POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI JCUV 4 iVf; Vsebina: Vabilo na redni letni občni zlx>r Slov. čebelarskega društva \ Mariboru.....57 Stoletnica rojstva jovaria Živ a novica ... Premoženjsko stanje Janševega doma . . . 59 Glavno letno poročilo opazovalnih p< staj . 6« Čtivo za začetnike ..........61 Iz zgodovine sporov med prevaževalei čebel na pašo in čebelarji domačini \ 18. hn 19. stoletju.........65 Kotiček za radovedneže........66 Opazovalne postaje . . . •.......68 , Društvene vesti...........70 Naše podružnice ..........70 Drobir......... .....72 Mali oglasi Kiyjim stare, letnike „Slov. čebelarja'" od leta 1898. do 1920. Ponudbe na Oblak Anton» Planina 5, p. št. Jošt n. Vrhniko. Vrbasko pčelarsko društvo, Novi Vrbas, dunavska banovina, kupi okrog 50 kranjii ev Po nndniki naj navedejo ceno. Matice mlade, čistokrvne sivke. Prodani 53 naseljenih A. Ž. panjev na 9 satov. Cena po dogovoru. Prodani tudi tehriieo /a opazovalni panj, več praznih A. Ž. panjev in eksportnili panjev ter zložljiv čebelnjak. Naslov v Društveni čebelami v Ljubljani. Lozar Silva, vdova po sodnem starešini v Kostanjevici, proda majhen, samostojno stoječ čebelnjak, to je 1 panj amerikanec. Ogled na licu mesta. Cena po dogovoru. Slovensko čebelarsko drnštvo v Ljnbljani proda v izvirne platnice vezane letnike Slovenskega čebelarja iz let 1905., 1912., 1916., 1923. in 1925. Cena 40 din, s poštnino 45 din. Prodam 5 naseljenih in 6 praznih A. Ž. panjev na 9 satirikov, točilo za med s priborom, vse v dobrem stanju. Zupančič Helena, Ljubijana-Moste, Ribniška 10. Istotam je na prodaj čebelnjak za 15 A. Ž. panjev. Prodat* 20 A. Ž. panjev na 9 in 4 panje na 10 satov. Panji so nenaseljeni, v zelo dobrem stanju, rinkanl Več se poizve pri Janezu Starmanu, čebelarju, Hotavlje 12. p. Gorenja vas nad škof jo Loko. Sate, brezhibne, pravilne „A. Ž." mere od zajamčeno zdravih čebel kupim, zamenjam za lep vosek ali za društvene satnice. Pečnik Jožef, žand. narednik. Ptuj. Vesti is i Podružnica v Dol. Toplicah. .Čebelarji, kateri si nameravajo nabaviti sladkor za spomladansko pitanje čebel, naj prijavijo količino podružnici najkasneje do 10. aprila 1941. pozneje ne bo podružnica sprejela nobenega naročila za sladkor. Čebelarji, kateri imajo vosek na prodaj, ali za predelavo satnic, naj ga prineso tajništvu podružnice do 15. aprila 1941, ker pozneje ga ne bomo prevzemali. Prosimo, držite se oglasov in se odzovite točno, da ne bo zamudnikov in ker zamudniki napravijo tajništvu samo nepotrebno delo. Člani, ki še dolgujejo članarino za leto 1940., naj jo poravnajo takoj, da bomo lahko napravili blagajniški zaključek. Tajnik-blaga jnik. Predavanje. Podružnica v Dol. Toplicah je priredila v nedeljo, dne 2. marca i. I. predavanje x Črmošnjicah-Stara žaga. Predaval je g. Lilija Vekoslav o zgodovini čebelarstva, o življenju in razvoju čebele ter .se zavzemal za uvedbo ekspertnega kranjiča. po katerem je sedaj veliko povpraševanje. G. Gregorc pa je govoril o kužnih boleznih in o ravnanju v primeru nastopa nalezljive bolezni. Predavanje je bilo dobro obiskano in so vsi prisotni z zanimanjem sledili predavateljema. Na vidiku ima podružnica še dve predavanju 1. predavanje s skioptičnimi slikami o, življenju čebele, 2. predavanje o vzreji matic. Podružnica v Dol. Toplicah. Oljčni zbor podružnice je bil v nedeljo, dne 19. januarja ob navzočnosti lepega števila članov in je pokazal, da je zanimanje za napredek čebelarstva v na- šem kraju razveseljivo ter da je zanimanje m čebelarstvo precej .veliko. Razmotrivali smo razna važna vprašanja in napravili ruzne sklepe za prospeh našega čebelarstva. Občni /i>or je sklenil, da nabavimo stiskalnico za izdelav.> satnic in točilo za med. ker je še vedno dosti čebelarjev, ki med stiskajo, ker si ne morejo nabaviti točila. — Blagajna izkazuje zadovoljiv napredek. Pri volitvah je bil izvoljen ' malo izpremembo dosedanji odbor s predsednikom Pršinom Jožefom na čelu. Podružnica Pcdova-Rače je imela dne 26. decembra 1940 občni zbor, ki se ga je udeležilo zaradi zelo slabega vremena le 12 članov. Iz poročil posameznih podružničnih funkcionarjev je razvidno, da je podružnica 1 minulem poslovnem letu lepo napredovala. Posebno je zelo važna pridobitev nove stiskalnice za vosek, katero .si je podružnica nabavila iz svojih sredstev in z denarno pomočjo banske uprave v Ljubljani in sreskega načelstva v Mariboru. Referentom pri teh oblastih izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala gre tudi podružničnemu blagajniku, ki je za naročeni sladkor kar več svojih tisočakov založil in denar nazaj dobil šele, ko je sladkor članom delil, ker drugače bi mnogo članov ostalo v minuli jeseni brez sladkorja, kar bi imelo za čebele usodne posledice. Člani so pokazali hvaležnost s tem, da so soglasno izvolili stari odbor. Lanska katastrofalna čebelarska letina se že sedaj pri čebelah opaža in kaže, da bomo na spomlad imeli med družinami mnogo sedmin. Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani Izhaj a mesečno. Številka 4 V Ljubljani 1. aprila 1941 Letnik XLIV Vabila na ledni Četni afrčni z&at Siaaenskeg^a če&eiatskega diu&tua, ki bo v nedeljo, dne 27. aprila 1941 ob 9. uri 30 minut v hotelu Orel na Grajskem trgu v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Pozdrav in otvoritev po predsedniku. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo za upravni oddelek. 4. Blagajniško poročilo za Društveno čebelarno. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Nadomestna volitev izpadlih odbornikov ter volitev namestnikov in pregledovalcev računov. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Če ob napovedanem času ne bo navzočnih zadostno število delegatov, bo občni zbor pol nre pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu navzočnih delegatov. Ker imajo oblasti glasovanje društvenih delegatov, ki se ne izkažejo s pooblastilom, za neveljavno, prosimo vse gg. delegate, da prinesejo s seboj pravilno podpisana in žigosana pooblastila svoje podružnice. Predloge za občni zbor naj pošljejo podružnice glavnemu odboru do 15. aprila 19+1. Odbor. Stoletnica roistva Jovana Zivaneviča S. Raič. (Po „Pčelaru") Naši bratje Srbi praznujejo letos 100 letnico rojstva profesorja Jovana Živanoviča, očeta naprednega srbskega čebelarstva. Znameniti mož se je rodil 12. februarja 1841 v Sremskih Karlovcih v bogati trgovski hiši. Ko je dovršil gimnazijo, mu je mati prigovarjala, naj ostane doma in se posveti trgovini, toda mladi maturant „za ves svet ni hotel pustiti študija". Šel je na Dunaj, kjer je študiral slavistiko. Bil je učenec našega slavnega jezikoslovca Miklošiča in se z vso vnemo pridružil krogu znamenitega Srba Vuka Stefanoviča Karadžiča, učen- ca našega slovničarja Kopitarja. Z Dunaja je prišel za profesorja na gimnazijo v svojem rojstnem kraju. Ker je bil nežnega zdravja, si je uredil strogo solidno življenje. Rodilo se mu je v zakonu 15 otrok, kar mu je gotovo povzročilo mnogo skrbi in truda. Kljub mnogoštevilni družini je našel še vedno dovolj časa za študij in za pisateljevanje, bodisi v svoji stroki, kjer se je pokazal celo zelo borbenega, bodisi v čebelarstvu. Živanovič se je zelo zanimal za kmetijstvo, kar je podedoval po očetu. Uredil si je velik mlad sadovnjak, kamor mu je njegov prvi čebelarski učitelj, neki gozdar, postavil 8 košev čebel. Ni si pa uredil sadovnjaka in čebelnjaka zato, da se obogati, ampak zato, da se razvedri in se odpočije po utrudljivem delu. Potreben mu je bil prostorček v prosti naravi zaradi miru, pa tudi zaradi priprave za nove borbe in polemike. Naraščal mu je sadovnjak, množile so se mu čebele, rastel je pa tudi njegov duh in se izpopolnjeval. L. 1875. je bil Živanovič imenovan za profesorja cerkveno-slovenskega jezika na starem Karlovškem pravoslavnem bogoslovju, a že 1. 1878. so ustanovili na tem zavodu stolico za čebelarstvo — zasedel jo je pa sam Živanovič ter poučeval čebelarstvo polnih 26 let. Laihko se reče, da so v njegovih časih bili zares le učitelji in duhovniki nosilci napredka med njegovim narodom sploh, še posebej pa je bila velikega pomena duhovščina za Srbe v Vojvodini, saj so živeli približno v takih razmerah kakor mi Slovenci pred zlomom Avstrije. Zato se je še bolj potrudil, da vzgoji v bogoslovju čim večje število dobrih čebelarjev. In tako se je zgodilo, da je zapustil zavod v teku let lep roj vzornih naprednih čebelarjev, ki so potem'širili svoje poslanstvo med narodom v smislu Živanovičevih naukov. V leta 1876—1890. spada najplodnejše Ži-vanovičevo pisateljsko delovanje. Vse svoje izkušnje in vse svoje teoretično znanje je zbral 1. 1895. v „Srbskem čebelarju", ki je glavna njegova čebelarska knjiga. V njej je lepo podal tudi zgodovino srbskega čebelarstva. Takrat, ko je izšla, bi se dala primerjati s katero koli najboljšo nemško čebelarsko knjigo; idealno je odgovarjala srbskim razmeram in potrebam ne le ob koncu devetnajstega, ampak tudi v začetku dvajsetega stoletja. Pa še danes je marsikateremu srbskemu čebelarju Živanovičev „Srbski čebelar" zlata knjiga. Le škoda, da se ni našel nihče, ki bi bil priredil novo izdajo te lepe knjige, prva je že redka. V tem prvem razdobju je imelo Živano-vičevo čebelarsko delo vseskozi praktičen značaj. Držal se je skoro izključno nemških čebelarskih dognanj in pridobitev, ki pa jih je znal zelo vešče prenesti na domača tla; jemal je iz nemških knjig le to, kar je bilo najboljše in za tisti čas najbolj točno, vendar nikoli slepo, brez kritike, brez pomisleka, če morda ne odgovarja razmeram v njegovih krajih. Čeprav pa so mu bili Nemci* učitelji ter se je posebno temeljito poglobil v dela znamenitega Berlepšcha in še zlasti Poljaka Dzierzona, se vendar ni, ko je premišljeval o tem, kateri panj bi najbolj odgovarjal razmeram njegovega naroda, odločil za Dzierzonov panj, izboljšan z Berlepševimi okvirji, ampak za ameriški, po lastnem preudarku krajevnim razmeram prilagojeni panj, ki se odpira od-zgoraj in ki ga lahko opravlja najpripro-stejši čebelar, ki je nadalje poceni in zato pristopen tudi siromašnejšim in tako preprost, da ga lahko vsak naredi sam; poleg tega ga je lahko prevažati na pašo. Živanovič je dejal, da „na osovini (osi) rodi med", prevažanje da je potrebno, ker nimajo vsi kraji dobre paše. Ta trditev je bila takrat za tiste kraje nekaj čisto novega. Živanovič se za ameriški sistem ni odločil, ker je moderen, ampak zato, ker je v praksi prišel do prepričanja, da bo najbolje služil širjenju naprednega čebelarstva, ki prinaša več koristi kakor staro z nepremičnim delom v neprimernih koših. Mislil pa je pri tem predvsem na to, da si s čebelarjenjem opomorejo tisti kmetovalci, ki se neprestano borijo s siromaštvom, ker imajo zelo malo zemlje, pogoji za uspešno čebelarjenje pa so jim v naravi podani-Sam je prej praktično preizkusil, kakor pravi v svoji knjigi „Amerikanka" (1898), najrazličnejše sisteme, kakor Berlepsche-vega, Albertijevega, Otlovega, Gravenhor-stovega in Langstrotovega. In tako se je zgodilo, da med Srbi danes skoro ne najdeš drugačnega sistema kakor ameriškega. Dejstvo je pa tudi, da si je njegov panj našel pot tudi med brate Hrvate in Bolgare. Pri Bolgarih so bili prvi pionirji na polju naprednega čebelarstva Žjvanovičevi prijatelji. Iz tega se vidi, kak ugled je Živanovič užival v svojem času. Tako je Živanovič postal med Srbi največji propagator naprednega čebelarstva. Poleg tega dela pa ni zanemarjal svoje stroke, štejejo ga med najboljše srbske slaviste in filologe tedanjega časa. V književnem delovanju uživa sloves pravega učenjaka, v čebelarstvu pa velikega praktika. Z znanstvenim delovanjem na polju čebelarstva se Živanovič ni bavil, saj ni bil biolog. L. 1896. je Živanovič ustanovil list „Srpski pčelar" in je bil njegov glavni urednik, toda sedaj že kot star izkušen čebelar, ki ima okoli sebe zbrano eelo četo odličnih mladih sodelavcev, svojih bivših učencev. Hkrati je pisal posamezne zvezke za 99 Čebelarsko biblioteko". Bil je kot človek širokih pogledov tudi marljiv sotrudnih „Hrvatske pčele". Živanovič se je zelo trudil, da bi se vsi Srbi čebelarji združili v enem društvu, ker bi se tako delo za širjenje naprednega čebelarstva pospešilo. Toda to mu dolgo ni hotelo uspevati, ker Avstrija ni rada gledala združevanja Srbov, četudi le čebelarjev. Šele 1; 1898. je bila po Živanovičevi zamisli ustanovljena v Rumi „Srbska čebelarska zadruga", glavna čebelarska organizacija v Vojvodini. Živanovič je napisal tudi vrsto šolskih knjig, tako dobrih, da so še danes iskane, ker še niso zastarele. Morda je baš mala marljiva čebelica mnogo pripomogla, da je Živanovič dosegel tako velik uspeh v dveh različnih smereh. On je, zdi se, bil sam o tem prepričan, kar najbolj dokazuje njegova „Hvala čebeli" v „Srbskem čebelarju" iz 1. 1893., kjer pravi: „Hvala ti, o Bog, da si me s svojo milostjo spoznal z neumorno čebelo, ki mi je osla-dila delo ter s tem okrepila moje slabo telo, ki mi je pokazalo, da je samo v delu življenje, ki me varuje vsakih strasti, ki mi je odprla knjigo življenja, a to je čudovito življenje, ki me pri vsakem njegovem opazovanju in poučevanju vodi — kakor bi rekel Dositej — „k Tvoji visoki modrosti, to je, k spoznanju Tebe, o Bog, ki me v teh naših motnih časih poživlja in opominja, da nam je rešitev samo v skupnem delu in v slogi in ki me poleg vsega tega tudi materialno podpira in krepi." In tako je prišlo znamenito leto 1909., ko je Živanovič pripravil in otvoril veliko čebelarsko razstavo v Rumi. Tu je bilo razstavljeno tako rekoč celotno čebelarsko delo Jovana Živanoviča in njegovih učencev; tu se je točno videlo, da je on stvarni oče naprednega čebelarstva pri Srbih. L. 1911. so Živanovičevi učenci in prijatelji proslavili njegovo 70 letnico ter se še enkrat spomnili na svečan način njegovega obširnega dela. Pa še v teh visokih letih je delal, dokler ni telesno omagal. Posedal je v svoji delovni sobi, kjer je imel veliko knjižnico, v krogu svojih vnukov. V tej sobi je dočakal tudi minulo svetovno vojno in dneve evakuacije in ponižanj, ker je bil umen Srb starega kova in kot tak nevaren. Strašni svetovni dogodki so ga pretresali vsak dan bolj, vendar je bil prepričan, da bodo prišli zopet lepši dnevi, ki jih bo tudi on užival, toda ni jih dočakal, i. decembra 1916 je zatisnil svoje trudne oči. Res so imeli bratje Srbi že pred Živano-vičem dobrih čebelarkih delavcev, bilo jih je za časa njegovega življenja, pa tudi sedaj jih ne manjka in se bodo še pojavili, toda težko bo katero koli drugo ime v zgodovini srbskega čebelarstva zapisano s krepkejšimi črkami. Zato se tudi mi Slovenci pridružujemo bratom Srbom, ko slavijo svojega velikega moža, v svesti, da narod, ki ne ceni in časti svojih odličnikov, teh svojih sinov vreden ni. Tudi mi kličemo: Slava spominu Jovana Živanoviča! Premoženjsko stanje Janševega doma dne 31. decembra 1940. Imetje Dolg Vloga v Mestni hranil- nici ljubljanski . . . 325 — Posestvo...... 549.14075 Depozit v elektrarni . 200 — Inventar . ..... 2.142 — Premoženje..... 544.222-75 Dobiček...... 7.585-— 551.807-75 551.807-75 1 Račun zgube in dobička Janševega doma za leto 1940. Zguba Dobiček Prispevek D. C. . . . Davščine..... Amortizacija .... Dobiček...... 1.215*— 11.000'— 7.585"— 19.800-— 19.800-— 19.800-— Predsednik: Blagajnik: A. Žnideršič E. Senegačnik Pregledala in našla v redu! V Ljubljani, dne 19. februarja 1941. Resman Franc, Šmajdek Ivan. Glavne letno poročile opazovalnih postal (Nadaljevanje in konec.) Julij Mayer — Dob. Iz vsega dosedaj povedanega sledi, da je bila minula letina tako izredno slaba, da take ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. Po zgoraj opisani klasifikaciji je bilo 19 postaj izredno slabili, 10 postaj slabih in le ena je dosegla 4 točke (srednje dobro). Kot povpreček bi torej prišlo na vse leto 1'4 Najprej moram pripomniti, da sem kar s težavo sestavil gornjo razpredelnico, ker od vseh doslej delujočih postaj imam le od teh 7 postaj vsa mesečna poročila. Pri vseh drugih mi manjka poročilo za ta ali oni mesec in jih nisem več mogel upoštevati. Vendar upam, da se nam bo precej dobro pokazala slika resničnih pašnih razmer v zadnjih 12 letih, ker so te postaje tako razmeščene, da so vse pokrajine po načinu paše zastopane: Virmaše, Tacen in Novo mesto imajo pomladansko in pa ajdovo pašo. Pri Tacnu morda vpliva že malo gozd, v Novem mestu je zopet bolj ajdovo pasišče; Sv. Gregor ima pomladansko in deloma gozdno pašo; Cerknica ima sicer pomladno pašo, pa leži v izrazitem hojevem predelu. Rova imajo zopet bolj gozdno in ajdovo pašo. Še najbolj umerjeno in enakomerno pašo izkazuje postaja v Spod. Ložnici, kjer vedno nekaj medi, in zato nikdar paša tako ne odpove kot pri drugih 6 postajah. točke, ali po domače povedano izredno slaba letina. Zaradi pregleda in pa da pravilneje ocenimo lansko katastrofalno letino, sem sestavil spodnjo razpredelnic,o ki obsega podatke zadnjih 12 let. V vsaki prvi vrsti je najprej vpisan donos v poletnih mesecih, nato pa poraba v naslednjih zimskih mesecih. V drugi vrsti je šele bilanca ali uspeh do-tičnega leta vpisan. Tudi tukaj značijo pol-mastne številke izgubo na tehtnici. Za letošnjo zimo sem kalkuliral porabe na 700 dkg. Ako gornjo razpredelnico izpremenim po istih vidikih na oceno po točkah, se nam pokaže sledeča slika: Leto: Ocena po točkah 1 2 3 4 5 6 povprečno 1929. — — — 1 1 5 5,5 1930. — 1 3 2 1 — 3,4 1931. — 1 3 — 2 1 3,8 1932. 3 2 1 1 — — 2,— 1933. 1 3 1 1 — 1 2,8 1934. 2 3 1 — 1 — 2,3 1935. 1 — 3 2 1 — 3,3 1936. 2 2 1 1 1 — 2,5 1937. 4 1 — 2 — — 2,— 1938. — 1 — 1 2 3 4,8 1939. 4 1 1 1 — — 1,8 1940. 5 1 1 — — — 1,4 Kakor je razvidno iz poslednje rubrike s povprečno letno oceno, je bila najboljša Opazovalna postaja 1929 a s y o I" X2 a « a a. s 1930 1931 3 a Ji .8 S 5. 3 3 — •o 1932 -2 g JSs !& N 1933 13 1 «■š " S <2 o E o. H 1934 1935 1936 1937 1938 M 83 "S o en a g 'S § S =» 'S S «a Cfl 'M ° H a a a k .s Tí-0 S ° e s. ■S .8 a o. "■S et & a o. OH IS OH N a* N CL, S! a* N 1939 O ~ C Í-5 S 1940 S 5 2 v u -o .a > I- -a o v o Virmaše Tacen Rova S p. Ložnica Novo mesto Sv. Gregor Cerknica 28551 660 13451 690 1610| 770 105 | 655 740 | 540 40 | 690 410 | 525 850 | 4P5 1695| 570 1915| 595 355 | 545 130 | 700 2195 655 810 760 200 730 115 355 1125 1340 190 830 2865| 690 845 | 820 1330| 625 380 | 630 200 | 795 1000| 690 2085| 990 2020| 440 415 | 760 2480| 560 490 | 855 055 | 7t0 2175 25 705 250 995 310 1095 1580 1175 1920 1345 45 22151 570 2180| 760 S275| 510 395 | 535 665 | 450 745 | 530 1325| 465 100 | 575 570 | 640 6195| 660 1590)595 4"5 | 700 1645 1420 1765 140 215 215 860 675 70 5535 995 205 1550)620 2095 I 660 1370|720 1750| 520 1690|475 S505| 565 1490| 525 1045| 425 740 | 365 25201 420 2020| 460 1280|700 930 1435 650 1230 121S 1940 965 620 375 210J 1560 580 8985|560 1825| 315 858 | 510 1380| 760 10001 660 U00|825 2450| 730 1275| 780 610 | 775 11401705 470 | 665 460 | 700 2425 1460 315 660 340 275 1720 495 165 435 195 240 30101 530 13351 495 2490| 540 750 | 555 12951 600 16l0| 695 18901 435 270 | 410 295 | G15 2000| 705 530 | 510 980 | 700 2480 840 1950 195 695 945 1355 140 320 2195 20 280 29651 660 1865| 590 3955| 570 590 | 475 6605| 640 160 | 490 935 | 440 16251 390 1515| 265 4500| 645 340 | 465 135 | 700 2505 1275 ' 3385 115 5965 330 495 1235 1250 3855 805 835 medena letina leta 1929., nakar ji slede po vrsti leta 1938., 1931., 1930. in 1935. Obe zadnji letini pa sta bili najslabši, ker nista dosegli niti točke 2, s katero sem ocenil panj, ki si je ravno pičlo zimsko zalogo nabral. Nekaj posebnih opazk. A' tem spisu sem že dvakrat opozoril, kako nerodno je za sestavljanje glavnega letnega poročila, ako mesečna poročila ne prihajajo pravočasno, ali da celo manjkajo. Zato moramo vsi poročevalci skrbeti v prvi vrsti za redno poslovanje postaj. Pritegniti moramo k sodelovan ju tudi naše družinske člane, da nas bodo nadomestovali, kadar smo zadržani, odsotni ali celo bolni. V smislu sklepa osrednjega odbora se bo poročevalska služba v teku letošnjega in prihodnjega leta reorganizirala. Nekatere postaje se bodo morale ukiniti, ustanovile pa se bodo zato nove v drugih okoliših. V dogovoru s prizadetimi poročevalci bom skušal poročanje postopoma in polagoma preosnovati. da ne bodo nastale nepotrebne vrzeli. Pri vsem tem delu naj nas vse vodi osnovno načelo: v naša opazovanja moramo zajeti vse predele Slovenije in pa tudi vse vrste paše. Najprej moram pohvalno omeniti vestno sodelovanje nekaterih mlajših voditeljev opazovalnih postaj, ki temeljito opazujejo pojave pri čebelah in to tudi poročajo. Žal, pa moram istočasno potožiti, da dobivam od mnogih postaj naravnost prazna mesečna poročila. Prazna pravim zato, ker goli številčni podatki o gibanju tehtnice in o izpremembi topline pač niso namen opazovalnih postaj. Gotovo tvorijo ti podatki glavno osnovo za poročanje, vendar najdemo vsako leto in v vsakem čebel- April Fr. L. Resnični začetek novega čebelnega delovanja je pri nas prav za prav šele april. Ta mesec sonce zemljo toliko ogreje, da oživi rastlinstvo. Za prvimi spomladanskimi cveticami se razcvete v tem mesecu tudi nekaj vrst sadnega drevja. Med njimi je za mnoge kraje zelo pomembna češnja. V ugodnih letinah je ta čebelam prav izdatna njaku toliko posebnih pojavov ali bolje rečeno dogajanj v čebelnem življenju, da jih kar ne moremo spraviti v sklad z opazovanji. Tedaj mora opazovalec najti vzroke teh neskladnosti in naj jih skuša pojasniti. Zato prosim, da vsi gospodje poročevalci letos posvete vso svojo pažnjo sledečim vprašanjem: 1. Koliko satov zasedajo čebele ob pomladanskem pregledu? Kako se bodo ple-menjaki razvijali v skladu z razvojem narave? Kdaj bodo godni za prestavljanje, kdaj za rojenje? 2. Kako bo potekala praha matic? Oclgon trotov? 3. Kako imajo panji razmeščeno obnoži-no in med ob zazimljanju? 4. Kakšen je bil med? Na katerih rastlinah nabran? 5. Posebno pažnjo prosim v pogledu čistoče pasme, kako se posebnosti panja dedujejo, dobre in slabe lastnosti posameznih panjev. Samo ob sebi je umevno, da bomo ob koncu leta v poročilu omenili: Kakšen je bil opazovani panj glede moči v primeri s panji v domačem čebelnjaku. Podatki, ki smo jih poročali, morajo biti nekako v skladu s splošnim uspehom. Za pravilno presojo medene letine mi ne zadostujejo le podatki o donosu opazovanega panja, ampak moram imeti pred sabo sliko, koliko je povprečni donos na panj v vsem čebelnjaku, koliko je največji donos in koliko najmanjši v domačem čebelnjaku. Taka in podobna vprašanja spadajo na prvo stran mesečnih poročil. Torej kličem vsem: na veselo in plodo-nosno delo za dobrobit našega narodnega čebelarstva! podpora za njih nadaljnji razvoj. To pa le, če so gorki in vlažni dnevi. Le žal, da ravno ob času češnjevega cvetja tako rado prevladuje mrzlo in vetrovno vreme, da te paše čebele ne morejo izkoristiti. Poleg tega pa imamo pri nas večinoma cepljene češnje, ki mnogo manj mede kot necepljene drobnice. Spomladansko resje gre v tem mesecu h koncu. Če je bila na njem dobra paša, so kranjiči potegnili satovje in se dobro raz- CTIVO ZA ZAČETNIKE vili, kar bo mnogo pripomoglo k zgodnjim rojem. Proti koncu meseca claje še borovnica v mnogih krajih izdatnejšo pašo. Kjer so razne vrste vrb, tam se žival tudi s to pašo lepo opomore, ako ji le ugodno vreme to dopušča. Ker pa raste vrbovje večinoma ob vodi, se mnogo živali pogubi. Če namreč pihajo hladni vetrovi, padajo čebele v vodo. V takem pomladnem dnevu sem stal ob Savi in videl polno čebelic v stoječi vodici kraj savske sipine in vendar je viselo nad vodo le nekaj vrbovih grmov. Spomnil sem se na očeta, ki je večkrat rekel, da vzame voda včasih med, večkrat pa tudi čebele in da ni dobro, če lete čebele na pašo čez kako količkaj širšo vodo. Čebelar mora ta mesec še posebno paziti, da žival ne omaga zaradi pomanjkanja hrane. Zalega se vedno bolj množi in ta porabi veliko medu. Ako ni ugodnega vremena, je treba živali pomagati s krmljenjem vsaj na 8 ali 14 dni s primernimi porcijami. Neza-delan med v panju močno pospešuje zale-ganje, bolj kot zadelani sati, ki so že nekako določeni kot prihranek. Pomanjaknje v tem času je za nadaljnji razvoj družin lahko usodno. Zalege ne bo, družine bodo opešale, in ko pride glavna spomladanska paša v maju in juniju, je ne bodo mogle slabotne družine izkoristiti. Kar dodaja čebelar v tem času, se mu večinoma obilno obrestuje. Tudi kmet gnoji pravočasno posetvam, če hoče kaj prida žeti. Od živali, ki je v aprilu stradala, naj čebelar ne pričakuje v maju rojev. Roji v juniju so pač že manj zaželjeni, v drugi polovici pa sploh prepozni, ker se končuje glavna paša in se nove družine ne morejo primerno razviti. Norčavi april, največkrat z dežjem, vetrom in snegom, je za čebele in čebelarja posebno kočljiv. Treba je zelo paziti na žival, kajti dvojna škoda je, če bi zdaj žival omagala zaradi lakote, ali bi se zaradi prevelikega pomanjkanja ne mogla primerno razviti in bi v glavni paši ne bilo dovolj delavk, ki bi jo izkoristile. Takemu čebelarju ne pristoja več ime čebelar. Skrbno pregledujmo ta čas tudi nezasedene ali slabo zasedene sate, da se v njih ne naseli čebelna vešča. Dno panja mora biti čisto, sicer bodo kmalu tu zapredki vešč, ki jih močne družine komaj z velikim trudom razdirajo, slabejše pa se jih niti ne lotijo. Prazno satje zložimo v zaboj, skrinjo ali omaro, ki se trdno zapre, in ga zažveplamo. Ko nastopi večja vročina, ponovimo žvep-lanje vsakih 14 dni. Nekateri tudi svetu- jejo, da obesimo v shrambo za satje vrečko paradiklorbencola, ki uniči vso zalego vešče in ne škoduje niti medu, niti satju. Že pri prvih spomladanskih pregledih opazi čebelar, da so nekatere družine bolj živalne kot druge, čeprav jih je jeseni nekako izenačil. Še bolj je ta razlika vidna v tem mesecu. Medtem ko so nekateri panji že močno zasedeni in zaleženi, životarijo drugi na treh ali štirih satih. To šibkost opazimo ob gorkih dnevih tudi na bradi, ker pri slabičih le sem ter tja prileti ali odleti kaka živalca. Vzroki te neenakosti so lahko različni. Mogoče je matica oslabela, da slabše zalega, morda je v panju gospodarila rovka, da so se čebele v nemiru razlezle in y mrazu odmrle. Lahko je panj trpel lakoto ali žejo in podobno. Take slabiče je treba že sedaj ojačiti. To pa le, če je matica še količkaj uporabna. Ojačevanje slabiča s slabo matico pa je delo odveč. Ojačevanje izvršimo na takle način: Slabiču vzamemo nezaležen sat poleg gnezda, kjer najdemo zalego. Čebele ometemo nazaj v panj, sat brez zalege pa denemo na kozieo. Nato poiščemo v prav močnem panju sat s pokrito zalego, ga pregledamo, če ni matice na njem in ga s čebelami vred dodamo slabiču zraven gnezda. V panju, kjer smo odvzeli sat, strnemo zaležene sate, da ne prekinemo gnezda, prazen sat iz slabiča pa mu dodamo kje ob strani. Če je družina, ki smo ji odvzeli že en sat, res dovolj močna, ji lahko odvzamemo še drugi zaleženi sat in ravnamo na enak način kot smo naredili zgoraj. Drugače pa se moramo zateči k drugi premožnejši družini še po en sat za slabiča, ki ga hočemo okrepiti. S tem je dobil slabič dva dobro zaležena sata s čebelami vred in se bo s tem opomogel. To delo izvršimo v gorkem vremenu okrog desete ure doplodne, ko je večina starejših čebel na paši. S satom smo dali slabiču tudi mlajše čebele, ki bodo ostale v novem domu, medtem ko starejše odlete k stari družini. Na ta način lahko pomagamo le panjem s premičnini delom. April je navadno pri nas še hladen in do srede maja, ko minejo znani „trijaci", morajo biti čebele še toplo odete. Zelo napačno ravnajo čebelarji, ki zelo zgodaj odevajo čebele in jih tudi razodevajo prekmalu. Ravno nasprotno je prav; pozno odeti, pozno odstraniti odejo. Prav spomladi pa je toplota zaradi zalege nujno potrebna. V ugodnih pašnih razmerah in v primeru toplega vremena v mesecu aprilu nastane včasih potreba, da že v drugi polovici meseca začnemo s prestavljanjem v AŽ panjih. Navadno pa se prične to važno opravilo pri nas šele meseca maja. To bo gotovo tudi letos, zlasti ker je nastopil v drugi polovici marca občuten mraz in bo kolikor toliko zavrl razvoj rastlinstva in tudi čebel. Začetnik mora biti o prestavljanju dobro poučen, zato bomo o tem govorili natančneje prihodnji mesec. Iz zgodovine sporov med prevazevalci čebel na paso in čebelarji domačini v 18. in 19. stoletju Stane Mihelič. (Nadaljevanje.) X. Prispevek Jožefa Bučarja (Joseph Wut-scher), župnika iz Št. Ruperta pri Mokronogu na Dolenjskem, za čebelarski zakon, ki naj bi veljal za Kranjsko, iz 1. 1837. Odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je za sestavo glavnih poročil za vsakoletne občne zbore (navadno sta bila vsako leto po dva: jesenski in spomladanski!) najbrže po lastni prošnji dobival posebna krajevna poročila o kmetijskih panogah iz raznih delov Kranjske. Te prispevke so pošiljali člani Kmetijske družbe v Lj., med katerimi je bilo v prvi polovici 19. stol. še prav malo pravih kmetov (vsaj slovenskih!). Večino članstva je tedaj tvorilo plemstvo, ve-leposest, duhovščina, pa tudi izobraženci, od katerih jih je le prav malo imelo opravka, še manj pa znanja o samem kmetijstvu in njegovih strokah.1 Tako je v ta poročila le tu pa tam zašlo kaj o čebelarstvu, s katerim se je tedaj bavil povečini le manjši kmet in pa duhovščina. Prav zato tudi odbor Kmetijske družbe v Lj. tej panogi ni posvečal bog ve kako velike pažnje. Bavil se je z njo prav za prav le tedaj, kadar je bil primoran, torej takrat, ko je dobil kako pobudo od svojih članov. Toda tudi v takih primerih je vse čebelarske zadeve reševal, kakor smo že videli, skrajno šablonsko in brez pravega zanimanja. To se kaže tudi iz poročil na občnih zborih Kmetijske družbe v L j., če čebelarstvo sploh omenjajo. V poročilu z občnega zbora Kmetijske družbe v Lj. 21. novembra 1837 n. pr. beremo sledeče: „Obe zelo važni panogi (čebelarstvo in vinarstvo; op. prev.), sta bili premalo pretreseni (v preteklem letu; op. prev.), sta še v razpravljanju in se bo o tem poročalo na prihodnjem občnem zboru."2 Seveda se o tem ni razpravljalo ne na prihodnjem občnem zboru in tudi ne kasneje. Leta 1857. je poslal Jožef Bučar, župnik v Št. Rupertu pri Mokronogu na Dolenjskem, ki je bil tudi čebelar in od maja 1823 član Kmetijske družbe v Lj.,3 predlog oziroma „prispevek" za načrt čebelarskega zakona za Kranjsko.4 Tega prispevka ni vzel odbor v pretres niti na svojih sejah niti na občnem zboru, čeprav so, kakor smo videli, prihajale večkrat vloge na odbor Kmetijske družbe v Lj., v katerih so Kmetijsko družbo bodisi oblast bodisi čebelarji sami prosili za nasvete v raznih čebelarskih sporih. To dejstvo kaže poleg drugih, da je tedanja Kmet. družba gledala na čebelarstvo še prav z istimi očmi, kot so nanj gledali že proti koncu 18. stol., ko so mislili, da je dovolj, če sme čebelar prevažati svoje čebele s kraja v kraj na pašo in mu ni pri tem treba plačevati raznih dajatev in davščin. Da je temu res tako, kaže tudi to, da se je odbor v vseh primerih, kadar je moral reševati kake čebelarske probleme, skliceval le na čebelarski patent iz 1. 1775. in morda še na Janšo in nekatere njegove čebelarske sodobnike. Nikdar pa pri svojih odločitvah in sklepih ni upošteval resničnih sodobnih čebelarskih razmer pri nas, in zato je jasno, da ni poznal niti napredka, ki ga je morda doživelo čebelarstvo v dobi zadnjih petdeset let (oziroma njegovega vsestranskega nazadovanja) niti njegovih potreb. Da pa je bil tudi tedaj potreben primeren čebelarski zakon in da leži tudi na tedanji Kmetijski družbi v Lj. del krivde, da ga nismo dobili, pa mora priznati vsak. Za nas pa je danes zanimiv „prispevek" Jožefa Bučarja iz 1. 1837., ker nam kaže težnje, mišljenje in izobrazbo tedanjih slovenskih čebelarjev, poleg tega pa je ob Pichsovi „Razpravi" iz 1. 1828.5 to prvi prispevek, ki skuša rešiti ves kompleks pravnih vprašanj, ki so tedaj na Kranjskem kot drugod bila aktualna in še nerešena, med drugim tudi razmerje domačih čebelarjev do prevaževalcev čebel na pašo. V slovenskem prevodu se glasi: Ker ni v tej deželi (mišljena je Kranjska; op. prev.) nobenega pravnoveljavnega čebelarskega zakona, čebelarstvo pa se vendar goji v mnogih pokrajinah Kranjske kot zelo pomembna pridobitna panoga, se cesto dogaja, da nastanejo med čebelarji razni prepiri in spori, ki jih celo okrajne oblasti, ki morajo pravno razsojati, težko poravnajo zaradi pomanjkanja takega policijskega zakona. Neki član Kmetijske družbe je zato, ko je naštel nekaj takih spornih primerov, izrazil željo, da bi tudi na Kranjskem uzakonili za celotno čebelarstvo regulativ, kakršen je baje že dolgo v veljavi v sosednji provinci Koroški. Za ta regulativ naj bi se izprosila visoka sankcija in naj bi se objavil. Prispevek k sestavi takega regulativa méni pošiljatelj podati na ta način, da navaja na kratko pripombe in nazore, ki temelje deloma na lastnem deloma na tujem večletnem izkustvu, o sporih, ki mnogokrat nastajajo med čebelarji. Zato ker se včasih postavljajo čebelnjaki preblizu drug poleg drugega, kar pa ni mogoče preprečiti nobenemu pravnemu lastniku na njegovem zemljišču, bi se moralo zakonito določiti, da se prepreči mešanje in združevanje rojev iz različnih čebelnjakov, da mora znašati razdalja med posameznimi čebelnjaki 80 korakov, ali pa da morajo biti (čebelnjaki; op. prev.) med seboj ločeni vsaj s stanovanjskimi ali gospodarskimi poslopji. Nadalje naj bi se pred čebelnjakom in okoli njega nasadila drevesa, na katera bi mogli roji sedati; kajti roji se navadno ne oddaljujejo daleč od čebelnjakov. Če pa bi se kljub temu ob istem času ali drug za drugim vsedla skupaj dva roja, ki izletita iz sosednjih čebelnjakov, potem naj bi zakon določal naslednje: a) Kjer se združita dva prva roja iz sosednjih čebelnjakov in ju ni mogoče ločiti, ostaneta skupaj, panj se v jeseni stehta in preceni, vrednost pa se razdeli, nakar se z žrebanjem določi, kdo naj (panj; op. prev.) obdrži. b) Če se drugec pridruži prvemu roju, pripada panj tistemu, katerega je prvi roj, vendar pa mora dotični plačati svojemu sosedu en goldinar in pol (90 krajcarjev; op. prev.) za odišlega drugca. c) Če so se na veji združili trije roji in jih ni mogoče brez škode razdeliti, potem ima pravico, da obdrži panj tisti, iz <^gar čebelnjaka sta odletela dva roja, vendar pa je dolžan plačati sosedu kot odškodnino dva gold. 40 krajcarjev, največ pa tri goldinarje. d) Če pa so se združili na veji trije prvi roji iz treh sosednjih čebelnjakov in jih ni mogoče razdeliti, obdrži panj tisti, čigar prvi roj se je usedel na vejo prvi. V jeseni se potem oceni panj po teži, vrednost se razdeli in žreb določi, komu pripade (panj; op. prev.) v last. Drugače pa je z rojem, ki ga najdemo nekje v bližini čebelnjaka, ki pa ga nobeden od sosednjih čebelarjev ne zasleduje in ne zahteva zase. Tak najdeni roj naj se šteje praviloma kot last tistega čebelarja, čigar čebelnjak leži najbliže kraju, kjer se je roj usedel. Vendar pa veljaj to pravilo samo za tiste čebelarje, ki imajo v sosednjih čebelnjakih enako število panjev, v nasprotnem primeru pa naj se prizna tak najdeni roj za last tistega čebelarja, ki ima neprimerno večje število panjev v svojem čebelnjaku, kajti večja verjetnost je, da je izletel roj iz njegovega čebelnjaka. Če pa se posreči sosednjemu čebelarju dokazati, da mu je tistega dne izrojil panj, ima ta kot naslednji pravico do najdenega roja, vendar pa je najditelju roja dolžan nagrado. Če se najde končno roj daleč od čebelnjakov, n. pr. ob gozdu ali v njem in če se dokaže, da istega dne ni izrojil noben panj, potem pripada roj po pravici najditelju. Pogosto se zgodi, da izleti spomladi ali jeseni vsa družina iz panja in se naseli v sosedov panj, ki je naseljen in ima med. V tem zadnjem primeru ni treba čebelarju plačati nobene odškodnine za prostovoljno došle čebele, ker mu pri vdoru (v panj; op. prev.) itak pomore veliko množico njegovih čebel. Nasprotno pa ni nobenemu čebelarju dovoljeno, da bi imel v času rojenja v svojem čebelnjaku odprte panje s praznim satjem, ker pogostokrat roj sosednjega čebelarja zleti noter. Taka postavitev naj se smatra kot prebrisan tatinski poseg v čebelarstvu. Če zleti torej sosedov roj v tako postavljeni panj in če ga je do tam zasledoval, potem ima pravico do roja in zasedenega panja, prebrisanega tatu pa je treba še posebej kaznovati. Izkušnja je vselej pokazala, da so v letih bogatih z medom vsi panji založeni in težki, v letih revnih z medom pa nasprotno vsi lahki in prazni. Zato naj ima vsak čebelar pravico, imeti v svojem čebelnjaku toliko panjev, kolikor hoče, kajti zaradi večjega števila panjev ni nihče oškodovan, pač pa zaradi navala roparie med blizu ležečimi čebelnjaki, katere dado povod za velike spore, da, marsikateri čebelar napravi celo kaznivo zlobo. Kako preprečiti ropanje čebel, nas uči umno čebelarstvo; roje je treba vsajati v primerno velike panje; takoj jih je treba pomakniti k čelnici, da se lahko branijo; nadalje moramo imeti matične in močne panje; izpodrezati je treba prazno satje do čebelnega gnezda; zmanjšati prostor (v panju; op. prev.) na ta način, da porinemo vanj zadaj končnico; nadalje jim zožimo spomladi in po spodre-zovanju žrela; natančno in povsod zamaži-1110 in zadelajmo panje; dogovorimo se, da borno istočasno (vsi sosednji čebelarji; op. prev.) postavili (spomladi v čebelnjak; op. prev.) panje ob mraku ali pa ob hladnem vremenu; ne razlivajmo medu pri krmljenju čebel. Kdor ta pravila pri svojem čebelarjenju zanemarja, nima po zakonu pravice, da bi tožil za odškodnino za panje, ki so mu jih sosedove čebele roparice uničile, pač pa ima pravico tožiti tisti, ki dokaže, da so mu bile čebele odpravljene ali po-morjene s kakršno koli škodljivo pripravo, z dodajo strupa, gnilobe ali pa s hrano, pomešano z alkoholom, s katero se čebele privabijo. Temu pripada odškodnina, ki mu jo mora plačati škodoželjni čebelar, ki obenem s to kaznijo izgubi še tudi pravico za čebelarjenje. Prav tako pa izgubi pravico tudi tisti, ki se mu dokaže, da je prodal za krmo med s škodljivimi primesmi. Čebelarjem se ne sme nikdar zabranje-vati, da bi ne smeli svojih čebel prenašati na boljšo pašo, ker z nabiranjem medu nikomur ne škodujejo, pač pa se morajo pogoditi s tistim lastnikom, na čigar zemljišče nameravajo postaviti svoje čebele ob času paše. Če pa se v istem kraju postavi več čebelnjakov, morajo biti oddaljeni drug od drugega, kakor je v zakonu predpisano (t. j. 80 korakov; op. prev.). Kar se tiče prostora za postavitev, ima prednost tisti, ki se je zanj najprej potegoval in se zanj pogodil. da se na ta način preprečijo spori, ki zaradi tega tolikokrat nastanejo med čebelarji. Pri tem pa ni nobenemu čebelarju dovoljeno niti na svojem niti na tujem zemljišču postavljati čebelnjaka preblizu ceste, ali pa preblizu vaške ali poljske poti, ki se mnogo ali splošno uporablja, da bi se na ta način preprečila zaradi razdraženih čebel ali izletanja rojev velika škoda na ljudeh in živalih. Kdor torej postavi čebelnjak preblizu ceste ali poljske poti in tega mesta dovolj ne zapaži in ne zavaruje, naj se obsodi, da mora poravnati nastalo škodo in je zanjo odgovoren; samo takrat pa, če kaka žival slučajno in nasilno vdre skozi to pregrajo, mu ni treba plačati odškodnino. Kdor zagreši na čebelnjaku kako zlobo, razmeče panje, draži čebele, da bi izletele, ali pa povzroči katero koli zlobno dejanje, naj se kaznuje eksemplarično z globo, če- belni tat pa celo z zaporom. * Župnik Jožef Bučar in tudi njegov neimenovani svetovalec pač nista poznala podrobno niti čebelarske postave za Koroško iz 1. 1790. niti Normale iz 1. 1815., ker bi drugače ne bila predlagala, naj se uveljavi enaka čebelarska postava tudi za Kranjsko. Saj koroški čebelarski postavi ne samo da nista urejali vseh pravnih problemov čebelarstva, ampak tudi skoro v celoti nasprotujeta mnenju župnika J. Bučarja, kjer govori o razmerju čebelarjev domačinov do prevaževalcev čebel na razne paše. To je na prvi pogled jasno vsakomur, kdor si le ogleda čebelarski postavi, ki sta veljali za Koroško6 in pa predzadnji odstavek Bučarjevega „prispevka", kjer govori o prevažanju čebel na pašo. Zato bi bila tu vsaka primerjava odveč. Reči moramo le, da v Bučarjevem, zgoraj objavljenem „prispevku", naletimo prvič v zgodovini sporov med čebelarji domačini in prevaževalci čebel na pašo odkrito priznanje čebelarja domačina, „da so v letih bogatih z medom vsi panji založeni z medom", t. j. čebelarjev domačinov in prevaževalcev, „v letih revnih z medom pa nasprotno vsi lahki in prazni" in da zato ne smemo biti proti prevažanju čebel, „ker zaradi večjega števila panjev ni nihče oškodovan." Izrazil se je torej za svobodno prevažanje čebel na pašo, zahtevajoč pa zasluženo kazen za tistega, ki bi na kakršen koli način namenoma oškodoval bodisi čebelarja domačina bodisi prevaževalca čebel na pašo. Pa tudi drugače je v tem „prispevku" več zanimivosti za našo čebelarsko zgodovino, ki pa jih tukaj ne moremo podrobneje obravnavati. Tako ima predlagatelj za primerno razdaljo med stalnimi čebelnjaki in tudi čebelnjaki na pasiščih 80 korakov, t. j. pribl. 60 m. Prav tako so zanimivi njegovi nazori o pravici do rojev, ki zlete iz panjev. Res je, da podobne nazore zasledimo že prej v čebelarskih postavah in knjigah. a nazori, ki jih navaja J. Bučar, so zrasli iz njegovih in sosednjih čebelarjev izkušenj in so zato za nas toliko pomembnejši, čeprav je marsikaj v njih s pravnega in tudi čebelarskega stališča sporne vrednosti. Pripomniti moramo tudi, da Bučar niti ni v svojem „prispevku" izčrpal vseh problemov, ki so v zvezi s čebelarskim zakonom, a vedeti moramo pri tem, da tudi ni imel tega namena. Vendar pa bi tisti, ki bi bil hotel izdelati popoln čebelarski zakon, na tem gradivu lahko pozitivno gradil dalje. In v tem je tudi pomen tega Bučarjevega prispevka. Za zgodovinarja pa so važni tudi še drugi Bučarjevi podatki, ki jih navaja samo posredno, tako n. pr. cene rojem v tistem času, omemba „lakotnih rojev" spomladi in jeseni. tudi nekatera navodila, kako preprečimo ropanje, ki se razlikujejo od oficial-nih navodil, ki jih je v takih primerih rada dajala Kmetijska dr. v Lj.,7 o prezimovanju čebel v posebnih prostorih, kar omenjata že P. P. Glavar in J. Scopoli.8 Bučar namreč pravi, da se ubranimo spomladi ropanja tudi na ta način, če istočasno vsi sosednji čebelarji spomladi postavijo svoje čebele v čebelnjake. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdaj so začeli čebelarji to, nekdaj precej tudi pri nas razširjeno navado, opuščati in zakaj. Vse to pa nam dokazuje, da je imel župnik Bučar v tem času že velike izkušnje iz čebelarstva in da je bil eden izmed tistih slovenskih čebelarjev, ki so stremeb kot že njihov veliki predhodnik P. P. Glavar za tem, da dobi čebelarstvo na Kranjskem tisto zaslombo in veljavo, kakor jo je v resnici tedaj po svoji pomembnosti zaslužilo in jo še zasluži. (Dalje prih.) 1 Glej sezname članov Kmet. dr. v Lj. v Annalen (IV, a) od 1. 1822. dalje! 2 Annalen (IV, 4a) 1857 (1839), str. 135. 3 Ravnotam 1822—1823, str. 114. 1 Glej arliiv Kmet. dr. za Slov. v Lj. pod „Bienenzucht" z dne 2. novembra 1837; brez vsake številke! 5 Glej VIII. pogl. te razprave! 8 Glej V. pogl. te razprave! 7 Glej prejšnja poiffl. te razprave! 8 Glej Glavar (III, la), Scopoli (III, 4a)! KOTIČEK ZA RADOVEDNEŽE 1. Iz starega satja dobim manj voska. Ali voska kaj izgine iz satja, ko postane staro, ali ga dobimo zato manj, ker je v črnem satju drugih snovi več? — Isti vpraše-valec kakor pod št. 3. Voska prav nič ne izgine! Mlad dodelan sat (še nezaležen) tehta s satnikom vred 30 clkg, star „podplat" pa tudi 90 dkg. In vendar boste iz 3 kg mladih satov več voska dobili, kakor iz 9 kg „podplatov". Vsega voska iz zelo starih voščin ne morete iztisniti, pa naj bo stiskalnica še tako močna. V starem satju je preveč srajčk in blata od zalege, ki se pri kuhi napije voska in ga potem ne da iz sebe. Zato neprestano opozarjamo, da sami sebi škodujemo, če ne skrbimo za pravočasno obnovo satja. Pred petimi leti sem začel čebelariti z A. Ž. panji na 9 satov. Tu pri nas imamo od rane pomladi pa do jeseni ne preveč obilno, a tudi ne preveč slabo pašo. Izkazalo se je, da so A. Ž. panji na 9 satov za naše razmere preveliki. Močne družine na jesen lepo napolnijo plodišče, v mediščih pa je samo v boljših letinah kak kilogram. To se ne godi samo pri meni, marveč tudi pri drugih čebelarjih z A. Ž. panji v tukajšnjem okolišu. Nasprotno se pa obnesejo panji male mere 24 X 26 cm. Čebele v njih prav pridno rojijo, jeseni pa še iz njih točijo med. Na podlagi tega nameravam preurediti A. Ž. panj, tako da bo imel po 7 satov v plodišču in medišču. Upam, da se bodo čebele na velikih satih lepše razvijale kakor na malih, prostornina pa ostane ista kot pri panjih s sati 24 X 24 em. Kakšno je vaše mnenje, g. urednik? I. G., D. B. p. Č. v P. Na vaše vprašanje je težko odgovoriti, in bi vam mogel prav svetovati le tisti, ki ondotne pašne razmere temeljito pozna. Mnenja čebelarjev o vrednosti paše v kakem okolišu so lahko zelo različna, od pravilne ocene pa odvisi pravilni nasvet. Tudi glede moči panjev so si sodbe posameznikov mnogokrat v nasprotju. Iz skušnje vemo, da imajo nekateri čebelarji že srednje dobre panje za močne. Saj se pre-važevalcem iz Kranjske očita, da pripeljejo na Štajersko v ajdo „silno močne" panje, ki domače kar mimogrede oskubijo. Če pa dovožene panje pogledaš s pravimi očmi, doženeš, da o kaki resnični moči dostikrat ne more biti govora. Po mojem mnenju so za vaš okoliš A. Ž. panji na 9 satov primerni, saj pravite, da imate ne preveč obilno, a tudi ne preveč slabo pašo, torej srednje dobro. Če se tedaj pri vas A. Ž. panji na 9 satov ne obnesejo, je lahko več vzrokov: 1. da nimate resnično močnih družin, 2. da panji preveč rojijo, 3. da paša ni tako izdatna, da bi jo upravičeno lahko ocenili za srednje dobro. Pisec teh vrstic čebelari v Ljubljani, kjer so pašne razmere obupno slabe, pa kljub temu ne more reči, da bi bili A. Ž. panji za Ljubljano preveliki. Spomladanskega (ali poletnega) cvetličnega medu ni natočil že od 1. 1914. dalje niti kaplje, toda če zamedi hoja pod Krimom in jeseni na štajerski ajdi store moje čebele kar morejo in sem s Štajerskega že večkrat pripeljal prav težke panje, ki so imeli tudi v me-diščih lepo zalite sate. Kako je potem mogoče, da bi jih vaši močni panji ne imeli, ko imajo čez leto srednje dobro pašo, medtem ko žive moji tako rekoč ob kruhu in vodi. A. Ž. panj je za čebelarjenje na med, to je treba uvaževati in temu primerno tudi čebelarjenje v tem panju usmeriti. Skrbeti moramo za resnično močne družine in zabranjevati rojenje zlasti v krajih s srednje dobro pašo. Če so paše dobre ali prav dobre, se tudi prvih rojev ni treba braniti, drugce pa moramo brezpogojno preprečiti, ali pa vrniti, da panji preveč ne oslabe. Koder se ne izplača čebelarjenje na med, je treba poizkusiti s čebelarjenjem na roje. V tem primeru nima smisla čebelariti v A. Ž. panjih. Le čemu naj bi bilo čebelam medišče? V zadrego pride čebelar le v letih, ko ima močne plemenjake, ki nočejo rojiti, paša pa je izjemoma tako dobra, da primanjkuje prostora. V tem primeru si lahko pomaga na ta način, da odvzema polne sate in jih nadomešča s praznimi iz slabej-ših panjev, ali pa z že iztočenimi. Poskusite z ekspertnimi panji na 9 satov. Prve roje vsadite vsakega zase, slabotne drugce pa združujte. Jeseni podrite vse odvečne panje. Morda boste na ta način prišli na svoj račun. A. Ž. panjev za sedaj ne spreminjajte. Medišča dobro ločite od plo-dišč, potem pa vsajajte v medišča prve roje, ki jih jeseni podrite. Žival se bo sama združila s spodnjim plemenjakom, ki bo potem zelo močan. Nikar pa ne mislite, da bi z A. Ž. panji na 7 satov dosegli kaj več medu kakor z A. Ž. panji na 9 satov. Družine bodo slabše in bodo še manj nabrale. V vašem primeru ne kaže panjev zmanjševati, marveč način čebelarjenja spremeniti do temeljev. Tudi na Gorenjskem so kraji, kjer se le čebelarjenje na roje še izplača. Zavedamo se, da smo na vaše vprašanje le površno odgovorili, toda v podrobnosti se na tem mestu ne moremo spuščati. Če pa želite še nadaljnjih navodil, vam jih bomo dali v posebnem pismu. 2. J. K. v K. Čaj za čebele dobite v Ljubljani v lekarni Ustar (v palači Bate); za 10 dkg sem dal nedavno 15 din. Pomarančne lupine sem sam dodal. 3. F. T., Sv. P. v S. d. V koliko je umiranje matic v zvezi s papriciranim sladkorjem, ne moremo povedati, ker osebno nimamo nobenih izkušenj. Nam ni zaradi paprike padla nobena matica; čebele so na papriciranem sladkorju izvrstno prezimile, vsaj pri meni. ki sem sladkor očistil kolikor največ mogoče. Še nikdar ne pomnim tako lahkih mrtvic. kakor letošnjo pomlad. V blatniku so imele tako malo blata, da je tehtalo 200 čebel le 13 g, kar je izredno malo. Ne bo dolgo, pa bomo lahko izrekli tudi končno sodbo o tem denaturacijskem sredstvu. Saj se bodo čebelarji kmalu začeli oglašati, kako je z njim. Po našem mnenju končna sodba ne bo neugodna. So pa čebelarji, ki so s sodbo kaj nagli. Tako je neki čebelar v DČ plačal večjo količino sladkorja, kasneje pa zahteval denar nazaj s takole utemeljitvijo: „Tak sladkor s papriko mešan je direkt strup za čebele. Če človek dene ta sladkor v kofe, kakor sem nalašč probal jaz, je to preveč trpljenja za človeka, kaj šele za ubogo malo čebelo, ki ima tako tanko črevje. Sinoči ob osmi uri sem pil kavo, do dveh ponoči sem moral iti že kar petkrat na ...; bolelo me je po črevih preveč. Dobil sem eno matico popolnoma brez črevja (??? Ur.), a v panju pa zalego. Toliko v vednost, zakaj ne vzamem sladkorja.'" Seveda je taka sodba brez vrednosti, vendar pa je zgovoren dokaz, kako nagli smo včasi z besedo. Čisto gotovo je paprika zoprno in neprimerno denaturacijsko sredstvo. Zaradi tega pa ne smemo vseh izrednih pojavov pri čebelarstvu kratko in malo natrpati papriki. Marsikaj, kar človeški želodec v večji meri ne prenese, prebavijo živali brez škode. Saj živi neki žužek izključno od hude paprike, neke ptice (po-provci) uživajo najraje suh poper, jastrebi, šakali in hijene se hranijo večinoma z mrhovino, so male živali (ichneumon), ki jim ne škoduje pik najbolj strupene kače in medved mravljinčar, ki živi od samih mravelj, požre dnevno z mravljami vred velike količine mravljinčne kisline, pa ga nič ne boli po črevih, je pač na tako hrano vajen. Zato tudi ne smemo učinka paprike na čebelja prebavila primerjati z učinkom na človeška prebavila. Bo že čas pokazal točno sliko vpliva paprike na čebele. Do takrat pa malo potrpimo in se ne prenaglimo s kritiko. 4. V bližini mojega čebelnjaka so začeli kuhati oglje. Ali škoduje dim od oglarske kope čebelam? S. V. v V. Na vaše vprašan je lahko samo to rečemo, da je dim čebelam skrajno zoprn in jih zelo bega pri poletih. To opazujem že več let. V vrtovih v moji soseščini sežigajo spomladi čez dan listje in razno dračje. Čim pride dim do čebelnjaka, se začnejo čebele mešati in ne vedo ne na levo ali desno. Čez čas let popolnoma poneha. Sedaj sem sosede pritisnil, da sežigajo šele v večernih urah. V koliko dim čebelam škoduje, pa bržkone nihče ne bo mogel povedati. OPAZOVALNE POSTAJE Mesečni preglei Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubi V v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna 1 izletnih deževnih snežnih oblačnih pol jasnih jasnih ■a 1 O »1 "S t. 2. 3. 1. a. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C 0 Blejska Dobrava . . 577 _ _ _ 35 45 40 _ 120 _ + 11 — 9 — 3-14 4 4 — 14 8 6 _ Breg-Križe..... 483 — — — 20 20 40 — 80 — — + 9 — 7 — 1-64 1 8 5 20 •2 6 i Kranj ....... 385 — — — 30 30 30 — 90 — — + 9 —11 — 0 51 ' 7 6 4 19 3 6 2 Virmaše-škofja Loka 361 — — — 15 15 35 — 65 — — 1- 8 — 9 + 243 3 7 5 12 13 3 15 Tacen-Šmarna gora . . 314 — — — 20 25 55 — 100 - — + 18 — 7 — 305 5 7 7 19 3 6 9 Barje....... 289 — — — 30 40 25 — 95 - - + 10 6 — 1-14 13 5 6 15 13 — 1 Dob........ 305 — — — 30 40 40 — 110 — — + 11 —15 — 0-25 4 7 7 21 7 — 14 Rova....... 350 — — — 30 15 25 — 70 — — + 11 —10 — 1-85 11 7 7 10 i) 9 5 Mekinje..... 415 — — — 40 20 50 — 110 — — + 10 —13 - 0-80 4 6 8 17 5 6 13 Škorno-Novi klošter 450 — — — 25 40 20 — 85 — — + 8 —12 — 0-60 4 5 3 10 17 1 13 Sp. Ložnica-žalec . . 252 — — — 15 20 20 — 55 — — 412 — 15 — 0-78 2 8 5 8 16 4 16 Leveč-Sl. Bistrica . . 355 — — — 75 25 — — 100 — — + 14 — 6 — 0-66 4 2 5 15 10 3 12 Muta....... 387 _ — — 40 60 20 — 120 — — + 8 —14 — 0'08 2 3 9 18 6 4 20 Sv. Lovrenc-Pohorje . 442 _ — — 30 25 25 — 80 — — + 10 —11 — 1-13 4 6 0 11 10 7 10 Selnica ob Dravi . . . 324 _ — — 30 45 45 — 120 — — + 10 —10 — 1-25 5 2 8 11 17 — 13 Studenci-Maribor . . . 265 _ — — 30 65 40 — 135 — — + 9 —12 — 0-12 7 4 4 10 13 5 16 Mala Nedelja .... 279 _ — — 35 55 30 — 120 — — + 10 —11 — 1-87 5 7 6 8 12 8 12 Cezanjevci..... 182 — — — 40 0 20 — 60 — — + 10 —14 — 0-67 — 4 2 6 15 7 14 Turški vrh-Ptuj . . . 336 — — — 30 50 40 — 120 — — + 13 —10 - 2-92 5 3 7 7 19 2 14 Nedeljica-Turnišče . . 170 _ — — 50 75 25 — 150 — — + 11 -17 1-07 4 1 5 13 9 6 11 Rogaška Slatina . . . 224 — — — 50 60 50 — 160 — — + 8 —11 — 0-91 7 6 7 12 10 6 10 Donačka gora-Rogatec . 397 — — — 40 20 10 — 70 — —■ + 12 —14 — 2-00 2 5 4 18 2 8 10 Kozje....... 307 _ — — 40 30 50 — 120 — — 416 — 5 — 2-17 14 2 5 8 19 1 8 Leskovec-Nemška vas . 392 _ — — 40 10 20 — 70 — — 413 — 7 + 3-84 3 7 7 10 12 6 10 Brežice okolica .... 156 _ _ — — 10 40 — 50 — — 4 9 —13 — 1-05 7 5 6 17 11 — 3 Trebnje - Dolenjsko . . 207 — — — 20 20 15 — 55 — — + 7 -10 — 2-12 1 2 4 17 4 7 5 Krka...... . 300 — — — 40 20 30 — 90 — — + 13 — 6 + 2-75 4 5 4 19 3 624 št. Janž-Dol. . . . 347 _ _ — 35 25 15 — 75 — — + 9 —14 — 0-21 2 5 6 17 7 4 8 Št. Vid-Stična .... 360 _ — _ 80 60 40 — 180 — — + 14 —12 — 3-76 1 6 6 20 2 6 2 Cerknica...... 575 — — — 30 20 20 — 70 — — + 7 — 8 — 1-46 — 8 7 19 6 3 10 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 — — — 25 30 30 — 85 — — + 7 — 9 — 0-12 1 6 5 12 5 11 14 Novo mesto..... 180 — — — 30 40 40 — 110 — — + 13 —11 — 2-43 9 6 5 18 4 6 3 Šmarjeta...... 375 — — — 30 30 30 — 90 — — + 17 — 9 — 3-92 9 6 7 9 11 8 25 Valpča vas..... 280 Sv. Lovrenc ima Liifteneggerja. vsi drugi A2 panje. Februar 1940: Obe prvi tretjim sta bili izredno mrzli. Šele proti koncu meseca se je ozračje toliko ogrelo, da smo imeli prve izletne dneve. Februar 1941: Prva tretjina je bila še vedno hladna, posebno ponoči je toplomer zlezel globoko pod ničlo. Vendar je bilo okoli poldneva toliko toplo, da so nekatere dneve že izletavale. V drugi tretjini je zapihal jug in srno imeli povečini deževne dneve. Zadnji dnevi v mesecu so bili vetrovni in deloma oblačni, toda še dovolj topli. Kjer je takrat posijalo sonce, so bili lepi izletni dnevi in so ponekod čebelice že prinesle prvo obnožino! Tako poročajo o donosu obnožine: 15. Skorno, 16. Turški vrh, 19. Šmarjeta in Donačka gora, 26. pa Selnica. Na splošno je bil februar kot pravi zimski mesec še kar pretopel, saj je njegova letošnja srednja toplina 1'6° C, kar je za dobro stopinjo nad dolgoletnim povpreč-kom za naše kraje. (Lani je bila sred. "toplina —3'45° C). Letošnja poraba znaša na panj nekoliko manj kot 1 kg, medtem ko je bila lansko leto 135 dkg. Vsekakor je to znamenje, da panji še ne gojijo mnogo zalege. Posamezne postaje poročajo: Virmaše: Družine so letos splošno slabotne, čeprav je bilo po panjih malo mrtvic. Zalege imajo še malo. Tacen: Šele 27. febr. sem očistil opazovani panj mrtvic. Bilo jih je nekako 25 dkg. kar je v primeri z drugimi panji zelo veliko! Mekinje: Do sedaj so čebele še kar dobro prezimile, le več panjev je izgubilo matice. Na sladkorju prezimljeni panji imajo več mrtvic kot drugi. Muta: Čebelar v okolici je dopolnil zimsko zalogo z lanskim medom, pa mu je več kot polovica panjev padla zaradi griže! Iz tega je najbolje razvidno, da je za naše kraje sladkor nujno potreben za prezimo-vanje panjev. Selnica: Tudi „zaspane" družine so sedaj začele zalegati. Mnogi panji imajo proti koncu tega meseca pokrito zalego, ali pa že prve mladice. Mala Nedelja: Dne 19. febr. sem odprl panj in našel že lepe krožke zalege, nekaj malega že pokrite. Ta panj sem pozno jeseni nakrmil in ima še dovolj zaloge! Turški vrh: Leska je letos odcvela brez haska, ker je bilo vedno poljaisno hladno vreme in čebele niso izletavale. Približno tretjina panjev ta mesec še ni zalegala, dasi imajo zadostno zalogo. Po koših je smrt strahovito kosila! Nedeljica: Ta mesec nam je prinesel dovolj lepih dni, da so mogli vsi tisti krmiti, ki panjem niso dali na jesen dovolj zaloge. Medu ni dobiti niti za zdravilo! Brežice: Vreme je bilo ves mesec mrzlo in snežno, da so imele le nekoliko izletnih dni ugodnih za trebljenje. Letos bo marsikateri panj podlegel lakoti, dasiravno je bilo treba jeseni dodati na panj le nekoliko kg sladkorja! Krka: Čebelice so kljub precej hudi zimi dobro prezimile. Mrtvic je bilo nekaj več kot druga leta. Cerknica: Družine so prav dobro prezimile, čeprav na samem sladkorju. V drugi dekadi so imele po dveh mesecih prvi letošnji izlet. Sv, Gregor: Pri nas so še ves mesec počivale, ker ni bilo dovolj toplo. Prvi izlet so imele prav zadnji mesečni dan. Novo mesto: Čebelar sosed je v novembru pital tik predno je pritisnil hud mraz. Dne 9. febr. je bil za tem prvi sončni dan in čebele so silile iz panjev. Padale so v na novo zapadli sneg, da je bil daleč naokoli ves posut z mrtvicami. Ljubljana: Čebele so dobro prezimile in se pomalem trebile; splošnega trebljenja pa ta mesec še ni bilo. Mrtvic je bilo razmeroma precej, 5 dkg ali lA 1 na panj; sama stara, izrabljena žival. Bile so skoraj „prazne", tto se pravi, da v blatnikih niso imele skoraj nobenega blata, kar je posledica prehranjevanja s sladkorjem, ki vsebuje prav malo neprebavljivih snovi. 200 mrtvih čebel je tehtalo le 13 g — sila malo. Panji so precej močili, kljub dobremu pažu, vendar pa je satje ostalo suho in zdravo. Kje so tisti lepi časi, ko so bile čebele že konec februarja za mrežo v okoncu! Letos sem moral pri snažen ju pogledati globoko v ulice, da sem jih opazil. Pozor! Kakor že dolgo prej ne, so letos naše čebele v nevarnosti, da pomrjejo zaradi pičle zaloge. Največja nevarnost jim preti v aprilu, ko ni še paše, a se zalega hitro množi. Vso pozornost moramo posvetiti zlasti močnim družinam, ker prav te najprvo padejo zaradi lakote. Zato, čebelarji, pitajte, združujte! •k Vsak član Slovenskega čebelarskega društva, ki je plačal članarino, je zavarovan proti gnilobi. DRUŠTVENE VESTI Obvestilo. Tečaj za bolezenske strokovnjake je moralo društvo iz tehničnih razlogov, preložiti na 9., 10. in 11. junij 1941. Podrobna navodila slede v majski številki Slovenskega čebelarja. Bisernik. Slovensko čebelarsko društvo ima na razpolago 800 grmičev bisernika. Prednost do nakupa imajo oni naročniki, ki jih lansko leto niso dobili. Upoštevali bomo naročila, ki jih prejmemo do 15. aprila t. 1. Cena komadu 2'— din. Sladkorna moka. Slovensko čebelarsko društvo ima v svoji zalogi sladkorno moko za izdelovanje testa za krmljenje čebel pri vzreji matic. Kilogram stane 20 din. Poziv. ■Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani poziva vse čebelarske podružnice, da prijavijo najrevnejše in res potrebne svoje člane, ki ne morejo sladkorja takoj plačati, in žele, da bi jim ga društvo dalo na upanje do 1. novembra 1941. Pogoji: 5 odborniki morajo podpisati izjavo in jamčiti za plačilo. Sestaviti je treba seznam, v katerem je treba navesti: priimek in ime člana, poklic, bivališče, število panjev in količino sladkorja, ki ga želi. SEJNI ZAPISNIKI. 5. seja ožjega odbora dne 28. februarja 1911. Ožji odbor je določil prodajno ceno sladkorju na 10 din za kilogram, kakor jo je predsednik že prej določil sporazumno z večino odbornikov. Na finančno ministrstvo smo ponovno vložili prošnjo, da bi dobili čebelarji v Sloveniji letno vsega skupaj 10 kg breztrošarinskega sladkorja na panj in ne samo 5 kg kot doslej. To naj bi veljalo samo za letos do nove proizvodne dobe. Tajnik je sporočil, da je pregledal Gorje pri Bledu. Dan pred sv. večerom smo pokopali Janeza Ropreta, najstarejšega člana naše podružnice. Učakal je lepo starost 83 let. V letih 1911. do 1922. je bil predsednik podružnice, od leta 1922 do 1931. pa odbornik; nobene seje, sestanka ali občnega zbora ni zamudil. Bil je res vzor pravega čebelarja. „Muhe" so mil bile najljubša živalca na svetu; z dušo in telesom je živel zanje. Proti čebeljemu piku je bil do skrajnosti neobčutljiv. ,.Ah, kako ste sitne", je rekel, kadar so mu lezle po obrazu, kakor mravlje po mravljišču. Kadar koli si ga iskal na domu, vedno si ga našel pri čebelnjaku z gorjuško cedro v ustih. Rad ti je pokazal svoje čebelice, še rajši pa je videl, ako je zapazil, da se jih ne bojiš. Koliko zanimivega si ob takih prilikah izvedel iz njegovih ust, saj se je pri njih v teku dolgih let in uredil vso knjižnico; pri tem je ugotovil, da nekaj knjig manjka. Zaradi nameravanega zvišanja mestne trošarine na med, ki naj bi znašala odslej 2 din, smo odposlali vlogo na mestno poglavarstvo, naj bi ostala dosedanja trošarina. 6. seja Ožjega odbora dne 14. marca 1941. Na znanje smo vzeli dopis „Zveze v Mariboru" glede poletnega tabora. Tečaj za bolezenske strokovnjake bo 9., 10. in 11. junija. Tečaj smo morali preložiti iz tehničnih razlogov. Profesor g. Josip Verbič je daroval društvu lepo sliko čebelarskega patrona sv. Ambroža, za kar se mu je društvo pismeno zahvalilo. Določili smo dnevni red občnega zbora-Podružnice so prijavile doslej 3298 članov, ki so plačali 81.260 din članarine. Zamudnike smo opozorili na njihovo dolžnost. V zalogi imamo še okrog 30.000 kg sladkorja. Odbor je odobril načrt g. Dšure za zatiranje čebelje kuge v Prekmurju. * Objava. Ker je kr. banska uprava v Ljubljani prevzela nalogo, da organizira postavljanje čebel na pasišča, je postala „Čebelarska družina", zadruga z o. z. v Ljubljani, ki je bila osnovana v ta namen, nepotrebna. Zaradi tega je zadnji občni zbor sklenil likvidacijo zadruge. Likvidatorji pozivajo zadružnike, da dvignejo svoje deleže v ieku treh mesecev v Društveni čebelami v Ljubljani, Tyrše-va 21. Kdor ne bo dvignil deleža v tem času, ga bomo šteli, da prepušča delež tisti podružnici Slovenskega čebelarskega društva, v katere področje spada njegovo bivališče. marsikaj naučil. Ko je bil še čvrst in krepkih nog, je imel v čebelnjaku do 100 naseljenih kranjičev. S pojemanjem njegove življenjske moči je padalo tudi število panjev, tako da jih je sedaj imel le še 27. Drugače pa je bil velik optimist. Še tako slabo vreme in letina ga nista spravila iz ravnotežja. ..Ej, letos pa bomo točili, ker je bila božična noč jasna in mirna", je trdil v minulem letu. Pa ni bilo nič! „Mutec" (tehtnica) je vztrajno neugodno kazal. Minula je pomlad, prošlo je poletje in jesen, mutec pa ni pokazal nič dobrega. Ropretov oče je krepko, odločno segel jeseni v žep in naročil sladkorja za ljube živalce. „Drugo leto bo", mi je rekel, ko ga je naročal. Gotovo ni mislil, da jih bo zadnjič kr-mil! „Saj še ni bil star," je omenil svojemu najboljšemu tovarišu, čebelarju Cenetu, ki ga je NAŠE PODRUŽNICE bil povabil na svoj dom, ko se je vračal s pogreba starega prijatelja, ki je dočakal lepo starost 86 let. Prijatelj Cene mu je omenil, da so zopet enega pokopali. „Da, ta je bil pa star; so bila leta!" mu je živahno odgovoril. „Oče, koliko ste pa vi stari?", ga je vprašal. „Jaz sem še mlad, imam tri leta manj,' mu je veselo odgovoril. Ni minulo štirinajst dni po tem pogovoru, ko je sam legel v posteljo, s katere ni več vstal. Gotovo je slutil, da se bo moral posloviti od tega sveta. „Oh, sedaj pa k muham ne morem, kaj bo!" je tožil v postelji. Res! Ni jih več videl. 2e čez tri tedne se je preselil v večnost. Mrzel in vetroven dan je bil, ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti. Sedaj bo tam na drugem svetu vsajal roje in izmenjaval ter dodajal „maternice" (matice). Vsi tovariši čebelarji pa bomo blagega in družabnega „Tratovčevega oča" ohranili v prijetnem spominu. Sladko spite, dragi oče! Fr. Pikelj. Košir Josip — sedemdesetletnik. Dne 26. februarja t. l.i je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva občeznani, priljubljeni posestnik in vnet čebelar na Podjelšah pri Mekinjah, Košir Josip. Kljub lepi starosti je jubilant še mladeniško čil in krepak. Poleg obilnega kmet-skega dela je vedno našel čas za oskrbovanje svojih ljubljenk — čebelic, katere z vso vnemo navdušenega čebelarja neguje že od rane mladosti, in je kot tak lahko vzgled minogim mlajšim čebelarjem. Kako rad razlaga o početku svojega čebelarjenja in o skušnjah, ki si jih je pri tem nabral! Z vivčkom v ustih šegavo pripoveduje, kako je ogrebel čmrlje, a je žalosten spoznal, da to niso prave „muhe", pa si je zato kmalu nabavil staro čebelarsko knjigo in nato tudi čebele. Posebno rad prebira „Čebelarja", ki ga ima v svoji knjižnici lastnoročno vezanega na prvem mestu. Jubilantu želimo, da bi „pasel" še dolgo časa svoje čebelice v zdravju do skrajnih mej življenja, svoje spomine in bogate izkušnje pa še priobeeval v našem glasilu. Čudno pojmovanje važnosti čebelarstva in njega napredka. Pred tremi leti je bila v Dolenjskih Toplicah ustanovljena čebelarska podružnica z namenom, da skrbi za napredek čebelarstva v tem delu Dolenjske. Podružnica se trudi, da seznanja čebelarje z umnim in naprednim čebelarjenjem, ker spada čebelarstvo med važne panoge kmetijstva. Zato tudi zaslužimo vso pozornost gospodarskih ustanov. V svesti važnosti čebelarskega napredka je podružnica vsako leto vložila na domačo občino prošnjo za podporo, pa je bila vsako leto odklonjena, čeprav smo v prošnji točno navedli, česa nam manjka, oziroma kako nameravamo podporo porabiti. Enako prošnjo smo vložili tudi na občino Črmošnjice, ki nam je podporo rade volje naklonila. Nismo se čudili odklonitvi prošnje po topli-ški občini, pač pa kako so gospodje odborniki ta korak utemeljevali: Kdor nima denarja za oskrbovanje čebel, pa naj jih opusti. To so čudni pojmi, ki so v kričečem nasprotju s stališčem, ki ga zavzemajo nasproti čebelarstvu druge oblasti. Če bi se tako naziranje uveljavilo pri vseh gospodarskih panogah, bi nikamor ne prišli, saj je le od podpor iz javnih sredstev in ustanov odvisen splošni napredek. To bi morali vedeti tudi ljudje, ki jim je bilo poverjeno izvrševanje važnih nalog občinskega odbora. Zaradi tega ne bi smeli odklanjati prošnje za podporo s takimi utemeljitvami, ki morajo vzbujati začudenje pri vseh napredka željnih krogih. Ljubljanska' čebelarska podružnica bo imela sejo dne 8. aprila 1941 v običajnem lokalu na Šmartinski cesti. Iz Novega mesta. V „Jutru" z dne 7. februarja je poročevalec iz Toplic napačno navedel, da sem pri predavanju priporočal eksportne panje. Omenil sem le, naj čebelarji preskrbe za eksport prave sive čebele pravilno mero „kranjiča", in naj vsajajo roje tudi v take panje. Skrbe naj, da ima vsak čebelar vsaj nekoliko takšnih panjev. Omenim naj, da kraji okrog Črmošnjic, t. j. v dolini iz Poljan čez Staro žago, nimajo ba-stardov, in sem to že v več letih ugotovil. Kraj sam na sebi je popolnoma izoliran, tako da se čebele niso mešale z italijansko pasmo. Tudi nihče ni v tem kraju čebelaril z bastardi. Dobro bi bilo, da bi podružnica Toplice v tem kraju uredila plemenilno postajo, n. pr. pri g. Petschauerju na Stari žagi. V mesecu avgustu leta 1940. sem si ogledal čebele na potu iz Črnomlja čez Maverle, Loko, Topli vrh, Koprivnik, Laze, Onek, Cvišlavje, Kočevje. Livold. Stalcarie, Mora vo-Ban i a Loko, Kokovo, Staro cerkev, Vas in Brod na Kupi, nazaj pa iz Kočevja čez Malo goro, Kleč, Stari log. Smuko, Lašče, Jamo. Dvor. Na vsej tej progi nisem naletel na bastarde, le pri Dvotru sem jili opazil. Po mojem so kočevski kraji še čisti in le tu bi se še dobilo pristne kranjiče.* Kdor ne verjame, naj napravi to turo, pa se bo prepričal. S kolesom je to iz Novega mesta zame dvodnevna tura, za mlajše pa tridnevna... Med potjo se naj maže z medom in koruznim kruhoni, čiste studenčnice se pa povsod dobi! Lilija. Podružnica Gorice blizu Golnika je bila ustanovljena leta 1939. Takoj je pristopilo 19 čebelarjev. Nad polovico nas je bilo že organiziranih pri sosednjih podružnicah, osem članov je bilo pri nakelski podružnici, eden pri križki in dva pri kranjski, med katerima je tudi najstarejši čebelar, po vsej Gorejski znani mesar Janez Urbanec, p. d. Plevelov oče, ki biva v podgorski vasici v bližini Storžiča. Naša podružnica dosedaj ni mnogo delovala. Zborovali smo 2. februarja v Goricah ob navzočnosti vseh članov. Sklenili smo, da priredimo igro v korist podružnice in predavanje, ako bo mogoče dobiti predavatelja. Sedaj smo že priredili Vodo-pivčevo spevoigro „Rožmarin" in vojno dramo „Rožmarin, vsem padlim v spomin". Za ustanovitev naše podružnice se imamo toplo zahvaliti tajniku Zveze čebelarskih podružnic Antona Janše v Kranju, g. Ravniku Janku, ki še rad prihaja v našo sredo. Predsednik. * Tudi urednik je še pred svetovno vojno obhodil precej krajev, ki jih pisec omenja, pa ne more reči, da bi bilo tam doli manj bastar-dov kakor drugod po Sloveniji. Ponekod jih je več, ponekod manj, dobe se pa tudi na videz popolnoma čiste. Kako je v Črmošnjicah, mi ni znano. Ur. DROBIR Kako naj stoje panji v vagonu pri prevozu po železnici? Y Hrvatski Pčeli (štev. 1 1941) kritizira znani dalmatinski čebelar Ivo Antonioli priporočilo čebelarja Pera-dina, da naj stoje panji pri prevozu po železnici tako v vagonu, da stoje sati vzporedno z osmi voza. Antonioli pravi, da je to napačno in da se mu je zaradi tega pripetilo že več nesreč. Po njegovem mnenju morajo stati panji v vagonu tako, da so stranice satnikov obrnjene proti odbijačem. Potem so sunki, ki jih dobiva vagon pri premikanju, brez učinka na satje. Res je, da so čebelarski teoretiki svoj čas priporočali tako lego panjev, kakršno zagovarja Antonioli, sedaj se pa na to nihče ne ozira. Slovenski čebelarji prevažajo čebele tako, da stoje sati vzporedno z osmi vagona. Zlože jih ob stranicah vagona v skladanico. Dušniki so obrnjeni proti sredini vagona, da more zrak do čebel. Sklada-nica je običajno dva panja visoka, če je trda za prostor tudi tri. Vrata vagona so na stežaj odprta, ob hudi vročini celó oboja, da nastane hud prepih, ki hladi razgrete panje. Nekateri čebelarji, ki nalože v vagon po 100 in še več panjev, za kar mora biti voz posebno dolg, postavijo AŽ panje po sredini vagona v dve vrsti, tri panje drugega na drugega. S tem prostor najbolje izrabijo, ker so potem lahko oboja vrata odprta. Dušniki so v tem primeru obrnjeni proti vratom, okoli skladanice pa je še dovolj prostora za kretanje. Na ta način prevažajo čebelarji čebele že mnogo let. Nikomur ne pride na um, da bi jih v vagonu drugače postavljal, saj je ta način najbolj preprost, zanesljiv in temeljito preizkušen. Pisec teh vrstic je enkrat samkrat vozil čebele tako, da so bile sprednje končnice panjev obrnjene proti odbijačem vagona. Zaradi izrabe prostora je moral panje postaviti v vrste, ki so bile pičlo ped vsaksebi. Do dušnikov pa je potem prihajalo premalo zraka, čebele so se močno ogrele in se je v večini panjev dobra tretjina čebel zadušila, čeprav ni bilo takrat (po končani ajdovi paši) nobene posebne toplote. Nikdar več jih potem nisem tako vozil! Kako jih zložimo na avtu. je največkrat vseeno. Ce je mogoče, naj bodo dušniki obrnjeni navzven; včasi to ne gre, pa je prav kakor že koli. Saj na avtu čebele skoraj ne čutijo vožnje, samo šofer mora biti pameten, da ne dirja po slabih cestah čez kostanje, jarke in lesene mostove kakor obseden. Iz stare čebelarske uredbe. Karel IV., nemški cesar in češki kralj, je 1. 1550. izdal „čebelarski red'*, naredbo, obsegajočo 29 členov določb o pravicah in dolžnostih čebelarjev, takrat „izpodrezovalcev" (Zeid-ler) imenovanih. Uredba pa ni ščitila samo čebelarjev in čebel, ampak tudi čebeljo pašo. Čl. 19 namreč določa: kdor poseka lipo ali vrbo, bodisi mlado ali odraslo, je dolžan plačati od vsake libre teže 10 vinarjev odškodnine. Glede tatvine govori čl. 25: kdor oropa panj in odvzame med, naj se kaznuje tako, kakor da bi oropal cerkev. Seveda so takrat cerkvene rope strože kaznovali kakor druge. (Včel. rozhledy 12/35). D. L. Preizkušajte čaj za čebele! V drugi številki SČ, str. 55 smo opozorili na čaj za zdravljenje nosematoze. Čebelarje ponovno nanj opozarjamo, zlasti ker je baje izvrstno sredstvo za množitev zalege in povečanje delavnosti čebel. Kdor bo napravil poizkuse s tem čajem, naj blagovoli poročati o uspehih, ki jih bo dosegel. Vodja društvene čebelarne: Adolf Arko, Ljubljana, Streliška ul. 20. — Vodja zavarovanja proti kužnim boleznim: Anton Stefancioza, Donačka gora, p. Rogatec. — Vodja plemenilne postaje v Kamniški Bistrici: Janko Malešič, Mekinje pri Kamniku. — Vodja čebelarskih opazovalnic: Julij Mayer, Dob pri Domžalah. — Urednik Slov. Čeb.: Avguštin Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje h. št. 14. Slovenski čebelar izhaja mesečno. Ureja in za uredništvo odgovarja Avgust Bukovec. Izdaja in zalaga: Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo Slovenskega čebelarja v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Uprava in društvena pisarna: Ljubljana, Tyrševa cesta 21, telefon 35-45, številka ček. računa 11.066. Članarina (naročnina) znaša letno 40 din, za inozemstvo pa 50 din. Tiska J. Blasnika nasi., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Cenik štev. 10 k II. seznamu orodja in drugih potrebščin za napredno čebelarstvo ««Društvene čebelarne" v LJubljani Tvrševa cesta 21 „Dom Antona Janše". Telefon 35-45. Poštni ček. račun št. 15.645 Prosimo, da pri naročilu blaga navedete predmet in številko, n. pr. 6 palic št. 10 a. Potrebščine, za katere niso navedene cene, dobavljamo po najnižji dnevni ceni, ki jo na željo naznanimo. Z izdajo tega cenika so razveljavljeni vsi prejšnji naši ceniki, vendar navedene cene zaradi valutarnih razmer niso obvezne. V Ljubljani, dne 51. marca 1941. VODSTVO „DRUŠTVENE ČEBELARNE" Skupina Štev. Kom. m3 kg Cena Skupina Štev. Kom. in3 kg Cena Din 1 P Din P la,b 1 305 B 21c lm8 29 2a> b 1 310 ■— 22a 1 11 — 5 , 1 135 — ■22b lm2 125 — 6 1 90 — 23a 13 — 7 1 27 — 23 b lm3 150 — 10a 1 1 50 24a 1 7 25 10b 1 ' 1 70 24b 1 17 50 10c 1 kg 1 14 — 25 1 kg 19 — 11 1 — 26 1 kg 22 — 12a 1 1 75 27a 1 10 — 12b 1 2 25 27b 1 20 — 12c 1 2- — 28a 1 5 — 13 1 — 60 28b 1 9 — 14a — 45 29a 1 2 85 14b — 40 29b 1 3 15 14c 1 30 30a 1 1 — 14Č 1 — 25 30b,c 1 1 25 15 1 1— 25 31 1 — 75 16a 1 1 80 32 1 2 — 16b 1 — 60 33 1 — 10 17a 1 par 1 50 34 1 2 50 17b 1 par 65 35a,b 100 g 1 75 18 1 par 1 25 35c 200 g 2 25 19a 1 — 07 35č 500 g 6 50 19b 1 — 12 36a,b 1 2 — 19c 1 — 15 37 1 1 30 20 1 — 0(3 38 1 — 40 21a 1 2 50 39 1 5 — 21b 1 4 — 40 1 7 - 1 Skupina B C Č Štev. Kom. nr! kg Cena L)in p 41 1 25 42 lzav. 4 43 1 51a,b 1 12 52a,b 1 12 53a 1 3 53b 1 m2 14 54 1 20 61 1 '120 62 , 1 29 63.64 1 40 65 1 40 66 1 par 58 67 1 52 68a,b 1 45 69 1 70 1 8 71 1 10 81 1 5 82 1 18 83 1 35 84 1 10 85a 1 2 85b 1 8 86 1 30 87 1 9 88 1 4 89 1 35 90,91 1 I 5 za Din 10'— dražji. 75 50 50 25 50 50 25 J Skupina Stev. Kom. m2 kg Cena Skupina Štev. Kom. m2 kg Cena Skupina Štev. Kom. m2 kg • Cena Din p Din P Din P C 92a 1 kg 84 G 161 1 8 H 198d 1 1 60 11 92 b za 1 kg 8 — H 171 1 150 — v 199a 1 M 93a 1 575 — » 172 1 24 — 199b 1 93b 1 '775 t— 173a,b 1 15 — t? 200a 1 14 — 11 93c 1 825 — 174a 1 1350 — i» 200b 1 30 — 93č 1 875 — 174b 1 1400 — 201 a, b 7 kom. 1 — 93cl 1 900 — )> 175a 1 270 — 202a 1 — 20 K 94 1 20 — d 175b 1 300 — 11 202b 1 — 25 11 95a 1 zav. 11 — 176 1 16 — 203 1 1 — M 95b 10 kom. 1 25 n 178a 1 270 |— »» 204 1 — 50 101 1 1450 — » 178b 1 295 — H 205 10 kom. 1 — 11 102 1 »> 179 1 m 46 — 210 1 — 20 103 1 470 — i' 180 1 55 — 11 211 1 900 — 11 104 1 470 — n 181 1 175 — » 211a 1 — 10 105 1 26 — 11 .182 1 375 — n 212 1 45 — 11 106 1 11 183 1 35 — n 213 1 4 — 11 107 1 m V 184 1 47 — >i 214 1 7 _ 111 1 25 — i» 185 1 60 —. 215 1 5 — «H 112 1 20 ■— 186a 1 m8 62 — >5 216 1 5 — 11 113 1 30 — 186b 1 m* 64 — 11 217 1 2 — 11 114 1 42 — 11 186c 1 m2 70 — M 221 1 65 — 1» 115 1 130 — 11 187 1 3 — 222a 1 11 — 1» 116 la, b 20 — 11 188 1 3 — 11 222b 1 14 — 117 1 11 — M 189 1 145 — 11 223 1 14 — 11 118 1 8 50 )) 190a 1 5 50 11 224 1 16 — 11 119 1 11 — 11 190b 1 7 — 11 225a 1 6 — 11 120 1 8 — 11 190c 1 11 — 11 225b 1 12 — "1 121a 1 9 — 11 191 1 23 — 11 226 1 32 121b 1 11 — H 192 1 36 — 1> 227 1 36 — 11 122 a, b 1 4 — )) 193 1 65 — •1 228 1 14 — • t 123 1 50 — 5» 193a 1 7 —- 1» 230 1 10 — 131 1 16 — 193b 1 25 — »5 231 10 — » 132 1 12 — n 194a 1 38 — M 232 1 10 — 11 133 1 5 — « 194b 1 45 — 11 233a 1 13 — 1? 134 1 7 — d 195 160 — 11 233b 1 22 — G 151 1 16 — >» 196a 1 6 — 233c 1 43 — 152 1 5 — 196b 1 7 — 233Č 1 80 — n 153 1 25 — n H 196c 1 9 — 233d 1 76 — 54a,b,c 1 4 - » 1966 1 12 -— 251a 1 40 — 5) 155 1 10 — »* 197a 1 3 50 11 251 b 1 50 — 9F 156 1 4 — 197b 1 5 — 11 252 1 40 — 11 157 1 50 — 198a 1 — 60 %1 253 1 25 — 158 1 38 — » 198b 1 — 70 254 1 20 — i? 159 1 5 — 198c 1 — 80 ii 255 1 1 50 »» 160 1 »» 198Č 1 1 25 256 1 2 — V zalogi imamo dobro kadilo za čebele, št. 71a Šotal, zavoj 9 briketov Din 3"—, ter lončke za med za 1 kg medu št. 198e po Din 2"25.