ter bomo zopet preživeli par veselih ur v domači družbi brez skrbi. Sicer v teh slabih časih nismo brez skrbi, toda vsem bo koristilo vsaj par ur pozabiU na težkoče, v katerih se nahajamo. Za dobro postrežbo bo preskrbel veselični odbor. S viral bo tudi izvrsten orkester ter se bomo lahko prav po domače zavrteli. Vstopnina Je samo 40 centov Na veselo svidenje kliče F. KERZE, 1142 Dallas Ri. N. B. CLEVELAND, a K. S. K. J. Draštram: in drago, te as moja Načrti Id aaaxoMi UHXON ot the VMJL OPTICS; HIT Bi OUr »IS ounun, ohio 0 NAŠEM POŠKODNINSKEM IN OPERACIJSKEM SKLADU Znani hrvaški pregovor, "Malo novaca, malo muzike," se lahko navaja v raznih slučajih. Lahko se pa istega v gotovih slučajih tudi premeni rekoč: "Malo novaca, dosti ali veliko muzike." Baš ta pregovor naj bi veljal v nastopnem članku glede poškod-ninskega in operacijskega sklada naše Jednote, ki se vedno krči ter manjša, in sicer v toliki meri, da bo treba zopet poseči v naše žepe in primanjkljaj nadomestiti, to pa zato, ker se za malo asesmenta plačuje preveč podpore. To, gotovo neprijetno novico, ste gotovo že slišali in čitali iz zapisnika zadnje polletne seje glavnega odbora. O tem skladu je brat glavni tajnik v svojem finančnem poročilu omenil sledeče: "Preostanek poškodninskega sklada znaša koncem junija samo $93.43. Istočasno pa je bilo neplačane poškodnine v znesku $1,500. "Da bo mogoče plačati poškodninsko in operacijsko podporo, se bo moralo za nekaj časa izposoditi gotovo svoto iz sklada za izredne podpore. V "bližnji bodočnosti pa se bo moralo razpisati posebni asesment 50 centov na člana in članico." Med vsemi drugimi skladi uveljavljenimi pri naši Jednoti imamo že od nekdaj baš s poškodninskim skladom neprilike. Kakor znano, je s tem skladom, tako tudi s tozadevnim ases-mentom spojen tudi operacijski sklad. Vprašanje, čemu se mora ravno za ta sklad razpisovati posebni asesment, jte lahko rešiti: Zato, ker je poškodninski asesment prenizki, ker je preveč slučajev poškodnin ter operacij in končno, ker so te podpore previ-ke. Le preudarite, da za borih 13 (trinajst) centov mesečno, no more glavni odbor delati čudežev, da bi za toliko vrst poškodnin ter operacij, ki so vedno na dnevnem redu še koncem polletja izkazal kak morebitni preostanek. Na podlagi Jednotinih pravil se plačuje poškodninsko podpore v sledečih trinajstih, slučajih: i. Za popolno izgubo vida na enem očesu $250. • t . Za popOlho izgubo vida na obeh očesih $500. 3. Za izgubo ene roke, katera je odrezana nad zapestjem $250. 4. Za izgubo obeh rok, kateri sta odrezani nad zapestjem $500. 5. Za izgubo ene noge, odrezane nad členkom $150. 6. Za izgubo obeh nog, kateri sta odrezani nad členkom $500. 7. Za eno roko, ki je popolnoma onemogla in nerabljiva, toda ni odrezana, se plača-$125. Ako bi pa bilo treba roko pozneje odrezati, se doplača še nadaljnih $125. 8. Za obe roki, ki sta popolnoma onemogli in nerabljivi, toda nista odrezani, se plača $250. Akc pa bi bilo pozneje treba roki odrezati, se doplača še nadaljnih $250. 9. Za popolnoma onemoglo in nerabljivo nogo, ki ni odrezana, se plača $75. Ako pa bi bilo treba nogo pozneje odrezati, se doplača nadaljnih $75. < 10. Za popolnoma onemogli in nerabljivi nogi, ki nista odrezani, se plača $250. Ako bi bilo pa pozneje treba nogi odrezati, se plača nadaljnih $250. 11. Za zgubo prstov na nogi za vsakega $25, kateri je odrezan pri zadnjem členku. 12. Za zgubo prstov na roki, za vsakega, kateri je odrezan pri drugem členku $50. 13. Za zgubo palca, kateri je odrezan pri prvem členu $50. Operacijske podpore: 1. Vse operacije v črepinjski, prsni ali trebušni votlini $100. 2. Operacija na črepinji sami (na vdrti črepinji) $50. 3. Izrezanje reber $50. 4. Izrezanje jezika $100. 5. Operacija za izrezanje krofa (Thyroidectomy), $100. 6. Odrezanje ženskih prsi $100. 7. Operacije za kilo (Ventral, Inguinal or femoral hernia), $100. 8. Za operacijo na vratu, maternici in nosnice skupno (Trachelorrhaphy and perineorrhaphy), $75 9. Izrezanje kožnega raka $50. 10. Operacija (odprta) za zlomljenje dolgih kosti $100. 11. Izrezanje velikih žil (Varicose veins), ako operirano v bolnišnici, $50. 12. Izrezanje potom operacije vsled vodenice v mošnjici (Hydrocele), $50. 13. Operacija na velikih žilah v mošnjici $50. 14. Operacija za izrezanje piles ali hemorrhoids, ako izvršena v bolnišnici, $50. Naj bo k temu še označeno, da se iz tega sklada plačuje tudi odpravnino. Da bo deficit v tem skladu koncem tekočega leta večji kot je bil dne 30. junija t. 1., je pribita stvar. Zato vzemimo samo nekaj uradnih številk, ki gotovo ne lažejo. Meseca julija se je izplačalo za poškodninske in operacijske podpore $3,625, meseca avgusta $4,775, meseca septembra pa $2,350, torej vsega skupaj v teh treh. mesecih $10,750. Koliko asesmenta se je v ta sklad plačalo v tem času, ne moremo povedati; to bo označeno v polletnem računu brata glavnega tajnika. Lahko bi pa naredili povprečen obris kakor sledi: Vzemimo, da plača 22,500 članov in članic aktivnega oddelka na mesec v ta sklad vsak po 13 centov, kar znaša $2,925, ali v treh mesecih $8,775. Torej dobimo pri tem $1,975 primanjkljaja ali deficita. Tako se je na primer v avgustu prejelo $2,925 asesmen- Bratu glavnemu tajniku be gotovo hudo, ko> bo meseca decembra orisiSen raspisati posebni asesment za poškodninski sklad; hudo in težko bo tudi to sa uradnike društev in sa vse članstvo; toda po naii sodbi »i pri tem nobene druge odpomoči. Denar, katerega se izposoj uje sa ta sklad is kakega drugega sklada, mors biti vrnjen, ker to zahteva državni zavarovalninski zakon; vsak se mora sam od sebe vzdrževati. Kakor gotovo je dvakrat dve štiri, tako bomo imeli v tem skle-du še v bodoče vedni deficit; glavni vzroki so že gori navedeni. Iz te neprilike in segate bi si lahko nekoliko za silo odpomogli s tem, da bi morda za 50% snižali poškodninske ter operacijske podpore. Skoro vse druge slovenske podporne organizacije so že znižale tozadevno podporo in to moramo izvršiti tudi mi; čim preje, tem bolje. Ker se v rži prihodnja redna konvencija šele leta 1934, bi bilo na to tedaj treba predolgo čakati. Znižanje naj bi se uveljavilo že z Novim letom, ali pa kmalu potem, in sicer na podlagi Jednotinih pravil. Glavni odbor menda nima te pravice, pač pa lahko kako društvo stavi inicijativo, da naj se to točko reši potom splošnega glasovanja. Ker je pa točka nujna in važna, .pričakujemo kaj odmeva od strani članstva. Pišite o tem v Glasilu. o Problemi priseljenca Prekinjenje stalnega bivanja Vprašanje: Lani sem odšel v staro domovino z dovoljenjem za povratek (permit) in ostal tam deset mesecev. Moj prvi papir je od leta 1925 in bi rad zaprosil za državljanstvo. Ali bo moja odsotnost v inozemstvu otežkočila mojo naturalizacijo? Odgovor: Zakon zahteva neprekinjeno bivanje (uninterrupted residence) tekom petih let pred vložitvijo naturaliza-cijske prošnje. Odsotnost odsotnost manj kot šest mesecev, se ne smatra kot pretrganje bivanja. Ako je bil kdo odsoten več kot šest mesecev, ali manj kot leto dni, ta odsotnost se ne bo smatrala kot pretrganje bivanja le tedaj, ako prosilec more dokazati, da je ostal v inozemstvu več kot šest mesecev radi tehtnih razlogov, ki so silili v to. Da-li je tak razlog tehten ali ne, je odvisno od sodnika in pri mnogih sodiščih se takorekoč vsaka odsotnost preko šest mesecev smatra kot pretrganje bivanja. Vsaka odsotnost pteko leta dni! pretrga bivanje v Združenih državah. V takem slučaju ni drugega storiti, kot čakati nadaljnih pet let do prošnje za naturalizacijo in dobiti novi prvi papir, ako bi sedanji v petih letih že zastarel. Plemenitaški naslovi Vprašanje: Ali more Človek, ki nosi dedni plemenitaški naslov, rabiti ta naslov, ko postane ameriški državljan? Odgovor: Nikakor ne. Inozemski plemiči morajo ob naturalizaciji izrecno odpovedati se plemstvu in kakršnimsibodi ple-menitaškim naslovom. Imamo slučaje, ko je bil državljanski papir razveljavljen, ker je dotični državljan še nadalje rabil naslov grofa, barona ali slično. Sodišča so bila mnenja, da je to dokaz, da dotičnik ni imel poštenega namena postati državljan in da je dobil državljanstvo vsled prevare. JamSčine za tujezemske dijake Vprašanje: Ali morajo inozemski dijaki, ki prihajajo v Združene države v svrho študij, položiti jamščino (bond), da ne ostanejo tukaj po dovršitvi študij? Odgovor: Nedavni dodatek k priseljeniškemu zakonu pooblašča vlado, da sme zahtevati bond $500 "v dvomljivih slučajih." Ta bond jamči, da dotičnik ostane tukaj le kot dijak in da se povrne domov po dovršitvi študij. Dokaz državljanstva ob volitvi Vprašanje: Ali mora naturalizirani državljan pokazati svoje državljansko spričevalo vsak čas, ko gre na volišče? Odgovor: Popolen dokaz državljanstva se navadno zahteva od novih volilcev, in to le, ko se registrirajo kot volilci. Čim je njihovo ime vpisano v sezna-mek opravičenih volilcev, ni treba nadaljnih dokazov državljanstva. Ali celo stari volilci inozemskega rojstva morajo označiti dan naturalizacije, ko se registrirajo za bodoče volitve. Inozemski dijaki v Združenih - državah Vprašanje: Kaj je s to novo naredbo, ki zapreti inozemske dijake z deportacijo, ako iščejo zaslužka, da se vzdržujejo? Koliko je teh inozemskih dijakov? Odgovor: Izvirne regulacije glede dela, dovoljenega inozemskim dijakom, so bile nekoliko spremenjene. Po sedanjih odredbah sme inozemski dijak prevzeti tako delo, za katero dobiva v zameno hrano in stanovati je. Ne smejo pa delati proti pjač^ v prostih urah ali koncem tedna niti ne v počitnicah. - Daes imamo v Združenih državah približno 10,000 inozemskih dijakov. Polovica istih prihaja iz nekvotnih dežel (Ka-ade, Mehike in ostalih ameriških dežel)^. Imamo 1,300 kitajskih, 1,000 japonskih, 500 ruskih, 400 nemških, 200 italijanskih dijakov itd. Največja skupina istih je v New Yorku, (2,080), in v Californiji (1,710.) Duplikat naturajizacijskega papirja Vprašanje: Zgubil sem državljanski papir, ki mi je bil ukraden skupaj' ?. drugimi stvarmi. ' Kakb naj dobim duplikat? Odgovori' V naturalizacijskem uradu dobite tiskovino Form 260, ki jo je treba izpolniti. Treba je priložiti dve fotografiji in money order za $10. Prošnja mora biti podpisana pred notarjem. število volilcev v Združenih državah Vprašanje: Koliko je upravičenih volilcev v Združenih državah in koliko jih gre na volišče? Odgovor: Urad cenzusa ceni število ameriških državljanov, ki bodo v volilni starosti dne 8. novembra, na 70 milijonov. Seveda je treba vzeti v poštev tudi regulacije glede bivanja v državi in okraju, ki precej znižajo to število. Nadalje so zahteve glede pismenosti. Volilci se morajo tudi registrirati pred volitvami in le ti smejo glasovati. Največ ljudi je šlo na volišče leta 1928, namreč skoraj 37,000,000. Ivan Zupan: ČASNIKAR V NEBESIH Tri duše mrtvih prav lahno na rajska vrata trkajo, naj sveti Peter jim odpre, v nebesa ker bi rade šle. Med temi eden bil berač, v življenju sreče slab kovač; naprošeno je vse prodal in za pijačo birtu dal. Nebeški drugi kandidat na zemlji bil je advokat, tožaril se je, bil vesel, za dušo pa ni nič skrbel. Kdo—mislite pa—tretji je, ki trka Petru naj odpre? Ponižen, skromen urednik, zdaj rad postal bi pa svetnik. Se vrata rajska zdaj odpro, za Petrom duše tri gredo; pred prestol božji jih pelja, Sodnika čaka večrfega. Sodnik beraču govori: "Pokoro moraš delati; se v vicah dolgo bol postil v življenju kor si vse zapil." "In ti, pregrešni advokat, hudobce? bodel zdaj sobrat, se v peklu bol na veka igel, za dušo ker si malo dal." Ponižno Peter zdaj Boga vprašuje glede tretjega, kaj z urednikom naj stori, ki zapisuje te stvari? Ta mož, ponižni urednik, na zemlji bil je mučenik, prestal je dosti kritike resnico ker le pisal je. Tolažil, ljudstvo je učil in s članki vedno ga bodril; ustreči skušal je ljudem, po volji to ni bilo vsem. Prijazno mu veli Sodnik: "Pri nas ostal bo urednik, nebeški list bo urejeval, plačilo to sem zanj izbral. "Ustreči vedno vsem ljudem mogoče ni, to dobro vem, to jaz še sam težko vršim, zato pa plačo tem delim." Ves srečen, blažen in vesel je časnikar takoj začel nebeški članek pisati, in pisal ga bo večne dni — slovel radi svoje visočine, se dviga v zrak le 984 čevljev, ali precej manj kakor omenjena zgradba v Hew Yorku. • V mestu Richmond, Va., je nedavno umrla Mrs. Albina Blitch, ki so jo dolga leta kazali po gledališčih kot naj debelejšo žensko na svetu. Ženska je bila stara 40 let in je tehtala 782 funtov. Vzrok smrti je bil prehlad. * Angleška poštna uprava je izdala nove posebne pisalne stroje, s katerimi je mogoče pisanje v daljavo. Ti stroji se priključijo na navadno telefonsko zvezo. Ce je ta aparat priključen na telefonsko omrežje, potem lahko pišemo z njim na podo-| ben stroj v drugem mestu, kamor smo hoteli poslati brzojavno sporočilo. e V zadnjem času so sežgali v Braziliji zato, da bi preprečili padec cene kave, 377,000 ^reč tega pridelka, ki:*> tehjele »g,-550,000 kilogramov. V Bio 4* Janeiro so sežgali povprečpo vsak dan nad 1,000 vreč kave. V Združenih državah ameriških živi sedaj 4,228,000 Židov. • Razne evropske države dolgujejo Združenim državam okrog 12 bilijonov dolarjev, katerih po zatrdilu gotovih mož nč bodo nikdar vrnile ali plačale, ker nimajo denarja. -o- V popravljalni« čevljev Čevljar: "Tukaj so vaši po-templani čevlji. Kje imate denar za popravo?" Berač: "Kak denar? Jaz se ravnam po vašem reklamnem napisu v oknu, ki se glasi: 'Jaz potemplam čevlje med tem, ko čakate za $1.' Dajte mi torej še dolar." RAZNE ZANIMIVOSTI Lahko amo ponosni na našo rast Sloveči grški modrijan starega veka, Sokrat, ni umrl naravne smrti. Njegovi sovražniki so ga dovedli do tega, da je moral izpiti strupeni sok trobelike ali pasjega petršilja. Največji prostor za razne športne igre so imeli stari Rimljani; to je bil znani Maximus cirkus v Rimu, dolg 2,000 čevljev, širok pa 600 čevljev. V tem odprtem stadijonu je bilo sedežev za 400,000 gledalcev. * O usodi kakega premaganega rimskega gladiatorja (borilca z mečem), so določali gledalci na sledeči način: če je večina prisotnih • dvignila palec desne roke navzgor/ 'je te pomenilo, da naj zmagovalec ne usmrti premaganca; nizdol dvignjen palec je pa značil, naj se poraženega umori. * Krištof Kolumb je s svojimi tremi ladjami prvič proti Ameriki odjadral na petek zjutraj dne 3. avgusta, 1492, v novi svet je pa dospel dne 12. oktobra, 1492, tudi proti jutru; torej je trajala njegova vožnja po morju 71 dni. * Dva Norvežana, živeča v New Yorku sta leta 1896 s svojim čolnom "Fox" uspešno prevesla-la atlantski ocean in dospela v pristanišče Havre na Francosko. Čoln, iz cedrovine, je bil 18 čevljev dolg, pet čevljev širok in tri čevlje globok. Iz New Yorka sta odveslala dne 6. junija, 1896, na cilj sta pa dospela po preteku 62 dni. * V mestu Loretto, Pa., se nahaja spomenik ruskega pleme-nitaša, princa Gallitzin. Navedenec je kot duhovnik (misijonar) leta 1799 deloval v zapadni Pennsylvaniji in Marylandu ter ustanovil naselbino Loretto, Pa. r Prvi ameriški predsednik George Washington je imel leta 1789 sledečih pet ministrov ali tajnikov: Thomas Jefferson, državno tajništvo; Alex Hamilton, zakladničar; Henry Knox, vojni tajnik; Samuel Osgood, generalni poštar, in E. Randolph, generalni pravdnik (Attorney General). Drugih kabinetnih mest tedaj pri zvezni vladi še ni bilo. * Ce bi vse polnoletne osebe, stare 21 let in več v Združenih državah ameriških lahko volile, bi znašalo število istih 72,943,-624. • Empire State building v New Yorku, visoka 1,248 čevljev,, je najvišja zgradba na svetu. Ef-felov stolp v Parizu, ki je dolgo V resnici smo Slovenci lahko ponosni na svoje mlade inteli-gente, katerih tudi ni malo. Vsako leto jih imamo več, ki iz-vršavajo na raznih univerzah študije za svoj življenski poklic. Slovenci smo po številu samo j nekaj nad en milijonski narod, po literaturi in kulturi pa lahko rečemo, da se merimo z naj-| večjimi narodi sveta. Vsak Slovenec se mora tega zavedati in biti ponosen na to. Cleveland je takorekoč metropola Slovencev v Ameriki. Ako pogledamo na naše, tukaj rojene Slovence in Slovenke, jih vidimo v raznih visokih in odgovornih službah, so profesorji, duhovniki, zdravniki, zobozdravniki, inženjerji, odvetniki itd. Vsak tukaj rojeni Slovenec, ' ki je z uspehom končal te ali one študije, je v ponos slovenskemu narodu. To je čast za stariše, brate, sestre in za sorodnike, za naselbino in ves slovenski narod v Ameriki. Inteligenca tega ali onega naroda je zvezda .vodnica naroda. Dok-1 ler bomo imeli vsako leto novih mladih moči, bomo rasli kulturno in gospodarsko. Ne smemo prezreti letošnje leto newburške naselbine. Vsa naselbina je lahko ponosna na novega, visoko izobraženega zdravnika, dr. J. J. Folin-a, ki je pred nedavnim odprl svoj urad na 8451 Harvard in Broadway. Rojen je bil v Newburgu 12. aprila, 1903. Njegovi starši so dobro poznani in spoštovani v Newburgu in okolici. Starši so doma iz Rožempolja, fara Dobrnič pri Trebnjem na Dolenjskem. Dr. John J. Folin je mladika newburške naselbine. Kot deček je pohajal v šolo sv. Lovrenca, višje šole je pa do- vršil v St. Vincent College. Na univerzo je pohajal v St. Louis in na državno univerzo v Co-lumbusu, Ohio. Dr. John J. Folin se je že v zgodnji mladosti zanimal za zdravniško vedo in poklic, katerega si je pozneje tudi izbral. Vse izpite je izvršil z najboljšim uspehom leta 1929 na državni univerzi v Columbusu, O. Njegova dijaška leta mu niso bila z rožicami posuta. Pot jo bila bridka in s trnjem posuta radi pičlih denarnih sredstev. Večkrat je moral prekiniti šolo, ter je šel delat, da si je zaslužil denar za nadaljne študije. Zato je pa tudi zdravnik, ki razume in občuti, kaj je delavec, trpin in siromak in takega tudi potrebujemo. Ko je leta 1929 dokončal vse študije na univerzi, se je podal za dlje časa v bolnico, da si za-dobi nadaljne prakse. Ni se mu mudilo odpreti urada, ker je gledal predvsem na to, da se v vseh ozirih temeljito pripravi in da pride v Cleveland kot izkušen zdravnik. Od leta 1929 do 1932 je deloval v bolnici v Ak-ronu pri slovečem zdravniku, kjer si je pridobil bogatih izkušenj, kar bo njemu v čast in bolnim v pomoč. Minulo poletje se je vrnil v Cleveland in odprl svoj urad, tako da je sedaj med nami, kjer bo imel, o tem smo prepričani, najboljši uspeh, kar mu tudi iz srca želimo. Dr. John J. Folin se tudi zanima za kulturna in razna druga društva, ter mu je v največje veselje, ako vidi napredek. Zadnji mesec je pristopil k društvu sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. Jednote. Lahko smo torej p3303jii na našo dorast, na našo kri! ( Od uaUnorttti do 30. sept* is*2 sns«* akuima £avhi otioiiiui. frank opisa, tt-Tioth mL V I^SKJ^SEf®- 9537 ■**»« Av*. Booth p. m. Oolertdfe ptttabwgfpa ^^^ J^ESSF- "n w **tioBml Ave. Milwaukee, Wis. t BRINCX. 718 Jone. St. SvetettTlKT^ ** _______ 'ihahohi odioi: qOPOOARIOH. SU Boott St, JoUet. m. _8UUCH. 11118 Neff Rd.. Ctevetand/a RUDOLPH a RUDMAN. 400 BUTSKTRS; Wnktastar«. Pa. jnvm ni^iw 2 T * I O D B O B : JOHN D*CMAN„ BOX 539. Forest City Pa. MRS AON« OORIČEK, 8380 l5uer8t. ^Plttabaith. Pa. JOSEPH RUSS, 1101 B. Sth St. PnahlaO^T^^ USŽ?^4 JUKSE^ South Chicago. m. JOHlf * "J**®®*^. "t woodland Ave, Laurlua. meh. **W*S JLN "RAVHJ* GLASILA: IVAH ZUPAN. 0117 8t Clair Are, Cleveland, O. J« P*8?*., to denarne sade^. tikajoče ae Jednote. naj se pottljajo na --JOSIP ZiiLAR. 100« N. Chicago St. JoUet. HL; dopise. • - rr^^L1^?? namanlla. oglase in naroteino pa na GLASILO K. R K. JBDNOTE. 0117 8t Clair Am. Cleveland, a Kaj sta doživela pred sto leti dva Slovenca v Ameriki Dva Semičana, stara 23 in 25 let, krošnjarja, sta prepotovala pred približno sto leti del Nemčije. Tam sta se pa odločila za potovanje čez veliko lužo, nakupila raznega blaga in se vkrcala v Bremenu na ladjo-jadrnico. Za prevoz s prehrano sta plačala 84 forintov. Iz Cin-cinnatija, kjer sta se naselila, sta opisala v obširnem pismu svojcem potovanje in prve vtise bivanja v Ameriki. Njihov prevoz čez morje je trajal polnih osem tednov in pet dni. Vsekakor je zanimivo čitati o tem danes, ko preplovejo luksuzne morske palače morejo v štirih do petih dneh in je še krajše potovanje po zrajcu vprašanje ^Mltije— tMlucilostf. "ffliHa, H jih je objavila v nemškem prevodu takrat "Carniolia" (leta 1840), vsebujejo naslednje: "V petek pred Vnebohodom sta se vkrcala v Bremenu za Ameriko dva Semičana in se kot pobožna Kranjca priporočila Mariji in vsem svetnikom, da bi jima bili spremljevalci in pomočniki v sili. Že prihodnji dan je nastal silen vihar, ki je trajal od sobote zjutraj do torka zvečer. O Binkoštih je bilo lepo vreme, takoj nato pa je bilo morje tako viharno, da so še vsi obupali. Od 132 potnikov na ladji je bilo samo 12 delno zdravih. Tudi naša dva Semičana sta obolela, a sta bila čez dva dni zopet na nogah. Na dan sv. Trojice je postalo morje zopet mirno in sta opazovala naša potnika v njem kaj čudne reči in živali. Se večkrat so bili silni viharji. Nekoč je bil vihar tako silovit, da so morali mor narji zviti jadra in je pri tem neki mornar padel v valove, ki so ga takoj zakrili. Ladjo je gnalo kakih 200 milj nazaj. V seboto po Petrovem jim je prišla naproti ameriška ladja 'St. Louis' in sporočila, da je zemlja blizu. V nedeljo na Urhovo so zagledali kopno in vrgli sidra. V ponedeljek so se izkrcali, prišli za dva dni v karanteno in nato nadaljevali pot z ameriško ladjo v New York, kjer so jih Američani in Nemci veselo sprejeli. "Glede prvih vtisov in življenja v Ameriki sta pisala podjetna Semičana nastopno: "'V New Yorku sva ostala dva dni. To mesto je zelo veliko in bogato. Samo parni kov je 300, drugih jadrnic pa nad tf-soč. Nato sva šla krqšnjarit izven mesta. Kako hudo nama je bilo, ker nisva poznala nobenega človeka in se nisva mogla z nikomur razgovarjati, nikomur odgovarjati! Sedaj pa nekoliko o ameriški zemlji. Zemlja je Tukaj ni nobenih knezov, grofov in baronov, temveč so samo meščani, kmetje in duhovniki. Tudi ni posebnih dajatev. Kroš-njarji so svobodni, ne potrebujejo potnih listov in dovolilnic in smejo z vsakim blagom kroš-njariti in tržiti izven mesta. Mnogo je Evropejcev, ki so se tod naselili. Tudi je tu nekoliko zamorcev, ne mnogo,v ki so zelo prijazni, Kmet nosi tu boljšo delovno obleko, kakor pri nas gospoda. Plače dobiva hlapec 24 flo-rintov na mesec, obrtnik 2 flo-rinta 30 krajcarjev na dan. Čevljar, krojač, zidar in kovač zaslužijo dnevno tudi 4 do 6 forintov. Tukaj ni vasi, kakor sc pri nas. Ako je le deset hiš skupaj, že veljajo za mesto. Velikih gozdov ni, kmetje so raztreseni in drug od drugega oddaljeni po četrt, pol in eno uro. Dežela je ze topla, sadja obilo, kakor hrušk, jabolk, breskev in še drugih vrst, ki jih pri nas ni. Funt sladkorja velja tukaj pet krajcarjev. Sadje se lahko povsod trga in uživa, vsak kmet ga ponuja. V začetku nama je šlo zelo slabo, ker še nisva znala jezika; sedaj sva se ga pa toliko naučila, kolikor ga potrebujeva za vsakdanji promet. Zdaj sva že 11 tednov tu in še nisva videla drugačnega kruha kakor belega, ki ga uživajo namazanega z maslom in medom. Kavo pijejo vsak meščan, kmet in delavec trikrat na dan, meso je pri vsaki jedi, ribe le ob petkih. "'Trava rase više kakor pri nas žito. Žito raznih vrst se prideluje tu z majhnim trudom. Ako bi tukaj delal kmet s svojimi posli šest let tako trdo in vztrajno kako4> pri nas, bi imel vsega dovolj za vse svoje življenje. Živina se pase tukaj dan in noč brez pastirjev in ker ni tatov, ima lahko vsak kmet svoje orodje nezaklenjeno. "'Kmetje so tu bogatejši kakor pri nas graščaki. Kmet ima 12 in celo 20 konj, 80 do 100 glav goveje živine, 70 do 100 svinj, ki jih ni treba pasti, niti krmiti, ker se same pasejo po gozdovih. Kmetje imajo po 500 do 1,000, pa tudi do 8,000 oralov zemlje, ki se plača tukaj pri Cincinnati po 2 forinta oral. Ako hoče kdo 500 angleških milj dalje naprej, dobi samski človek 160, ošenjeni pa 600 oralov zemlje brezplačno. Tukaj kujejo srebrn in zlat denar, imajo pa tudi papirnatega. Naj večji srebrni novec se imenuje dolar in ima veljavo 2 forinta, pol dolarja je 1 forint, najmanjši novec je eden in poj krajcarja ter se imenuje one cento. Trikratna jed s prenočni-po vpija 1 forint 45 krajcarjev, toda kaj- je ta znesek v primeri z zaslužkom 1 Kmetje daj?jo la, ker hisva mofrla naprej peš, po vodi v dveh dneh do Cincinnatija, dasi je mesto oddsljeno 300 angleških milj. Od New Yorka do Cincinnatija znaša razdalje 77? angleških milj in prevladifje tod angleški jezik. Obleka je silno draga. Par škornjev velja deset do dvanajst goldinarjev in tudi več, suknja petdeset, srajca štiri, hlače iz navadnega blaga 12 do 18 goldinarjev. Nedelje in prazniki se praznujejo z večjo pobožnostjo kakor v evropskih dešelah. Take dni ni godbe in se ne opravlja niti najmanjše delo. Počivajo tudi prevozniki, četudi je tovor-jenje še tako nujno. Obstojajo razne verske sekte, vendar je povsod tudi krščanska katoliška vera in v vsakem mestu so tudi katoliške cerkve. Sporočava vam nadalje, da sva 3,512 milj, oddaljena od vas, namreč od Cincinnatija do Semiča, in je tukaj osem ur pozneje dan kakor pri vas. Kadar imate vi noč, Imamo mi dan in obratno. Amerika je natančno tam, kjer pri vas ob kresu zahaja soince. Ladja, ki nas je pripeljala iz Evrope v Ameriko, je imela tovor 70,000 stotov in 132 oseb. "'G. Friderik Baraga, misijonar, je odpotoval sedaj v Missouri, 800 angleških milj odtod, da bo poučeval in izpreobračal divjake'." imetja, ami ljenja. Po Umirali in t Ob 100-letnici velikega požara v Kranju Dne 25. septembra, 1832 je pogorelo vse Savsko predmestje Kranj, 28. sept.—Nebeški pri-prošnjik sv. Florijan, katerega ime vpletamo v molitev s prošnjo, naj nas obvaruje "časnega in večnega ognja, je Kranja močno naklonjen. S svojim mečem brani in varuje mesto pred hudimi in strašnimi požari. V resnici Kranja že dolga leta nazaj ni zadela večja ognjena nesreča, ki bi upepelila del mesta, ali sploh stanovanjske hiše. Neflvomno, da ima svoje zasluge tudi marljiva in številna kranjska gasilska armada, ki je danes moderito opremljena in pripravljena za vsak slučaj. S svojim zaščitnikom sv. Florija-nom skupaj čuvajo gasilci mesto pred požari. V preteklih stoletjih pa Kranj ni bil vedno tako srečen« Premnogokrat je v mestu nastal silen požar, katerega nenasitni plen je včasih postalo celo mesto ali pa vsaj del. Ob takih prilikah je pogorelo kar po par sto hiš in tudi človeške žrtve so bile večkrat številne. Zato je upravičen in razumljiv strah pred ognjem, ki%je včasih lesene hiše, ki so se tiščale tesno skupaj, kar požiral in je bilo težko oteti le golo življenje. Pri današnji zidavi hiš in spričo varnostnih priprav je danes tak požar nemogoč. Kranj pa je bil včasih malo ozko mestece, tesno stisnjeno in vklenjeno med mestno zidov-je. Kadar je gorelo celo mesto, je bilo težko ne samo uiti is gorečih hiš, marveč celo iz gorečega mesta, ker jo dobro utrje-tistem strašnem poiaru beguncem iz mesta dobro koristila no mesto imelo le malo izhodov. Tako je na primer leta 18U ob ravno prejšnje leto popravljena peš pot s Pungrata po bregu do mlina v Lajhu in do pašnika Gmajna, ki je še danes ohranja jok in in ISmIa na II1XVU (IS tva? in trepet sta takrat pol-mesto, in »delo se jo, da »e |prl vulkan, ki bruha ogenj, In smrad ter sej« ttnrt vsepovsod. Sedaj Si šlo sa refcitev ampak za rešitev iiv-gorečih hišah so se svijali nesrečniki, ki so sapadli ognju, mukala in tulila je živina, gasiti ni bilo mogoče veliko in skozi mestna vrata so se vsipali roji nesrečnikov, ki so hiteli iz gorečega mesta, iz ognjene Sodome in Gomore. Pod vtisom takih nesreč in nezgod -se je ljudstvo rado zatekalo in prosilo pomoč iz neba, bilo je verno in bogu-vdano bolj kot danes. Kranjski požari v zgodovini večji del niso pozabljeni. Marljivi in zaslužni kranjski zgodovinar pokojni dekan Anton Ko-blar piše v svojih odlomkih o kranjski zgodovini pod naslovom: "Požari v Kranju" tole: "Hudi požari so zelo izpremi-njali lice mesta in obeh predmestij Kranja. Meseca avgusta, leta 1668 je pogorelo v mestu 53 hiš popolnoma in osem hiš napol, štiri hiše so pa podrli, ko so požar lokalizirali. Ogenj je nastal v stanovanju Otilija Off-redija, rit mojstra pri polku Gonge, stanujočega v Kunstelj-novi hiši. Naredili so po požaru Kranjci vpričo župnika Ivana Ivana Mihaela Terrija zaobljubo, d^ bodo imeli vsako leto v nedeljo po prazniku sv.'Lovrenca v čast sv. Florijanu po mestu procesijo s sv. Rešnjim Telesom in dodano prošnjo, da bi bili v prihodnje obvarovani take nesreče. Procesija pa je bila čez štiri leta prepovedana, ker niso zanjo škofijstva prosili dovoljenja. "Dne 20. avgusta, 1740 popoldne ob 4 je pokončal najstrašnejši požar mesto Kranj. hči Ivan* ter aitnttarjov« Atts Mikše, ki je tyls zle-v peč in »e je spokla. Zgorelo je ta dan, jo bil vnebohod, i« 19 lesenih poslopij ob Celov-Iki cesti. Zadelo je goreti v »monovi pristavi. Oče Golob je Wio It. 91 Aa novo zgradil. Pozneje ste bila posestnika Andrej Praprotnik in Mihael Pan-tar, sedaj je Lovro Rebolj." S tem se Koblarjevo poročilo o kranjskih požarih saključuje. O požarih v 19. stoletju v Kranju zlasti za leto 1811 in 1882 nam je na razpolago še drugo poročilo, katero je pisal kronist sodobnik. Gniloba ie pritisni-Delo in je napravila •» -T. ^ . WW —W 7 TTW h Yf*jo ikoflp *A*0, ker pi dež grozdjfc P" t* prsve- iš in 20 pri-i so bile sta- Zgorelo je 290 stav ter 20 osebi' re od 12 do 70 let. Vse mrliče so zakopali na pokopališču sv. Kocijaryi. Zgorel je tudi mestni arhiv z listinami in izvirnimi mestnimi svoboščinami. 'Imamo lepe stare listine, a jih nikomur ne pokažemo,' so rekli Kranjci Valvasorju. Da bi bili le prav storili, ako bi jih bili pokazali, bi bila vsaj njih vsebina rešena za zgodovino. "Leta 1783 so Kranjci prosili cesarja, naj jim da napraviti iz državnega arhiva prepise starih itlestnih svoboščin. Dobili so nekoliko prepisov iz raznih arhivov. Zgoraj je bilo omenjeno, da je leta 1740 zgorelo 290 hiš. Bilo je pač mnogo hiš še lesenih, ki so vsled požara popolnoma izginile. Na njihovem mestu so meščani napravili vrtičke. Število hiš je bilo po požaru tako zmanjšano, da je leta 1768 mesto s predmestjem vred imelo samo 201 hišo. "Dne 18. maja, 1811 popoldne ob pol 2 je nastal požar, ki je v dveh urah vpepelil mesto z vasema Huje in Klanec. Zgorelo je 184 hiš. Ostala je samo cer-cerkev v Pungertu s sosednjimi hišami, potem Baselli je dal oceniti škodo, ki je znašala 300,000 frankov in je ukazal nabirati milodare. Francoski cesar je daroval 24,000 frankov. Nabiralo se je tudi po cerkvah. "Leta 1882, dne 25. septembra ob 9. uri zvečer je pa požar ončal 2« hiš in li gospodar- poslopij v 8avskem predmestju, ki je bilo poprej požara obvarovano. Škodo so cenili na 38,128 goldinarjev. Začelo je goreti pri mlinu pred mostom. • "Leta 1838, 19. novembra na. V mestu Kranju je bilo na zvečer so zgorele tri pristave prostoru, ki se je nahajal v ob- zunaj mesta; leta 1861, dne L zidju včasih mnogo več hiš, kot junija zvečer je pa ob poti na danes, ker pogorelih hiš niso pokopališče zgorelo sedem pri-obnavljali, ampak so pustili vr- stav. ' ' tove. Lahko si je predoč|ti| "Leta 1867, dne 80. maja je strašne prizore, ko so se hiše pogorela hiša št. 87 v Kokr- skupaj držale, kadar je ognjeno šjcem predmestju. Zadušili so T h* morje poplavilo mesto in se je'se ob poiaru: posestnik Ivan Metlike poročajo. Zadnje oe- VEST1 IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje is 1. strani) domu, v tolstovski graščini pri Orehovici leta 1873 ter je obiskoval novomeško gimnazijo in se kot sir) veleposestnika posvetil pred vsem kmetijstvu in vinogradništvu. Ker si je hotel v tej panogi pridobiti obširnejše strokovno znanje, ga je oče Karel poslal v znano klosterneu-burško šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po očetovi smrti je prevzel vse domače gospodarstvo, ki ga je vešče in vzorno vodil do svoje prerane smrti. Že kot mladenič je bil pokojnik navdušen Jugosloven ter mu je bila poleg slovenske knjige najljubše čtivo srbska literatura. Kakor njegov oče, ki je umrl pred dobrimi 40 leti, je bil velik rusofil ter stalno v stikih z vsemi sedanjimi slovenskimi pisatelji, zlasti s Trdino kot svojim stalnim gostom, tako je tudi pokojnik stal vedno na braniku slovenskega napred-njaštva. Bil je vse svoje življenje velik podpornik vseh kulturnih in humanitarnih društev, zlasti pa Ciril-Metodove družbe. Bil je tudi časten član šentjernejskega Sokola. Pokojnik se je leta 1899 poročil z Marijo Globočnikovo, hčerko akademskega slikarja in profesorja ljubljanske realke Frana Glo-bočnika. V srečnem ^zakonu se mu je rodila hčerka edinka Vla-sta, ki je sedaj poročena z in-ženjerjem Herbertom Schoep-plom. V kmetijski panogi, ki se je je oklenil z vsem svojim srcem, je slovel kot strokovnjak, o čemer so pričali njegovi domači pridelki, zlasti sadje in vinu, ki so dobili na raznih razstavah prve' nagrade. Bil je skrben gospodar ter je živel le za svojo čislano družino. Kako je bilo njegovo srce odprto siromakom in nesrečnikom, je najboljši dokaz dejstvo, da ni pustil oditi nobenemu prosilcu brez daru. S krampom nad očeta. O tem tragičnem dogodku, ki se je zgodil 2. oktobra v Pichlovi družini v Kuka vi pri Ptuju so dognali orožniki: Nekaj dni pred dogodkom je Jožef Pichl v prepiru pretepel svojo ženo. Ko pa se je v nedeljo popoldne podal v živinski hlev, je za njim prišla žena ter ga izzvala, češ, da bi mu sedaj lahko ona vrnila. To je moža tako razjezilo, da je pograbil bližnjo motiko in šel z njo nad ženo, ki pa mu je ušla na travnik, kjer se je potem dogodek žalostno končal s tem. da je žena izvila možu motiko iz rok in ga udarila z vso silo po glavi, tako da je Jožef Pichl z veliko zevajočo rano takoj padel v nezavest. Nato je prihi-tel še sin Franc s krampom ter nezavestnega pretepal po telesu. Dobri sosedje so nato prenesli mola v listnjak ln so ga naslednji dan odpravili v ptujsko bolnico, kjer se še vedno -bori s smrtjo. £ena in sin sta deja-njp orožnikom priznala in sta oba ovadena sodišču. Anton Funtek, ugledni slovenski pisatelj starejše literarne generacije, prevajaUc "Fav-sta" in drugih del iz svetovne literature, dolgoletni uredn-ik Uradnega lista, je težko zbolel. Kakor izvemo, je njegovo stanje skrajno kritično Trgatev v Beli krajini. Iz otopbjt* ift pqbirati. TW Poka 4* T»1 & kwaj ga vremena sa trgatev, kateri je dpjočen dan 10. oktobra kot začetek. Po Vivodini so U vse potrgali, pri nas pa danes še vse čaka. J^etos ni kot je bilo doslej, ko so bili ljudje kar nestrpni in niso mogli počakati določenega termina. Sprevideli so, da je šim poznejša trgatev le dobiček. Četudi se grozdja nekaj več uniči pa je ostalo toliko boljše, da ni od tega zgube, ampak dobiček- Vina bo dala letošnja trgatev morda komaj polovico lanske. Po kakovosti pa tudi utegne zaostati za lanskim, vendar pa je grozdje pokazalo primerno visok odstotek sladkorja, tako da moramo pričakovati prav dobrega vina. Slovenski Krajini preti lakota. V Dolnji Lendavi se je 29. septembra vršil živinski in kra-marski sejem. Ta sejem je pokazal vso bedo našega ljudstva. Ker je bila pri nas letos izredno huda suša, krme že skoraj ni in pred nami je še jesen in zima. Marsikateri posestnik že zdaj nima trohice krme. Ljudstvo je prisiljeno prodajati svojo živino. Zato je bilo na tem sejmu izredno veliko živine. Kupci so se kar norčevali iz živine. Prodajalci ne gledajo več veliko na ceno, srečen je, kdor sploh more prodati. Žalostnih obrazov so šli ljudje s sejmišča. Na sejem je gnal kravo ali bika, domov nese par čevljev in kak kos blaga in doma ne bo več mleka in oblečeni ne bodo vsi. Ekse-kutor pa hodi dan za dnevom po naših vaseh. Ljudstvo je gospodarsko popolnoma uničeno. Cez par mesecev bo nastal pri nas glad. Že zdaj ni nič več nedotakljivega. Ljudje so začeli kar na veliko krasti. Zelo veliko je bilo ukradene koruze in krompirja ie na njivah. Na rek način se mora priskočiti našemu ljudstvu na pomoč, drugače se nam je bati najhujšega. Znamenita 70-letnica Dne 28. septembra je 70 let tega, kar jc stekla železnica po progi Zidani mo8t-Zagreb-Sisek. Ta proga je bila dolgo časa edina zveza Hrvatske z nekdanjim avstrijskimi deželami, pa tudi edina železniška zveza za med Slovenci in Hrvati. Po dograditvi te proge so se mnogo poglobili vsi medsebojni stiki, tako gospodarski, kakor tudi politični in kulturni. Politika tedanje urad-* ne Ogrske, to se pravi madjar-ske vlade, pa je preprečila, da se ni že tedaj zgradil nujno potrebni most, ki bi omogočil neposredno zvezo z Zidanega mosta s to progo ter so morali potniki na Zidanem mostu vedno prestopati. Celih 13 let po prevratu so morali potniki, ki so se peljali iz Ljubljane proti Zagrebu, čutiti to prometno pomanjkljivost, ko so se morali voziti najprej čez Savinjo in potem šele na zagrebŠKo progo nazaj. Leta 1931 pa je bil po dolgotrajnih zahtevah slovenskega gospodarstva in vse naše javnosti dograjen nujno potrebni most, ki omogoča neposredno zvezo med ljubljansko in zagrebško progo pri Zidanem mostu. Ta most je, kakor znano, izdelan po načrtih in pod vodstvom uni-verznega profesorja dr. Kasala Dogradilo ga je pa lani gradbeno podjetje "Slavec" iz Kranja. Konatrukcija novega -mostu je zolo zanimiva. Sele s tem mostom, je prišla proga Zidani moBt-Sisok, katere 70-letnica je bila 28. septembra, do polne veljave. Šestdeset-?etnico svpjega obstoja je dne 14. oktobra t. 1. obhajal ljubrjanski dpevnik "Slo- stih mesecih, jo eft.5. septembra zjutraj lica končno ntfoliko zjasnila. Zo^t t sp ijnčeli z de-|o». Skoraj vse, z malimi izjemami, j« pozvalo tovarniško vodstvo, naj sp zglpše v ponedeljek v ali pri svojib prejšnjih obratovodjjh, ali pa drugje, kjer je tj-cqotna pogreba. Lahko si je misliti, s kakšnim veseljem so prizadeti delavci v ponedeljek nastopili službo in prijeli za delo, katero so prekinili pred pol letom. Vendar pa se že zdaj vprašujejo: Koliko časa pa bo to delo trajalo? -o- 90-letni dvojčici Dvojčki, ki dosežejo častitljivo starost 90 let, so dandanes zelo redke izjeme. In vendar imajo takšen primer na Angleškem. Tam živita dami britske visoke aristokracije Lady Lyt-ton, vdova po bivšem generalnem guvernerju v Indiji, in Lady Loch. Obe sta bili srečno omoženi. Prva se je omožila pred 70, druga pred 68 leti. Vendar je sedaj zdravje obeh tako zrahljano, da nista mogli v skupni družbi obhajati redke obletnice. Sestri živita namreč vsaksebi in zato so slavili vsako posebej. --o- 2ensko banditstvo V Berlinu sta napadli dve ženski neko 50-letno krojačico. Prestavili sta se za odjemalki, ki bi radi naročili obleko, pri tem pa sta plenili nanjo, jo zvezali in oropali. Odnesli sta zlato verižico in prstan. Banditstvo so razkrili šele več ur po napadu, ker stanuje napaden-ka v podstrešju. "ITALIA" — "COSULICH" 1000 Chester Avenue Cleveland, O. Cherry 0871 DIREKTNA ZVKZA V Trst in Razkoftnl ln ogromni parnikL Od New Yorka do Trsta 11 dnL PRIHODNJA PLOVBA: 15. noresbra....................Con te Grande 13. novembra.................................... Brr 16. nereabea..........................._VaJcante 26. novembra.............................Anfastus 3. decembra........................................Rex 6. decembra................................ffaternla ZNIŽANE CENE e eno stran in rs—d trip Isborns udobnosti. Izvrstna kuhinja VprafcaJte lokalnega agenta aH drutbo ZA BOŽIČ POTOVANJE V DOMOVINO 25. nov.—Berengaria na Cherboorr Potnike spremlja g. M. Ekerovlch 26. nov.—Cham plain na Havre, potnike spremlja g. L Goldberg. 6. dec.—Satarnia na Trst. A dec.—Europa na Bremen. Potnike spremlja g. Bros 9. dec.—Paris na Havre. NaSe glavno skupno potovanje. Potnike spremlja nai uradnik g. P. Dajtaan Lahko potujete tudi ob drugem času in na drugih parnikih. Mi zastopamo vse vocne linije. DENARNE POŠILJKE Brez vsake izgube za pošiljatelje ml pošiljamo denar v stari kraj te nad 13 let točno ln zanesljivo, v dinarjih lirah, dolarjih itd. $ 3.00 170 dinarjev || s 5.70 100 lir 5.00 300 dinarjev || 11.20 200 lir 10.00 610 dinarjev || 16.40 300 lir 20.00 1,250 dinarjev || 26.75 500 lir 50.00 3.250 dinarjev || 52.50 1,000 lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust Vse potujke naslovite na: LGO ZAKRAJ5EK GENERAL TRAVEL BBRVIO*. inc. 185ft-—2d Ave., New Yprk. N Y. £Lm Sell oinrtrjt M oial« M lolikt otrok«, tr-paihi ^in garantirani, dm n« bodo »ačrneli. Caraatirani balo pasla ten i in trpeinl okvir, za odala s« otrok* ali odraatle. Cena $3.75. "erne okvirje in ofela bril i venec.* Prva številka omen je- . ^ , T- „ , - . . , . Tudi drove moderne okvirje in odala nega Usta je izšla 14. oktobra, okvirj«r *»■» «uuvi po rajnih c«nab. 1872. Povodom tega redkega DR. V- A. STARCE jubileja bo uprava "Slovenca" e>« p»a»ie.d. svojim naročnikom razdelila več'"" »* nagrad v skupnem znesku 30,-000 dinarjev. Vesela vest «t«rah»4. o. iz Jesenic. Po JOSIP KLEPEC, jevni notar ■ Baal Estate. Insurance, Leans zelo lepa in dninar živi tukaj z zasiuzKomi *metje aajejo morje popavno mesto in se je se ob poiaru: posestniK xv«u vinogradih dolgem presledku, po skoraj še-.„ «tT JOUST, ill bolje kakor pri nas trgovec, tudi preskrbo, kar je cenejše med gorečimi zublji dvigal pro- Golob, žena Katarina in 20-let- ževje je naprawio v vinograai h i- t w n. caw Rev. Pran mm le ko je gostilno zapustil, se je v daljavi bliskalo, zamolklo grmelo. Ko je šel po dolini, je v gozdovih ob straneh doline strahotno šumelo, kakor bi velikanske zveri po lesovju sem in tja lomastile. V daljavi—a bliže in bliže bi s strahovito naglico po temni, neskončni tabli nebeški pisal prst božji. Kar je pisal, je moralo biti strašno. Zakaj tabla je drhtela, strahotno bobnela pod temi gorečimi, z nebeško naglico pisanimi skrivnostmi. "Ali piše moje grehe?" je šinilo Matiji skozi glavo, ko je spet zažarelo, da so ga oči zabolele in jih je naglo zaprl, in se je ob strašnem gromu zem lja pod njim stresla. Hotel je moliti. "A saj meni tako ne pomaga," si je dejal obupan. Tudi ni imel rožnega venca pri sebi. Pač pa je imel v žepu steklenico žganja. Segel je po-njo in pil v dolgih požirkih, da bi se okrepčal in si za nadaljno pot poguma napil. "Ko bi bil že na hribu, bliže domu r A čim više je prihajal na hrib, tem težje je stopal. Zakaj na hribu je divjal vihar s še hujšo močjo. Malo da ga ni prevrgel in ga zakotalil nazaj dol po cesti. In čim bolj se je bližal njivi tem težje in tesneje mu je bilo pri srcu. In tem strahopetne je. Zakaj tu je grom bobnel, kakor bi se hrib rušil, po srdito švi-gajočih ognjenih strelah na nešteto koscev in drobcev razklan in zdrobljen. * Preril se je skozi valoveče rake vetra gor do njive. Kar ga je nenadoma zagrabil strašen vrtinec in ga treščil noter na njivo, v zorečo jarico.—Veldin vinski-brat, se ga je bil usmilil in mu je spomladi njivo zoral Rž je šumela, kako bi se podila po nji cela vrsta duhov. Klasje debelo latovje, ker letina je ka zala dobro, je udarjalo po njem po licu mu, po očeh, vratu, rokah. Ob enem se je vsula toča Padala mu je na golo glavo— klobuk mu je bil veter zbil glave in mu ga je odnesel kdo ve kam—kakor bi ga nevidne trde roke z neskončno naglico neusmiljeno teple. Vmes je od vseh strani srdito kričalo vanj. Od desne: "Ho-ho, ali je nisi ukral?" Od leve "Hoho, kako si jo prigoljufal?' Od zgoraj: "Hoho, pa nisi krivo prisegel?" Za njim: "Pa si se še hudoval na patra v mestu, ker ti odveze ni dal! Se z Bogom si se prepiral!" Izpod njega, iz zemlje same: "Nazaj bi me dal!" A vse je prekričal strašen glas: "Saj je ne boš dal! V pekel s tabo, krivopri-sežnik. Na dno pekla!" Krohotalo se je krog njega, nad njim, pod njim, za njim, ječalo, kričalo, grozilo, ga zasmehovalo, klelo ga, da so se mu v strašni grozi lasje ježili. Valjalo ga je po razorih in ogo-nih, od vseh strani udarjalo po njem, po glavi, hrbtu, rokah, nogah, kakor bi ga nameravalo resnično tu na njivi umoriti. Kako je tisto noč domov pri šel, sam ni vedel. Ko se je drugo jutro iz omamne pijanosti in iz groze pretekle noči zbudil, je preklel njivo, dan, ko jo je prvič poželel, in dan, ko jo je s krivo prisego pridobil. Še ves trd od prestanih grozot si je dejal: "Ni druge pomoči, vrnem jo Korenki. Morda bo potem mir!" A je takoj spet zagledal pred seboj zapreko, ki je ni znal, ne mogel, ne upal premagati in odstraniti: "Krivo si prisegel. Priznaj—pa greš v ječo." V onemoglem obupu je stiskal pesti. "O satan, kako si me preva-ril! Kam si me spravil, peklenski zapeljivec!" In je spet ni vrnil. In mu je bilo, da se mu prst njive s strašno težo naveša na roke, mu je na poti in ga zadržuje pri vseh delih in opravilih. Naveša se mu na noge in ga teži na vseh potih. Leži mu na mislih in jih tlači kakor ogromen kamen zelje v kadi. Leži mu na srcu, da si ne more oddehniti, nikoli se ne razveseliti. Z vednim strahom in nemirom ga navdaja, s •krvoločno krutostjo ga muči in mori. Otresti se groznega, okrutnega bremena ni mogel, ker se ni mogel otresti njive. A sovražil jo je z obupnim, pekočim sovraštvom. Krivica sveta—krivica Mati-jeva je bila v nji samo neznatna kapljica—je k Bogu v nebesa vpila. Pa je Bog rekel: "Ne vstr-Dim več teh milijonov klicev in tožba. Stopim dol in pogledam, kako je s pravico in krivico na svetu. Ako je resničen le milijonski del teh tožba, udarim svet z vsem svojim srdom. Moram, ako hočem ostati pravičen." "Vojske, kuge in lakote—reši nas o Gospod!" so v stoterih in tisočerih cerkvah molili tisti čas ljudje. Pa niso vedeli, niso v srcu čutili, -kaj govore, kaj prosijo. Usta so molila, srca niso molila. Kolena so v prahu klečala, srca so se v napuhu po-vzdibovala. V prevzetnosti in mogočnosti so hodila svoja vi soka, posvetna pota. Tedaj je Bog odločil: "Kaj me zasmehujejo? Z vojsko, ku go in lakoto jih udarim za vse milijone krivic in duhobij, ki jih na zemlji vidim, za vse njih zasmehovanje, za vse njih lažnive molitvei V krvi naj utonejo! Da bi jih pokončal z vodo, niso vredni. Zakaj večje so njih hudobije od hudobij ljudi ob času Noetovem. V krvi se naj zaduše!" In je poklical apokilptiške angele, ki imajo vse gorje in vse grozote v svojih kupah shra njene. In jim je naročil: "Poletite čez kraljestvo zemlje kupami moje jeze. Od morja do morja pohitite! In izlijte svoje kupe na dežele in morja! Vse sovraštvo izlijte, vso grozo, vso žalost, vse gor ju po gorje do dna! In kamor bo gorje iz vaših kup kanilo, tja udarim še jaz s svojo roko, da bo gorje in uničenje popolno." Globoko poklonili so se angeli. Molče so se poslovili, čez svetove pohiteli, svoje kupe razlili. Jn glej, gorje! Čez noč so vstala kraljestva zoper kraljestvo, ljudstva zoper ljudstva, sorodno pleme zoper sorodno pleme, bratje zoper brate. Z jezo so se drug zoper drugega dvignili, s srdom in sovraštvom, da takega še ni videlo solnce, odkar ga je na neba obok pre-mogočna roka božja pripela. Prišli so pozivi od cesarjev in kraljev. In ljudstva so šla, da se more med seboj. Šel je tudi Matija. Čez noč je- prišlo to nepričakovano in grozno. Ako bi ne bilo prišlo tako naglo, bi morda premislil, mirno in natanko še vse enkrat pretehtal. In kdo ve, ne bi li našel sedaj prave poti, da bi Mariji njivo vrnil. Pa je prišlo kakor nenaden vihar z neba in jih je odtrgalo od domov in jih v tuje kraje neslo, kakor trga jesenski veter listje z drevja in ga brez usmiljenja meče na vse strani sveta, nekaj v strugo reke, in ga voda odnese, nekaj v pocestno blato, kjer žalostno segnije, nekaj na varne kraje, kjer nanj solnce posije in ga skrbno in ljubeče posuši. Tisto jutro, ko je Matija od-tiajal—tudi Peter bi moral iti, če bi še živel, saj sta z Matijo eno leto skupaj služila—je sta-a Marija z vsemi otroki pred hišo. Čutila je, srce ji je pravilo: "Danes se odloči." Skoro vso noč ni mogla'oči zatisniti. Venomer si je govorila: "Morda pa si vendar premisli, preden odide. Njive vendar ne more s seboj vzeti. In ne ve, se li vrne ali ne." Zato je stala tam in čakala. Ob šestih se odpeljejo iz vasi, je bila slišala. In je zbudila na vse zgodaj vse otroke. Vsi bi naj stali pred hišo, vsi bi naj s svojo nedolžnostjo in svojim siromaštvom prosili: "Usmili se nas, sirot! Vrni nam, kar je naše!" Okoli pol šestih je Matija res prišel iz koče. Težek kovčeg je nesel na rami. Ko je prišel do njive, ga je snel z rame, vzel ga v roko. Kakor bi se hotel še enkrat po njivi razgledati, razgle-dati se laže in prosteje. .Tedaj je Marija opazila, da se je ozrl sem proti njenemu domu. Moral jih je videti, zakaj nenadoma je obstal. "Zdaj pride sem in poreče: "Marija, odpusti! Vzemi, kar je tvoje.' Asaj sem mu že odpustila. To Matija dobro ve!" A srce ji je zadrhtelo od presenečenja in bolj, ko je Matija čez trenotek stopil naglo naprej. Hitel je, kakor bi se mu silno mudilo, ali kakor bi se bal, da bi ga vendar njegov dobri angel še pregovoril. Spodaj ob ovinku ceste se je šele ustavil in se ozrl. Marija je dvignila desnico, kakor bi ga nameravala s pro-sečo kretnjo poklicati nazaj. A se je že ocfvrnil od nje. V naslednjem trenotku je izginil za ovinkom, za hribom. Kakor od kapi zadeta se je Mariji roka povesila. "Jezus, Marija, s smrtnim grehom odhaja. In če gre morda v smrt!" X. V Karpatih. Trojica mož, ki so plezali drug za drugim na strmino, na katero bi se še v lepem poletju celo koza s težavo povzpela, je čutila in vedela: "Pot za živ ljenje in smrt je." Ne samo oc topečih se snežink, bolj od telesne in duševne napetosti so jim tekle po licih vroče, umazane srage. Plezali so polagoma. Slednji naprej strle^ kamen je bilo treba najprej mehkega snežnega ovoja očistiti, poskusiti, drži li ali ne. Šele potem je bilo mogoče polagoma, previdno splezati nanj ali naglo, z vso silo, skrajnim napetjem vseh mišic in vse dušne volje nanj se za vihteti. Ob enem je bilo treba paziti na vse strani, zlasti navzgor, dasi se je v temi in me-težu videlo le za silo korak na prej, paziti, se li ne bi kje zge-nilo, pojavilo se kje izza bele kučme molčečih skal sovražnikova glava, pokazala se kje sovražnikova puška. Skoro do polnoči je snežilo— že tretji dan. Proti polnoči je prenehalo. Ne dolgo potem se je izvil iz fantastično raztrganih, kakor po strelah razcefra-nih oblakov polni obraz lune. Še nikoli ni bila brž tako bleda kakor to noč. A se je prav kmalu spet skrila, kakor ne bi mogla teh grozot na zemlji gledati. A čudna radovednost jo je prisilila, da je še enkrat pomolila polovico bledega lica izza temotnega zastora na ogromnem oknu vesoljstva. Kar je videla, je bila morija: Kar je iz zemlje gor proti nji in nebu puhtelo, je bila kri, vroča, grešna in nedolžna kri. Tako se je vse te grozote prestrašila, da se je naglo spet skrila. In kakor bi samo nebo nad vso to strašno žalostno zemljo nanovo zajokalo, so se spet vsu-le nanjo bele, od hladne boli strnjene solze, velike plešoče snežinke . Matiji Petku, desetniku, ki je plezal zadnji med trojico poiz-vedovalcev, so se snežinke na rokah sproti tajale. Tudi na obleki. Bila je že do zadnje niti premočena. Visela je na njem, kakor bi bil zavit v premočen papir. Dva dni in dve noči je že neprestano v znežnem metežu in v ognju. Oči ves ta čas ni za pet minut zatisnil. Užil je le nekaj skorje prepečenca, s snegom si hladil žejo. Navrh ne- prestana napetost duha ob neusmiljeno vstajoči misli: "Živ ne pridem is tega pekla!" Oddih in okrepčilo mu je biki, ko je dobil poveije, naj gre s praporščakom in četovodjo na poizvedovanje. Zdaj, ko leze na te divje višine, mu v glavi šumi in bobni, kakor bi drveli z vseh gorskih višin krog njega bobneči vele toki in slapi v nižine. Vmes posamezni, še močnejši gromi, kakor bi se v presledkih krušili.z vrhov ogromni plazi in bi drveli z groznim bobnenjem navzdol. Trese se zemlja pod njimi, gorovje poka. Matiji se včasih zazdi, da vse pod njim popušča, se pogreza, drsi v globočino, pada, pada \ brezdanja brezna, v večnost. A se iz omame in prevare spet zave: "Samo veliki topovi so!" Vmes prasketa, neprestano in naglo. Škrebeta, kakor bi naglo udarjalo ob led drobno kamenje. Matiji se za trenotke zazdi, da prihaja to živce trgajoče prasketanje izpod snega, iz globine zemlje. Kakor bi se bil zbudil duh Karpatov, Repoštev, o katerem ve četovodja, ki pleza nekaj korakov pred njim— bivši študent—toliko in tako nazorno pripovedovati. Morda ga je šum in grom po gorah iz stoletnega spanja zbudil- In zdaj hoče na dan. S svojo silno močjo se upira ob gorovja ka menite stene in svode. In se zibljejo, tresejo in pokajo na vseh koncih in krajih s tako groznim šumom, da vse telo spreletava, da skoz kri in kosti reže, reže. noter do srca. A se hipoma spet zave, pomisli iz utrujenosti in meglenih sanja rij in prividov jasneje in trez neje: "Strojne puške!" "Ssss—rrrč—" zašvistne nenadoma skozi zrak, skozi tiho padajoče kosmiče, kakor bi b: > nekdo z drobno, prožno palico krepko po zraku zamahnil in bi se bila palica v zamahu s hre ščečim jekom prelomila. Vistem trenotku je Matija začutil, da mu je desnica kar iz pustila. "Ali se je pečina, ki sem se zanjo držal, odkrušila?' je pomislil nekako nejasno, ka kor v polsnu. "In vendar ne Saj se je z levico še oklepam." "Kaj pa, če sem zadet?" Primaknil je desnico tesno pred oči. Glej, vsa krvava Zdaj čuti tudi, kako mu teče gorka kri za rokav. Prsti mu brez moči bingljajo dol ob suk nji. Začutil je žgočo bolečino tudi ob strani, v ledju na desni stra ni. Čutil je neprijetno, kako mu dol po nogi polzi kri, topla vroča kri. In nekako polzavedno je ču til, da mu tudi levica postaja slabša, mu dreveni, skalo popušča., "Pomagajte!" Bolj zdihnil je, ko zaklical Tako silna je bila moč discipline, tako ves prežet je bil s poveljem, da se mora podjetje izvršiti z največjo previdnostjo in molčečnostjo, da niti v i i smrtni nevarnosti ni upal glas neje na pomoč zaklicati. Bilo pa ni pomoči od nikoder. Zdrknil je s skale. Drsel je po mehkem snegu. Izpočetka se skoro zavedal ni, da drči v globino. Le polagoma je spoznal, kaj se z• njim godi; a še sedaj le v nekaki omotici. Nekako polzavestno se je poskusil z levico kje oprijeti, da t)i se ubranil tega nevzdržnega, mehkega drvenja navzdol. A za kar je zgrabil, ni nudilo opore. Kamor je segel, sam sneg, mehek sneg, brez vsake trdne točke. Kakor v puh se pogreza ro-ca vanj ali kakor v sod vode. In se niti trudil ni več. Spoznal je, da je brezkoristno. In bolj in bolj se ga je lotevala mehka omamica, nekaka topla, prijetna lenost, tiha želja, da bi se peljal in bi drsel tako brez konca in kraja. Kar se mu je zazdelo, da se je pogreznil povsem v sneg in ne drsi več. Hotel je pogledati, cje je. A ni mogel oči odpreti. Poskusil se je dvigniti, izkopati se. Pa se je le globlje pogrezal THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. GLAVNI URAD: PODRUŽNICA: 6131 St Clair Avenue 15601 Waterloo Road GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi ■Ji lepe obresti. { Kadar hočete poslati denar v staro domovini, podljite ga ) najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POŠTI | iiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiir V usta mu je silil sneg, v nos,-v ušesa. Prhal je, branil se z zadnjimi-močmi, da ga ne zaduši. A mu je legalo na prsi večje in večje breme; dihal je težje in težje. Kar se mu je zazdelo, da leži doma na njivi. Ne; ne leži na nji, zakopan je v njo! Obide ga silna groza. Hoče vstati, izkopati se, rešiti se. A se pogreza globlje in globlje. Prst njive mu kakor mlačna voda polje krog telesa. Tiho, tiho, nalahko plivkaje, neprijetno ga ščegetaje, mu drsi čez noge, čez pas, čez ledja. Polže mu gor čez prsi, čez rame, čez roke, da jih ne more več gibati. Kakor z ogromnimi, jeklenimi prsti se mu oklene vratu. Sili mu skozi zobe, da jih nehote razklopi. V debelem traku se mu siplje v usta—prav kakor moka tistemu mlinarju, ki je slišal o njem, da si je po krivici nagrabil veliko kašto. A neke noči, ko jo je šel ogledovat ii^ se veselit svojega zaklada, je zdrknil z lestvice v kašto. Naglavički je padel v moko. Vase ga je potegnila krivična moka, utonil je v nji. V smrtni uri se je je do sitega najedel, ker je v življenj nikoli sit ni bil . . . Matija ni mogel več dihati. Bobnelo mu je v ušesih, kakor bi grmela tik njega t romba sodnega dne in bi se ob njenem strahotnem glasu širni svet podiral. ' Zastajalo mu je srce. Strašna groza ga je pretresala. V ti grozi se je z zadnjimi mislimi spomnil svoje krivice. In je z zadnjimi močmi zaprosil: "Moj Bog, usmili se me . . . usmili se me!" * S to prošnjo se je pogreznil v nezavest. Smrt ga je objela s koščenimi rokami, pritiskala ga tesneje in tesneje k sebi, da je ledenel ob groznem mrazu njenih prsi ... Kaj je imel zdaj Matija od Korenove njive, kaj od vseh skrbi, od vsega trplenja zaradi nje? Širne dežele in cela večnost so ga ločile od nje. Konec ZANIMIV slovenski dnevnik imate v svoji hifii, ako uhaja v vašo hišo 'Ameriška Domovina' 1 nretovae novice, slovenske vesti It eele Amerike, krasne, orf-(taalite povesti, filenke ter dosti •e lelo In se pouk. NaroČite se. Neročalna po Ameriki le Lepe tiskovine »\ lahko naročite ob V tiskarni "Ameriške Domovi" vam bodo točno la po AneriSka Domovina •117 St Clair Ave CLEVELAND, a * NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je dne 27. septembra, 1932. previden 8 sv. zakramenti po več let trajajoči bolezni za vedno v Gospodu zaspal naš nad vse ljubljeni sin, soprog, oče in brat Matija Mihelčič v starosti 42 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 30. septembra, 1932 na sv. Krita pokopališče v Akron, O. Na tem mestu se najtopleje zahvaljujemo vsem. kateri so ga obiskovali za časa njegove več let trajajoče bolezni, zlasti sosedom Pavel Palčič, Prank Sega in Joseph Adamič; hvala vsem drugim za pomoč in tolažbo za časa naše britke žalosti. Najlepša hvala vsem darovalcem krasnih vencev in sicer: Samostojnemu druitvu "Domovina," društvu Eagle, Mr. in Mrs. Prank Kotnik. Mr. in Mrs. Anton Oerbec, Mr. in Mrs. Joseph 8cmrak, družini Frank Mihelčič, Norton Center School, Sherman School, Tube Room Slberling. Prav lepa hvala vsem. kateri so darovali za sv. maže, in sicer: Družtvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ; druitvo Najsvetejšega Imena. Marijini družbi, družini Lekšan, Anton Zakrajšek, Prank Sega. Matt. Oram. Jakob Baraga, John Mlakar. John Hace, John Petrič, Anton Skerl, Mary Makovec. John Petrovšek, Mihael Sega, Pavel Palčič. Louis Arko, Mr. in Mrs. Somrak. Prav lepa hvala družtvu sv. Jožefa, fit. 110 KSKJ in društvu "Domovina" za vso pomoč za časa bolezni kakor tudi za časa pogreba. Prav lepa hvala vsem, kateri so dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno za časa pogreba. Ravno tako najlepša hvala vsem. kateri so ga prišli pokrapit in vsem, kateri so ga spremili na zadnji poti v cerkev in na pokopališče. Prav iskreno se zahvaljujemo domačemu župniku Rev. Joseph Medinu. za večkratni obisk za časa bolezni kakor tudi za lep obred pri pogrebu. Kcnčno še enkrat najlepša hvala vsem skupaj, kateri ste nam na eden ali drugi način kaj pomagali za časa bolezni blagega pokojnika, kakor tudi za časa, ko se je nahajal pokojni na mrtvaškem odru. Ti pa, dragi soprog, oče. sin in brat, počivaj v miru ln lahka naj Ti bo ameriška remija, saj dolgo ne bo, ko se zopet vidimo in ostanemo trajno združeni. — Žalujoči ostali: Mary Mihelčič. soproga. Mary, Anna in Josephine, hčere; Loais in Anton, sinova. Anton Mihelčič, oče; Anton Mihelčič ml., brat; Josephine Somrak, sestra. Barberton. O., 24. oktobra, 1932. NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam žalostno vest, da je po večmesečni bolezni dne 4. oktobra, 1932 previden s sv. zakramenti za umirajoče preminul moj ljubljeni soprog Ignacij Borstnar Pokojni je bU rojen leta 1865 v Dednem dolu pri Višnji gori. Pogreb se je vršil 6. oktobra dopoldne lz hiše žalosti s peto sv. mašo zadušnico. Pokojnik zapušča v Ameriki žalostno soprogo, v starem kraju pa enega brata. Tem potom se najlepše zahvaljujem gospodu župniku Rev. John Novaku lz Willarda, Wis., za ves trud ln za opravljene sv obrede ln Rev. Luka Oladeku, župniku v Milwaukee za obiske ob njegovi bolniški postelji ter obrede. Lepa hvala tajniku društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 KSKJ za ves njegov trud in vsem članom označenega društva. Hvala društvu za darovani krasni venec, položen na krsto pokojnika. Hvala tudi K S K Jednoti za tako hitro izplačano posmrtnino. Lepa hvala Mr in Mrs. Grandlich, za tako veliko uslugo, katero sta mi storila Lepa hvala pogrebniku Frank Ermencu za tako lepo urejen sprevod. Srčna hvala vsem tistim, ki so darovali krasne vence Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnika Srčna hvala vsem, kateri so na kakoršenkoli način kaj pripo^ mogli in se udeležili pogreba Hvala tudi tistim ki so «lv bolezni obiskovali. K TI pa, ljubi ln neporabljeni soprog, počivaj v miru božjem ln večna luč naj TI sveti! — Žalujoča soproga: Mary Borstnar. Cudahy, Wis., 24. oktobra, 1932. GLASILO K. s.:: CATHOLIC WOMEN IN CHURCH If you want to know what Catholic girls and women can do to honor the Blessed Sacrament best in these days, just pause for a moment. Without wasting precious time to discuss the open immorality and! evil consequences of many girls and women's attire these days^ on the streets and in public places, we cannot understand how any half-decent, self-re-j specting Catholic girl or women, young and old can dare to enter the House of God at any time, even for Mass, the Home of the Blessed Sacrament, for Confession; nay, to go to the very Communion rail for the Body and Blood of Jesus Christ, in the most flimsy attire, sleeveless dresses, bare backs and exceedingly low-cut fronts. Where is Catholic reverence for the ever sacredness of God's temple; where the respect for the very person of Jesus Christ —truly-personally present ; where dignity for womanhood, when she herself becomes the tool of Satan to distract adorers, to disedity and seduce others, whether she knows or intends it or not? Of all places in the world the holiest of all, the sacred Communion rail—the Table of the Lord, is not the place to display feminine charms, to make it a beauty forum or create it as a market-place for, the inspection and approval of shoulders, hams and hides. Thc ^ospel'Sk; lessen, .o£«lbe Proud Pharisee is tame in comparison to the vanity, pride, haughtiness and boldness of such Catholic (sic) damsels, who, added to the above, expect the priest to desecrate the consecrated species of the precious Body and Blood of Jesus Christ by passing them over scarlet painted lips. Most women's faces look enough as though the undertaker's apprentice had been practicing on them, but when the very lips in Holy Communion must be used to defy the humility of Christ, we cannot help think of the traitorous lips of Judas, who gave Jesus the hypocritical kiss. How glad we are that in some Catholic Churches such public insults to Jesus in the Blessed Sacrament never occur. In others they have been eliminated by proper instruction urging women to wear dignified dress, or lightweight coats and jackets, when they come to pray; so that God may not turn them a deaf ear as He did to the Proud Pharisee; but that far rather they may go home "justified" as did the Poor Pub-lician. CONTBIBUTOM In submitting contributions to Our Page, please consider the following: L Uee one side of pap« only. 1 Manuscripts written In pencil will not be miulilwi wl S. If possible typewrite material, using double-spaoer. 4. All contributions mast be signed by author. Mame wffl be withheld from publication by request 5. Material must be received by Our Page not later than s a. m. Saturday prior to intended publication. 8. Manuscripts will not be returned. 7. Address oommnnkiatioos to O^Py.^117 St. Plata* Ave., • • • Editor: Stanley P. Zupan. I 28 EXHIBITS IN ALL-NATIONS EXPOSITION Makes Choice, But May Charige H us Mind The excuse that nothing is said in some quarters is no excuse. Common sense, ordinary decency, Christian modesty, regard for womanly dignity, should more than suffice to cause even the most vain and proud of our Catholic girls and Draga mi: Spet bo ta biggest show of the year, tisti election. Jaz sem have-ov moje candidates all picked out, ampak zdaj tako talkajo po radio da so me en mal mix-al up. Ta promisa this, tagun promisa that. Thinkam da jaz bi ne make-ov en good politikar, ker promisa m nothing. Jaz ne bi mogu standat na tisti "planks," ker have-am en mal stage-fright. Nikar ne thinkaj da jaz sem disgustan in da ne bom vote-ov, kakor lotsa ljudje bodo protestal. Jaz thinkam da everybody naj cast-a svoj vote, potlej pa naj sam se blame-a če ni ta prav winnow. Tisti ljudje ki ne vote-ajo pa naj keepajo stili. Pet-deset million-ov votes bodo castal. To bo lotsa "bal-4 lots, pa lotsa paper. Nekateri bodo glad, ttt drugi bodo pa sad. Politics ni en "tie" game; ti win-aš ali pa lose-as. če win-aš se na horse, če lose-av moreš pa biti satisfied iz bicycle ali pa roller skates. Eden mi je sendov en letter da naj vote-am za enega, pa bi kir.nl boil-ov up, ker thinkam da everybody naj svoj mind make-a up. Če bo moj candidate win-ov ti bom sendov en box of candy, če ne, bom pa sendov en package of gum. Tvoj G. Dee. Get the Page Habit! enter the sacred Confessional, approach the Communion rail, and in marriage go to the very Tabernacle door, in garbs that insult God and degrade Womanhood. Catholic women and girls examine your consciences! The trend of the age for Catholic girls and women to follow every such practice without regard for the traditions of the Church and the most explicit prononuncements of the Holy Father, cannot but augur a weakening of faith and morals. Against these Catholic organizations, such as Sodalities, Christian Mothers, members of the Council of Catholic Women, Catholie Women's Union, and all societies of Catholic girls and women, whatever their aim and purpose, should unite their women to draw some kind of .efforts, but not so much in distinction between the street,! words of mouth as by personal a bathing beach, swimming example in themselves and pool and the House of God, the their children. Sanctuary of the Blessed Sa-| Let us not be misunderstood, crament. No one could dare to We still have modest girls and approach the Holy Father thus'women, of whom the Church —after all only a man; but his is rigidly proud; but the pity of most sacred and authoritative it all is that we have so many utterances as Christ's repres-|who under the name of Chris-entative, on Christian modesty, tians—C a t h o 1 i c s—join the and womanly decency, are not ranks of heathens and pagans Člans for exhibits of the 25 nationality groups participating In the Cleveland International Exposition are rapidly taking form, it has been announced by John H. Gourley former recreation commissioner of Cleveland and now the heac of Civic Exposition Association, the organization sponsoring the nine-day "world fair," which will be held in the Public Audi toriiim Nov. 19 to 27. "We are practically bringing the world to Ohio's door step," Mr. Gourley said in commenting upon the show. I am confident that the International Exposition will be the most interesting, colorful and educational event ever held in the state. A visit to the Public Auditorium between Nov. 19 and 27 will be almost as valuable as a trip around the world." USE WELL THE INTERVAL There are certain intervals in life that are very important. The most important interval in your spiritual life is the interval after you have received Communion when the Sacred Host rests in your heart. Use well that interval. Joliet Sodality Girl No. 2. ——o- AN EXCELLENT DEFINITION OF YOUTH only scoffed at and defied by Catholic girls and woman in ordinary life; they even dare to Pray for them that they may learn to know better. —Selected. e-following was released recently by Grove Patterson, syndicate .writer, to whom it was sent by a person who ed to remain unknown: "Youth is not a time qf life, the definition reads. "It is a state of mind. It is not matter of ripe cheeks, red lips, and supple knees; it is a temper of the will, a quality of the imagination, a vigor of the emo tions; it is a, freshness of the deep springs of life. Youth means a temperamental predominance of courage over timidity, of the appetite of adventure over love of ease. This often exists in a man of 50 more than in a boy of 20. Nobody grows old only by deserting his ideals. Years wrinkle the skin, but to give up enthusiasm wrinkles the soul. Worry, doubt self-distrust, fear and despair —these are the long, long years that bow the head and turn the growing spirit back to dust. Whether 70 or 17, there is in every being's heart tl\e love of wonder, the sweet amazement at the stars and. the starlike thinfcs and thoughts, the undaunted challenge of events, the unfailing child-like appetite for what is next, and thc joy and game of life. "You are as young as your faith, as old as your doubts; as young as your self-confidence, as old as your fear; as young as your hope, as old as your despair. In the central place of your, heart there is a wireless station; so long as it receives messages of beauty, hope, cheer, courage, grandeur, and power from earth, from men, and from the Infinite, so long are you young. When the wires are ajl down and all the central place of your heart is covered with the snows of pessimism and the ice of cynicism, then are you grown old indeed, and may God have mercy on your souL"—The Artisan. TOOTH TALKS -Dr. J. W. Mally_ Decay of Teeth Decay of teeth is brought about by the formation of a certain acid in the mouth. This acid is the result of fermentation of certain food substance. This acid when formed by the process' of fermentation gradually dissolves the cement substance that holds together the enamel prisms. When the enamel has been washed away the softer inner portion, called dentine, is reached. Dentine is rapidly affected, and a large cavity is soon lormed. ' The causes of tooth decay may be summarized in short as follows: The presence of sticky sugary and starchy food in the mouth for any length of time brings about a bacterial action, causing them to ferment and form an acid which attacks the tooth. Perfectly formed teeth, and teeth scrupu^usly kept clean do not afford much of a foothold for these acid forming bacteria, hence decay does not occur as frequently in such cases. Where teeth have been weakened by improper or poor formation, decay will soon take place. During certain periods of our the teeth are^naore sus-ptible to decay.- Proper diet along with proper care will greatly help in cutting down the tooth decay to a minimum. If you are one of the unfortunates whose teeth decay quite readily, consult your dentist about it. He will undoubtedly suggest a remedy. -o- HIGH SCHOOL AT+END-• ) ANCE GAINS Washington, D. C.—Enrollment in Catholic high schools and academies in the United States increased from 129,858 in 1920 to 241,869 in 1930, or 86.3 per cent, according to statistics released by the Department of Education of the National Catholic Welfare Conference. The figures in the Catholic high schools, in most of which tuition is charged, conrpare with an increase of 99. 9per cent in the public high schools of the country, in which there is no tuition charge. Coincidentaflly, the Federal Office of Education released a bulletin on statistics of state public school systems which shows that the Increase in enrollment in the fii-st grade was only 3.9 per cent. "The decrease in the birthrate," the federal bulletin said, "means that the decade 1930 to 1940 will probably find the elementary school enrollment stationary or decreasing. The nation as a whole apparently will not have to build more and more elementary school building to house an ever-increasing demand, but will need only to finance replacements of old buildings." Statistics of the Catholic elementary schools also bear out this prediction. In the years from 1920 to 1928, the average increase in enrollment in the Catholic elementary ^chools SKY RIDE' FEATURE OF WORLD'S FAIR —DEADLINE 8 A. M. SATUHDAY— was 4 per cent. In the fwd years from 1928 to 1930,Jtvd:opped Jo less than 2 per cent. A "Sky Ride" which will combine lofty observation towers and rocket cars traveling on suspended cable tracks will be one of the features of Chicago's 1933 World's Fair—A Century of Progress Exposition. Two towers 625 feet high— taller than the Washington Monument or the highest Chicago skyscraper—will be erected on the fair grounds and connected by cables carrying cars at the 200-foot level. One tower will be on the mainland near 16th St. The other will be 2,000 feet distant across the lagoon on Northerly "sland. High speed elevators will carry passengers 50 stories aloft to observation platforms at the tops of the towers. From this height, under proper atmospheric conditions, visitors will be able to see three states —Indiana, Michigan and Illinois. Spread out'beneath them like an animated map will be the city of Chicago and the fair grounds. The towers will be connected by two tracks, comprising four cables each at the 200-foot evel. On these tracks 10 rocket cars will be operated. The cars wiU. be 33 feet long, of glass and aluminum and double-decked. Each passenger will occupy an individual seat and have an excellent opportunity to view the exposition and surrounding Chicago from this suspended position in mid-air. Colored i Vapor will be c discharged in the wake of the cars to give them the appearance of rockets. At night the towers and rocket cars will be illuminated in brilliant lighting effects. Flood lights attached to the bottom of the elevators will transform them into rising and falling pillars of colored light. Powerful beacons will be trained on the rocket cars in their passage through the air. -—o- KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Banich, chairman, 2027 W. 22d PL, Chicago, UL Pauline Tre ven; 1229 Lincoln St., North Chicago, UL Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, 111. John J. Kordish, 328 Howard St., Chisholm, Minn. Anton Grdina Jr., 1083 E. 62d St, Cleveland, O. F. J. Sumic, 222 87th St., Pittsburgh, Pa. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis. LETS GO FISHING! "Fishing! Why, it is way past the fishing season. Don't you know that the hunting season is here?" This is what you will say in answer to my invitation, but you and I can go fishing and hunting and the law won't stop us. First we'll go hunting. We will use our own homes for the hunting grounds. We'll find a lot of game (clothing or anything else we can't use) in our attics, basements, clothes closets and drawers that someone else will be glad to get. At the same time, we won't endanger our lives while hunting for this game by shooting ourselves in the foot or hand, unless we stub our toe on an old trunk or smash our fingers in a drawer. We'll all be careful, because we want to display our game at r-us— * j- ., 01 • u n r i^ llet and Chicago for attending the Slovenia Hall, Joli%t, on • . , .. to ' u, the affair- That a S°od time THE CLOCK'S STORf "Tick, tock, tick, tock," said the clock as I sat alone in the college library. All about me was peace and quiet. As I listened to the ticking of the clock, my thoughts turned back to a day in high echool, when I was making a retreat. Then,too, all was quiet, as the brown-clad Franciscan priest ascended the platform. Not a sound was heard as he glanced over his audience, except the steady "tick, tock, tick, tock" of the clock. He stood silent for a moment. Then he said, Every time the clock ticks, a spul passes into eternity. Some day the clock will tick and you shall have gone to your Judge. Some day the clock will tick and I shall be no longer. Think of all the souls that go to purgatory every day and pray that they may be delivered from purgatory's cleansing fire." And as I opened a book which lay on my desk I read, "May they rest in peace. Amen." Joliet Sodality Girl No. 2. ——o- AI umni Dance a Success Waukegan, 111.—The annual Mother of God School Alumni's harvest dance was very well attended and proved to be a huge f success. It looked like the Kay Jay tourney was being held here again. The alumni is thankful to South Chicago, Jo- Sunday, Nov. 13, where we'll have a jolly time fishing. Even if any of you hunters are unable to "catch" any game, you are welcome to attend our fishing party. No one was being had was shown by the crowd, because they stayed till the end 100 per cent. The hall was decorated in orange and black, represent-. . , ., . . - ing a checker board. Pumpkins J^E*!^ l-d cornstalks were in profu- sion. «, The Mother of God Alumni will hold its next meeting on The Joliet sodalists assure'you of a wonderful time. Joliet Sodality Girl -o- YOUR FRIEND AND MINE The light of life in the death chamber is burning low. A next meeting on r. 3, at 7s30 p. m. r is urgea to be COOKING SCHOOL By Frances Jancer MAPLE WALNUT CREAMS 1 egg white. 1 pound confectioner's sugar 2 teaspoons cold water 1 teaspoon maple extract Beat the egg white until stiff; stir in sugar, water and flavoring. Use enough eugar to make a stiff paste and that can be shaped into balls. Press between halved walnut meats. Can also be used to fill date. CREAM CARAMELS 2 cups of sugar 1 cup corn sirup 1 cup condensed milk cup of thick cream 1 cup bottled milk i/i cup of butter 2 teaspoons vanilla 1 cup nutmet.t3 Mix the sugar, sirup, condensed milk, cream and bottled milk, and cook over a low. blaze, stirring from time to time, until it forms a hard ball when tested in cold water. The mixture will demand long cooking, about 1 Vt hours. If it seems to curdle slightly during the cooking period beat with a rotary egg beater until smooth. Remove from the fira and add the butter, flavoring and nut-meats. Pour into a buttered pan, and when cool cut into squares. -o- ATTEND TOUR LODGE MEETING BOOST K. B. K. J. SPORTS! Thursday, Nov. Every member is urge< present, as a very important ... TT , .subject is to be brought up for pnest enters carrymg the Holy discuasion A„ those wh()Phave Eucharist. However, he no „ . ., , , , .. . i n Ti.i.u u i w i_ not Paid for or returned their longer calls It the Holy Euchar- .-i. . o , . , • 4. u 4. u n ^ ..-n. tt* tickets please do so before or ist, but he calls It "The Viati- . «., .. » ur u o tt- i.- • ^ i at this meeting, cum." Why? Viaticum is taken from two Latin words—"via" meaning "way" and "tecum" John Cankar. PERSONALS meaning "with you." The priest, is, therefore, giving you Someone to take with you on the . . . What way? That long Anton Strnisa were Pleasantly Cleveland, O.—Mr. and Mrs. way and uncertain way which every man must travel alone. Only his Judge can come with him. How fortunate are the souls surprised in their home last Saturday when friends and relatives gave a party in their honor, commemorating their who take our Lord with them weeding.anniversary. ]Mrs. Strnisa is a member of Mary Magdalene Lodge, while Mr. Strnisa, vice president of St. Vitus' Lodge, has been for years a delegate , of that lodge into eternity! Receive, therefore, the Holy Eucharist often in life so that in death It may be the pledge of your eternal life. Joliet Sodality Girl No. 2. -o- PLEASE UNDERSTAND Again I overheard that my article in last week's issue of Our Page was vague, so I'll come down to earth. You can stir a town and give it a good shaking without using an axe, shovel or any other implement. That's what I think the St. Joseph Sports intend to do—big things, in a big way, by a club reorganized. No Hallowe'en party ever lasted a year. But I have heard of Jay clubs making plans at a meeting, and then carrying them out so that it virtually was the result of one meeting, one spirit of co-operation—in all, one party. I am acquainted with some members of the Sports, capable young men and women, and have confidence in their ability to KSKJ conventions. Sheboygan, Wis.—Dr. Louis F. Kompare of Waukegan, together with Ed Kompare, Joe Perko and Michael Perko of South Chicago were guests of John Stubler at a reception held here Oct. 22 and 23. Cleveland, O.—An autumn engagement is that of Miss Albina C. Gabrenya of 22010 Ivan Ave. to Mr. George D. Hoernig of Willoughby, O. The wedding date has not as yet been set. to enliven the largest lodge in the KSKJ and in Cleveland. Cleveland and St. Joseph's No. 196, will from now on be synonimous. So, quad erat demonsted, giving St. Joseph's Lodge a stir means giving Cleveland a shakeup. A Brunet. FLASHES ACQUIRE KUSHLAN Former Sokol Star to Aid Jays in Class A Muny Race Vera Kushlan, one of the outstanding forwards of the three- Kay Jay America! The prob-1time Interfrat championship able sport program to be fol- Sokol team will play with the lowed by the Kay Jays is being KSKJ Flashes thls ^ 18 1the augmented so rapidly that it is encouraging announcement is-going up like a rocket. Basket- jsued from the Flash camp^ ball, comparatively a new sport! uW"h uth* addl*10" Vera' to the KSKJ in comparison toj«" F,af f0aC^S Grdina feel confident that they have found a running mate for "Jo" Laurich. Vera is a con- other sports followed by the i Jays, has now a probable following of 19 teams. The iatest , , _, boost to the basketball list distent scorer and is sure to give comes from Waukegan, 111., the Flashf that added °"f.?" y9|sive punch with her versatile will start its third season floor work where the St. Mary's No. play and augment its activity[J,The jormerSokoljtar pivots Baseball Manager* The questionnaires submitted to managers of Jay baseball teams are being returned with promptness. "Since the Our Page is desirous of compiling a composite report as soon as possible, so that it can concentrate publicity on the current fall and winter sports, it kindly requests the few managers who have not as yet returned the questionnaires to do so at their earliest convenience. The Page is confident that all managers will extend their co-operation by returning the questionnaires and aiding in the compilation. JOES PREP NET PLAY The St. Joseph Sports bas-keteers are prepping with by organizing a junior team. «ke a flash, passes with a snap, _ _ _ ...... Nineteen teams is nothing to and covers every ,ncn °J 110°r I strenuous practice sessions, and sneeze at! It is by no means her team starts for the the stopping mark! While some.basket She can to" the bal1 teams are already gliding over from any an*le' and can be the polish of hardwood floors |counted on when extra points in preparation for the oncom->are needed' ing season, other groups are , talking about it. If the talking iin leadm* comeback attacks, continues, at least six more and was instrumental in help- * 'Debenic John teams will be added before the ^