MOHCC IgOdOVlfiSiiO PO- m€nifiĄ€ga grado. Pred kratkem je bila raznešena v svet vest, da se je zrušilo zidovje starega ter zgodovinskega grada »Canossa«. Grad Canossa je znan v svetovni zgodovini, ker je v njem prosil odpuščanja papeža nemški cesar Henrih IV. Grad je bil pozidan na 570 m visokem skalnatera stožcu v severnoitalijanski pokrajini Reggio Emilia. Že po naravni legi je tvoril grad na pobočju gorovja Apeninov središče trdnjav, ki so čuvale rodovitno dolino reke Po pred napadi in navali od severa. Grad je pozidal v sredini 10. stoletja vitez Adalbert in je prešel pozneje v last grofov*toskanskih. Cela stoletja ni bival nikdo v gradu in radi tega se je spremenil polagoma v razvaline. Potom starinoslovskih raziskovanj in izkopin, katere so se vršile pred izbruhom svetovne vojne, so dognali, kje ravno se je odigral zgodovinsko tolikokrat omenjeni dogodek od 25. do 28. januarja leta 1077. Neznatnost pozorišča tvori gorostasno nasprotje s krasoto, s katero so skušali obdati zgodovinarji in slikarji poznejših dob znani spokorni prizor. Grad je stal na štirioglatem hribu. Dohod je tvorila ozka steza, ki je bila usekana v skalo. V levem stolpu grada je bila podzemeljska kapela, koje edini okras je bil priprost križ na steni. Revna zunanja oprema je dokaj malo odgovarjala pomenu srečanja cesarja s papežem, ki je prejelo za vse čase kot znak ponižanja naziv »Pot v Canosso«. Zunanja vrata gradu, pred katerimi je prosil nemški cesar Henrik IV. (vladal od 1056 do 1106) papeža Gregorja VII. (1073—1085) tri dni odpušcanja, so bila tudi neznatna. Cea$.r, Hfiiv rik IV. je odpovedal po tedajnem običaju papežu dolžno pokorščino, sklical je cerkvcne dostojanstvenike v nemško mesto Worms dne 24. jan. 1076 in je pustil papeža odstaviti. Grogor VII. je izobčil preobjestnega ter verolomnega vladarja iz Cerkve in odvezal njegove podložno dolžnosti pokorščine. Izobčenje je cesarja tako občutno zadelo, da je nastopil spokorno pot. Zgodovinsko dokazano jo, da je izključeno, da bi si bil papež nalašč izbral grad Canosso v to, da baš tamkaj sprejme in poniža cesarja. Najnovejše zgodovinske ugotovitve so tudi brezdvomno dokazale, da se je podal cesar Honrik IV. na pot brcz papežcve vednosti in vsled lastnc potrebe in nagiba. Papežu Gregorju VII., ki je bil taiste dni na potu, da poseti cerkvoni zbor v južni Nemčiji, so niti sanjalo ni, da ga bo obiskal cesar. Ko je zvedel o obisku. se je odločil, da se mu izogne. Da bi onemogočil pozornost in nepotrebnc govoričenje, se je podal papež na neznaten in težko dostopen grad Canossa. Po selu je sporočil mejni grofici Matildi Toskanski, da bo dospel l.a grad. V svoji notrajnosti je bil sv. oče prepričan, da ga ošabni cesar ne Lo iskal v tako neznatnem zatočišču. Zgodovina poroča. df< 'e l^ila z1'^" 1077 izredno ostra. _'e 11. novcnbra jo zamrznila nemška reka Hena. Luu ...je držal celih 5 mesecev tako, da so sf. vozili še 1. aprila po reki s sankami. Ilud mraz je segal tudi v zgornjo italijansko dolino. Prcbodi preko Alp in Apeninov so bili od snega zameteni Pri takih vremenskih ncprilikali je bii prehod preko Alp združen v taistih časih z nepopisnimi težkočami, da, z življcnsko nevarnostjo in to šc tem bolj za cesarja, ki je vodil seboj s spremstvom svojega sinčka. Pot v Canosso je nastopil cesar iz Ženeve. Cesarica z otrokom v naročju, tašča in svak so sprcmljali cesarja peš preko prelaza Mont Cenis. Veliko težavnejša nego jc bila pot navzgor, je bila navzdol po oledenelem gorovju Alp v Lombardijo. Ker nista mogli cesarica in njena mati peš naprej radi preostrega mraza, so ju spuščali preko strmin v volovskih kožah. Obljubo, ne uporabiti na spokorni poti ne konjske vprege in ne jezdnega konja, je bilo mogo.e izpolniti le na ta način. Ko je dospel cesar v lombardsko mesto Reggio, je zvedel, da se mudi papež v gradu Canossa. Popolnoma na skrivnem je pričel pogajanja, da bi izposloval spravo s papežem. Gregor VII. je bil skraja nepopustljiv in ni hotel ukiniti izobčitve nepo-slušnega in Cerkev preganjajočega cesarja. Radi tega se je pojavil cesar januarskega ledenomrzlega dne bos, oblečen v volneno obleko, pred grajskimi vrati na Canossi. Prosil je za vstop. Vrata se pa niso odprla. Tri dni in noči je čakal ter vztrajal ošabni in objestni vladar pred grajskimi vrati. Ko so konečno cesarja Henrika IV. vendarle spustili v grad, je že bil čisto opešan. Zgrudil se je pred papeža, ga prosil odpuščanja in prisegel poboljšanje. Nefcaj let po tem spokornem romanju je udrl Henrik IV. na čelu svojih čet v Rim. Papež Gregor VII. je moral bežati pred verolomnim cesarjem. Umrl je v prognanstvu in je izrekel na smrtni postelji znane besede: »Ljubil sem pravico in sovražil brezboštvo, radi tega umrjem v prognanstvu.«