DELAVSKI SVET - POTEKLA MANDATNA DOBA Pred kratkim je potekla manclatna doba dosedanjemu DS. Izvoljen je nov DS, ki je že tvdi pr-svzel vodenje podj.etja. Dobpo bi bilo o delu DS v pretekli mandatni dobi napisati nekaj besed, čeprav je bilo delo vseskozi javno; odprte seje članov kolektiva, objavljeni sklepi DS. V aprilu 1962. leta je bil izvoljen DS, ki je štel 39 članov; 35 iz vrst članov kolektiva matičnega podjetja in 4 iz vrst IPM. Nekoliko pozneje so odšli trije člani v srednjo tehnično čevljarsko šolo v Kranj, tako,da je bilđ v času mandatne dobe na mestu, oziroma pri delu 36 članov DS. V času obstoja je imel DS 25 rednih in 4 izredne soje; Udeležba članov na sejah je bila razen nekaj primerov prav dobra. Člani- so s čutom odgovornosti prihajali na seje Neopravičenih izostankov je bilo prav malo. Če so člani bili zadržani, so se pred sejo opravičilih. Tudi sodelovanje članov na sejah pri razpravah je bilo včasih, o dokaj vc%nih in odgovornih vprašanjih, dobro. Iznašali so dobre predloge in tudi grajali kai* so.smatrali za nepravilno. Razprave so bile v večini primerov dobre in izčrpne, da so omogočale točno poznavanje vsakega vprašanja pred dokončnim sklepom. Lahko trdim, da je DS v preteklem' obdobju v tem pogledu napravil korak naprej. Delo,DS je kolektivno na sejah, zaradi tega.pa sta tak sistem in vsebina dela 'izredno važna. • Na sejah je DS razpravljal in oklepal o vseh Vprašanjih v okvir"'a njegove pristojnosti; interni samoupravni predpisi, proizvodni plani, zaključni račun,, .plani investicij , izobraževanja- in drugo. . S področja urejanja samoupravnih internih predpisov naj omenim dva pomembnejša.akta; Pravilnik o delitvi osebnega dohodka v letu 1962. Z njim je DS sklenil uskladiti in odpra- \ viti vsa nesorazmerja, ki so se pojavila in urediti vsa merila za čim pravilnejšo delitev ustvarjenega osebnega dohodka Razvoj podjetja in nadaljna mehanizacija proizvodnje sta pora jala nova delovna mesta, spreminjala pogoje dela na že obsto- \ ječih delovnih mestih. Iz teh razlogov je bila sprememba Pravilnika o delitvi osebnega dohodka nuj.na. K ureditvi tega je DS pristopil z najboljšim namenom in žaljo, odpraviti navedena nesorazmerja Da bi si zagotovil doseg postavljenega cilja, je DR pritegnil k sodelovanju širši krog strokovnih in vodilnih delavcev iz proizvodnje. Praksa pa je pokazala, i da tak način ni bil najboljši, ker so posamezniki le preveč I zagovarjali koristi poedincev ali svojih oddelkov. Posledica takega neobjektivnega nastopa je bila, da se nesorazmerja niso odpravila, ob letu še celo povečala, kar je letos ponovno narekovalo regulacijo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Drugi, še važnejši interni samoupravni akt, ki je bil obravnavan in sprejet, je statut delovne organizacije. S statutom delovne organizacije je postavljena osnova za na-daljno izpopolnitev internih samoupravnih predpisov usklajenih z novo ustavo. Pomen statuta je poznan vsem članom kolektiva, ker se je c njem široko razpravljalo. Na osnovi statuta bodo v bodeče urejena še vsa druga področja z ustreznimi pravilniki, kateri sicer že obstojajo, a so s spremembami v našem družbenem razvoju postali ovira v nadaljnem oblikovanju medsebojnih odnosov. Pri vlaganju sredstev za nabavo novih osnovnih sredstev je DS sklenil nabaviti le tiste stroje In opremo, s katerimi bodo odpravljena ozka grla v proizvodnji in s katerimi se z m'anj truda poveča proizvodnja, za zamenjavo dotrajanih strojev ali pa zamenjavo nekaterih ključnih strojev. V pretekli mandatni dobi je DS v ta namen določil cca 30^000.000.- din in nekaj nad 3,000.000. • din za opremo. Poleg tega je bilo določenih še nadaljnih 20,000.000.- din za nabavo strojev, katerih dobava pa še ni v celoti realizirana. Poleg sredstev za stroje je DS določil večjo vsoto tudi za družbeni standard, za počitniško skupnost, ea kuhinjo in za opremo zdravstvenega doma, oziroma zobne ambulante. V ta namen je bilo porabljenih cca Din 10,000.000.— Številke so sicer suhoparne in jih navajam samo zaradi tega, ker pokažejo gospodarsko politiko, ki jo je vodil DS pri investiranju. Poleg sredstev za nabavo strojev in opreme so bila določena znatna sredstva za zboljšanje delovnih pogojev, za zadovoljevanje potreb delavcev in njih svojcev. Nič manj važno ni vlaganje in skrb za vzgojo kadrov. To vprašanje je bilo v preteklosti zelo zanemarjeno, ^e nekaj let pa DS temu posveča več pozornosti. Sprejel je letne plane izobraževanja, ki obsegajo predvsem tgle oblike:: redno šolanje, t.j. podeljevanje štipendij na rednih šolah, izredno šolanje - srednja tehnična čevljarska šola v Kranju, seminar- ji v lastni režiji, s koriščenjem svojih in drugih predavateljev in priučevanja na delovnem mestu. Pri razvoju IPM je DS zavzel stališče,da je za prodajo proizvodov na j sigurne j še domače tržišče z lastno prodajno organizacijo. S tega stališča je sklenil povečati IPM v skladu s porastom proizvodnje. Adaptirano je bilo več prodajalen ter nekaj na novo odprtih. Povečanju izvoza, zlasti na zapad-na tržišča je posvečal vso pozornost ter sklenil povečati .izvoz v'enakem razmerju kot bo pove-čana proizvodnja, islasti :na težkem traku. V tein sestavku sem skušal v skopih obrisih obdelati delovanje DS v pretekli mandatni dobi, politiko vodenja, ki jo je DS izvajal v svojih sklepih. Potrditev pravilnosti te politike vidim v poslovnem uspehu, ki ga je dosegel kolektiv v preteklih letih," zlasti v letu 1963, ki ga lahko smatramo kot enega najboljših v času obstoja podjetja. Z doseženimi uspehi pa se ne smemo zadovoljiti. Delati mo'ramo še za boljši napredek. Nadaljni napredek pa je v precejšnji meri 'odvisen cd dela novega DS. Pred njim stoji vrsta še odgovornejših nalog glede na novo usmerjenost v našem gospodarstvu, ko so predvidena večja sredstva, ki bodo v bodoče ostala delovnim kolektivom za osebne dohodke in za riadaljni razvoj. i Pred nami je postcpni prehod na skrajšan delovni čas. V zvezi .8 tem je treba poiskati vse notranje še ne izkoriščene rezerve, da bomo ustvarili objektivne pogoje, ki bodo omogočili prehod na skrajšan delovni čas brez težjih posledic za proizvodnjo in osebne dohodke. Na področju interne zakonodaje stoji pred novim DS veliko delo, da vskladi vrsto pravilnikov z novim statutom. Od pravilnega reševanja navedenih nalog in od pravilno postavljenega perspektivnega plana bo v marsičem odvisen razvoj podjetja. To so velike naloge pri katerih reševanju bodo člani. DS potrebovali sodelovanje in pomoč vseh članov kolekti va. Sorodna podjetja so nam lahko za vzgled. _ Ga li či č JLLkt or ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V ŽIREH v scbotc, 4. julija, sc se ^iri pcncvno poklonile svojim dragim, ki jih danes ni več med nami. Imena pretrganih življenjskih poti, sanj, želja in hrepenenj so vklesana na kamnu spomenika, v spomin sorodnikom in nam vsem, zlasti pa šolski mladini, ki je obljubila, da bo varovala spomenik. Delo padlih lahko živi le v našem delu, če mi razvijamo tis^ to, kar so oni dosegli, za kar so dali življenja. Resnično življenje mrtvih ni v spominu živih, ampak v delu živih, v ciljih, ki si jih postavljajo in jih dosegajo. Vsa naša sedanjost je prepletena z njihovim doprinosom naši revoluciji- Včasih vse te besede - tisočkrat nedoživeto ponavljane izzvene kot fraza, ki nam nič ne pove. Toda pomislimo za trenutek ha kateregakoli izmed padlih, na tistega, ki je živ izgorel, na talca, na umirajočega ranjenca, interniran-ca - živega mrliča, na njihovo željo - ž i v e t i, živeti samo še malo. Vsak trenutek življenja jim-Pomenil hrepe— nenje po svobodi. ~ Vse, kar nam je ostalo od njih, so njihova imena, vklesana v spomenik, ki.ponazarja njihove borbo. Zato spomenik ni mrtva stvar. Je mesto, kjer se bomo srečavali z mrtvimi. Marsikatera mati, žena'^ ali otrok bodo prvič v življenju lahko nesli cvetje k spomeniku z mislijo, da ga .nosijo za svojega dragega, katerega posmrtni ostanki ležijo neznano kje. Jelica Diklic KONČNO TUDI V ŽIREH SPOMENIK ŽRTVAM ZA SVOBODO V soboto 4. julija, to je na dan borca, smo bili priča spominskim svečanostim ob odkritju spomenika vsem padlim borcem in žrtvam za svobodo v tem kraju. Ta spomenik bo spominjal nas in še pozne rodove ha'težke dni borbe za svobodo, neodvisnost, enakopravnost in za pravice delovne ga človeka v letih 1941 - 1945. Spominjal bo nas in naše zanamce na grozodejstva okupatorja tu doma, v zaporih, interna cijah in taboriščih. Res je, da smo s postavitvijo spomenika zelo dolgo odlašali, saj je poteklo po končani vojni že dobrih 19 let. Končno pa je kraj le dobil dostojen spomenik. V tem članku imam namen v kratkem napisati, kako so potekale priprave, kako so se zbirala finančna sredstva in končno, kdo je spomenik izdelal in kaj predstavlja. Že več let nazaj se je vsako leto na občnem zboru ZB NOV obravnavale vprašanje postavitve spomenika v Fireh. Prebivalci so želeli, da bi postavili spomenik v obliki kipa, ki bi predstavljal borca, borko ali nekaj sličnega. Predložene je-bile že tudi nekaj variant Glavnemu odboru ŽB NOV, katere pa komisija.ni sprejela i Lanske leto pa je-po predhodnem'razgovoru v Žireh na-^гјгуЈ,.! -Idejni- -tsmutek akademski kipar tov'. 'F.tahe'Keržič iz Ljubljane^ in predložil tudi maketo za' spomenik. Maketa je bila nekaj časa dana na upogled občanom. .Prebivalci, ki so si maketo•ogledali, so se povečini strinjali z zamislijo. Krajevni odbor ZB NOV je imenoval poseben odbor za postavitev spomenika. Po prvotnem programu naj bi bil spomenik postavljen že -do 23. oktobra lanskega leta* vendar tako obširnih del ni bile mogoče v tako .-kratkem času izvršiti, • Kiparska dela-je napravil akademski kipar tov. Rtane Keržič. Odlivanje"in ostala.dela pa je izvršil livar tov. Rotar Franc, Gameljne pri.Ljubljani. Arhitektonsko zamisel ža ureditev okolice pri spomeniku je dal ing. Sušnik, kateri je tudi nadzoroval dela. . Skupina štirih bronastih plošč predstavlja štiri liste zgodovine iz NOB; Na prvi plošči je borec s puško v roki, ki poziva ljudstvo na-upor., ^lika na drugi strani predstavlja materialno pomoč partizanom /Dekleta.so v jerbasih prinesle hrano in čevlje/. Druga plošča predstavlja na eni strani internacijo, na drugi strani pa talce /obešanje/. Na tretji plošči je na eni strani kurir - pionir-, ki predstavlja, kako so mladi pionirji med vojno prenašali pošto in obveščali partizanske edinice o udorih ali premikih sovražnikovih" enot. Druga ,stran pa prikazuje pomoč ranjencem in onemoglim borcem med vojno. Na četrti plošči vidimo z ene strani moža -partizana in dečka -pionirja, ko zasajata drevo, kar simbolično prikazuje postavitev nove ljudske oblasti. Na drugi strani četrte plošče stoji vesela žena - partizanka z lovorjevim vencem v dvignjenih rokahj kar predstavlja končno priborj eno in težko pričakovano svobodo. Spomenik je po svoji izvedbi posebnost, saj podobnega spomenika v Sloveniji še nimamo in najbrž tudi ne v sosednjih republikah. Navajam še nekaj podatkov, koliko spomenik stane in kdo je prispeval finančna sredstva. Ti podatki niso povsem točni, ker še ni vseh računov in končni obračun še ni narejen. Stroški: Kiparska dela.........Din 2,100.000.- Li-varska dela . ......,......." 2,890.000.- Kamnoseška dela ............. " 1,200.000»- Dela arhitekta ............. " 220.000.- Zemeljska dela in betoniranje ...... " 1,000.000.- Skupaj.................Din 7,410.000.- Vrednost prostovoljno opravljenih del znaša približno Din 450.000,- za kar se zmanjša gornji znesek. I . Dohodki: - Občinska skupščina Logatec iz proračuna Din 3,500.000.- ALPINA /namesto v proračun občine Logatec/ " . 1,500.000.- - Zbrana sredstva od delavcev v kolektivih; " 224.000.- Zbrana sredstva od ostalega prebivalstva v denarju in lesu.........."... " 330.000.- Glavni odbor ZB NOV . .......... " ' 400.000.- Okrajni odbor ZB NOV .......... " 300.000.- Za predane značke........." . 213.000.- Sindikalna podružnica ALPINA ..... . 100.000.- Trgovsko podjetje KOKRA Kranj ............" 50.000,- Mizarskc podjetje Žiri .................." 40.000.- Občinski odbor ZB NOV Kranj ....... " 20.000.- Prispevki članov .......... . . " 50.000.- Železarna Jesenice /500 kg železa/ . . . " 65.000.- Obresti in razni drugi manjši prispevki _28.000.- Skupaj,,................................Din 6,820.000.- Navedeni zneski niso povsem točni tako pri dohodkih kot pri izdatkih. Vidi pa se, da primanjkuje še manjši znesek za kri-tje vseh stroškov. . Poleg navedenega ima Krajevna skupnost v predračunu predvideno Din 1,000.000.- za ureditev okolice. Mišljeno je, da se uredi .-obcestni zid nasproti spomenika ter teren ob cesti in nad zidom do gornje poti. V gornjih podatkih tudi niso zajeti stroški za izvedbo proslave, kakor tudi ne dohodki Za izvedbo proslave, je prispevala občinska skupščina Logatec znaten prispevek, in pa občinska skupščina Idrija za stroške godbe 120.000.- din. Iz teh vrstic je razvidno, da to ni bilo majhno delo in da zasluži krajevna organizacija ZB NOV posebno pa njen odbor in vsi tisti, ki so na kakršen koli način prispevali k uresničitvi to zamisli, vsa zahvala.Kon-čno se je kraj le oddolžil, Čeprav na skromen način vsem tistim, ki so dali življenja za to, kar danes imamo in od česar uživamo sadove. Večna slava žrtvam za svobodo. Filjpič Alojz GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU 1964. . Smo že v drugem polletju, pred nami so dopusti in novo poskusno prehodno obdobje k skrajšanju delavnega časa . Napraviti moramo finančni obračun I. polletja in predložiti ustrezne dokumente organom družbene kontrole. Ne sme pa tudi mimo nas samih ta fezultat polletnega dela in :zato v spodnjem sestavku podajamo sliko gospodarskega stanja koncem meseca junija. Povdarjamo pa, da podajamo samo približno stanje, ker bodo točni podatki znani šele po 2o. juliju in takrat oziroma po dopustu bodo' člani kolektiva lahko" podrobno spoznali rezultat prve polovice leta. V prvih šestih mesecih smo proizvedli skupaj 312.489 parov raznovrstne obutve, medtem, ko smo lansko leto v istem času proizvedli 279.497.parov. Tako se je v letošnjem letu povečala proizvodnja za 11,8% po količini. Vrednost proizvodnje pa se je povečala v primerjavi.z istim obdobjem lanskega leta za 13,5 %• Prav tako uspešna je bila v letošnjem prvem polletju prodaja. V šestih mesecih smo prodali oz. fakturirali 288.538 parov, lansko leto pa 2^2.945 parov, kar predstavlja 24 % povečanje v letošnjem letu. Prodaja oz. fakturirana realizacija po vrednosti pa je letos večja za 47 %. Predvsem je treba povdariti, da je bil ravno v letošnjem letu izvoz znatno višji kot lansko leto zato je tudi celoten rezultat prodaje ugodnejši. V letošnjem prvem polletju so tudi investicije precejšnje, saj znašajo preko 2o milijonov din. Sredstva za investicije smo črpali iz poslovnega sklada, delno pa tudi iz amortizacije, ki ne pripada poslovnemu skladu. Sredstva smo ' namenili za opremo in posojilo Generalexportu, prav tako za nakup opreme. V času od 1.1. - 30.6.1964 smo brez obračuna za junij izplačali že skupaj 274,664.358.- din brutto osebnih dohodkov. Konec junija letos je bilo v našem podjetju povprečno 863 zaposlenih dočim pa v istem času lansko leto 839 oseb. Na osnovi teh skopih podatkov je mogoče ugotoviti, da smo dokaj uspešno zaključili polletno poslovanje. Seveda smo zgornje podatke nanizali le približno, toda kljub temu naj kolektiv z isto vnemo nadaljuje s svojim, delom in uspeh prav • gotovo ne bo izostal. , , Izidor Rejc SODELOVANJE S PODJETJEM "ČEVLJAR" GORENJA VAS. Več'ali manj je znano vsem članom kolektiva, da smo ustvarili v preteklih letih razmeroma tesno poslovno sodelo-. vanje z obrtnim čevljarskim podjetjem v Gorenji vasi. S pre-^ hodom' s pretežno ročno na pretežno strojno izdelavo obutve v zadnjih letih, smo občutno povečali zmogljivosti montažnih oddelkov, medtem, ko smo zmogljivosti prikrojevalnice in prešivalnice povečavali več ali manj le s povečavarijem delavcev v teh oddelkih. Kljub prizadevanjem, nismo popolnoma uspeli uskladiti izdelovanje gornjih delov z montažami, kar je večkrat povzročalo resne težave, posebno zastoje v proizvodnji. Pomanjkanje gornjih delov je predstavljalo ozko grlo naše proizvodnje. V takih razmerah se je samo po sebi ponujalo sodelovanje "ČEVLJARJA" iz Gorenje vasi, ki je izdeloval gornje dele in ki je imel nekaj prostih zmogljivosti. ./. Kljub določenim težavam, te so bile predvsem v tem, da nam naš kooperant ni mogel vedno izdelati dogovorjenih količin, je sodelovanje ^otekalo v obojestransko zadovoljstvo ,ift. po dobrih poslovnih načelih. V zadnjem času pa je kolektiv tega podjetja prišel do spoznanja, da kot samostojno podjetje nima kdo ve kakšne perspektive. Zaradi tega se je po daljših razpravah in razgovorih na referendumu odločil z veliko večino; da se priključi k našemu podjetju. O "priključitvi je že razpravljal Delavski svet našega -podjetja, končno pa bo tudi naš kolektiv o tem odločal na referendumu. Ni nobenega dvoma, da se bo tudi naš kolektiv z veliko večino odločil za priključitev tega podjetja, ker to narekujejo predvsem gospodarske koristi obeh podjetij. Naše prodajne možnosti 30 precej večje kot so naše proizvodne zmogljivosti. Neprimerno več n'aših izdelkov bi lahko prodali v naših trgovinah, pa tudi izvozili bi lahko precej več. Proizvodnje nismo mogli povečari prav zaradi pomanjkanja gornjih, delov odnosno zaradi pomanjkanja primernih delavcev v kraju, ' Dosedanje podjetje "ČEVLJAR" bi postal posebna ekonomska enota našega podjetja z enakimi pravicami in'dolžnostmi, kot jih imajo druge ekonomske enote podjetja, izdelovala pa bi še naprej le gornje dele čevljev. V svojem obratu bi zaradi tega lahko pojačali montažne oddelke in s tem znatno dvignili proizvodnjo. To pa je naš cilj in koristno tako za oba kolektiva, kakor tudi za skupnost. ■ . Upamo, da bo tako prišlo do še tesnejše povezave med tema dvema kolektivoma in da bodo težave, ki nastajajo zunaj kolektivov in ki zavirajo tako združitev, ki je gospodarsko in družbeno popolnoma upravičena, kmalu premagane. šuler Peter NAGRADE SO RAZDELJENE ____ V zadnji-številki našega lista smo obljubili, da bomo objavili izid tekmovanja mladinskih aktivov za dvig produktivnosti. Ker smo tekmovali tudi mi, bo gotovo marsikaterega zanimalo, kdo je bil nagrajen in kašen uspeh je dosegel naš aktiv. 1. Prvo mesto in prva nagrada je bila podeljena aktivu ZMS, Strojne tovarne Trbovlje»televizor v vrednosti 2o7.ooo.-dinarjev. Podelitev nagrade je bila utemeljena s tem,da je aktiv s svojimi predlogi omogočil podjetju 5o milijo- ~~'nov brutto prihranka v enem letu. -------——— ■ . -i . ■ ■■ , 1 t ■ i 2. Druga nagrada, televizor v vrednosti 175•oco,- dinarjev je bila podeljena mladinskemu aktivu v obratu ISKRE na Otočah. - 3« Tretje mesto so dosegli_mladinci aktiva tovarne SAVA.iz Kranj a.in to.radiogramofan v vrednosti Bo.oco.-dinarjev. Ostali vfstni red je bil sledeči: ^ ; .. I Vf četrto mesto'je dosegla-mladinska organizacija Litostroja > "peto mesto mladinski aktiv ALPINE'iz Žirov, šesto mesto pa mladinski aktiv tovarne koles ROG iz. Ljubljane. '' ■ ■ : " ' \ ...... \ ' Nagrajeni so bili tudi "posamezniki, ki sp se;udeležili tekmovanja. ? - - ■ . J ; ■ , ■ _ Prvo nagradm je dbbil-Tone Avsenik, ki je zaposlen v obratu ISKRA v Otočah in sicer:primo "Pretiš", v vrednosti 29o.oaov- dinarjev Drugo nagrado- je prejel Štefan Kovač iz Strojne tovar ne v Trbovljah, moped v vrednosti- 218.ooo.- dinarjev. - Tretjo nagrado , kolo znamke'ROG,., je .prejela Mubi -.. ■; Cvetka iz mladinskega aktiva ISKRA KranjT -------------------— Na tem tekmovanju je sodelovalo 42 mladinskih aktivov Peto mesto, ki ga je dosegel naš mladinski aktiv, pomeni vsekakor lep uspeh. Prav lahko bi se potegovali tudi za viš je mesto in eno od nagrad, če bi se v večjem številu in z večjim prizadevanjem vključili v to tekmovanje. Kljub temu pa upam, da kolektiva nismo razočarali in da smo po svoje prispevali k afirmaciji naše delovne organizacije. Jože Bogataj NOVOSTI IZ PIRMASENSA. Pirmasens je mesto čevljarske industrije, saj se je v tem mestu skoncentriralo 25o čevljarskih tovarn in več tovarn za izdelavo čevljarskih strojev in ostalih pritiklin , po-"^■-vtrebnih Čevljarski industriji. Ta koncentracija čevljarske indu&t-rije je razlog, da se ravno v tem mestu vrši vsake tri leta svetovna razstava čevljarske industrije. Kajveč razstavijalcev je domačih, poleg teh pa so zelo-močno zastopane industrije iz Francije, Italije, Avstri-j e- -in - Ve-lika—Br4t«-ni je...... Razstavijalci rELzlag-ajo in nudijo stroje, orodje in '"^—ostale naprave za čevljarsko industrijo. Poleg tega so raz-°^--^,st avl jeni tudi vsi osnovni in pomožni materiali, kakor tudi za čevlje, Omenili bomo le najznnivejše stroje* materiale, modele in ostale izdelave čevljev, katere smo ob tej priliki videli. Zelo se izpopolnjujejo stroji za cvikanje konic, sicer vsaka tovarna na svoj način, vsi pa stremijo za tem, da bi vsak stroj nacvikal gornje dele čim dalj proti zgibu t.j, da bi odpadlo čim več dodatnega dela s cvikanjem stranic. Nadcljne izpopolnitve so bile izvršene za cvikanje usnja z-občutljivo barvo na vročino in drgnjenje, zato škarje ne podrgnejo usnja na konici, temveč iste navlečojo golehice le preko roba notranjka, med tem ko goltnice navlečemo preko kopita samo s kleščami. Za oblikovanje petnega dela po vstavi opetnikov so bili- razstavljeni hidravlični stroji, kateri petni del pred cvikanjem dobro predoblikujejo. Efekt tega dela je znatno boljši kakor na našem stroju. • Proizvajalci strojev so se prilagodili potrebam čev- _____ Ijarske industrije tudi pri izdelavi škornjev. Ti so namreč postali moderni povsod. V ta namen so preuredili več strojev, in sicer: za cvikanje opetja, stiskanje podplatov, pritrjevanje peta in druge. Posebna novost, ki je v zadnjih letih prodrla iz Amerike v Evropo, je montažna izdelava čevljev. Podplati se pred namestitvijo dokončno obdelajo - rezkajo, barvajo in polirajo ter na to prilepijo na čevlje. Ta način izdelave je primeren za večjo serijsko izdelavo in ima- veliko prednost, ker je cenejši, razen tega pa pri obdelavi podplatov ne roniramo gornjega usnja. Razstavljeni strojni so bila dveh vrst in sicer za posamično obdelavo podplatov feli notrqpjkov, kakor tudi za skupinsko - veliko serijsko obdelavo, -kje|r se obdeluje istočasno po 2o parov podplatov. . > Tovarna šivalnih strojev PPAPP nas je tudi ob tej priliki presenetil^ z novimi, zelo praktičnimi stroji. Med ostalimi smo videli tudi stroje,kateri se dajo z menjavanjem raznih delov in vodil uporabljati za različno operacije. Ta vrsta strojev je posebej zanimiva za naše podjetje zarndi češče menjave modelov. Posebej omenimo desno-ročni strčj z napravami za obrobno šivanje z nožem ali brez noža in za prišivanje raznih obrob. Nadalje dvoigelne šivalne stroje z odstopom igle 0,8 mm z aparatom za povlačenje nitk ali brez njega. Iz popolnjeni 00 tudi stroji za všivanje podloge "kantirke", ki imajo poglobljene nože in napravo za vklapljanje noža. Klasično vulkanizacijo.na osnovi kavčuka postopoma epodrinjajo PVC materiali - plastične mase, katere se vbrizgavajo, pod velikim pritiskom v modele. Na sejmu je bilo v pogonu več strojev za vulkanizacijo na osnovi kavčuka, kakor tudi z vbrizgavanjem plastičnih mas. Smučarski čevlji se izdelujejo že po obeh načinih in se zelo hitro uveljavljajo na tržišču. Pri tej izdelavi se gornji deli nacvikojo kakor za zbito izdelavo, medtem ko spodnji del čevlja direktno privulkanizirajo na gornji del". Te naprave so zelo drage in se splačajo le pri večjih količinah. Glede materialov gre razvoj naprej pri uporabi nadomestkov usnja. V čevljih inozemske proizvodnjo je manj usnja, kakor v naših proizvodih, kajti ti proizvajalci imajo na razpolago vse mogoče materiale, ki nadomeščajo usnje. Posebn? zanimivost je bilo umetno gornje usnje, tako dobro imitirano, da se pri gotovih čevljih skoraj ne razlikuje od pravega usnja. Тз novost je prišla v Evropo iz Anerike in ima vsled nižjo; "cene, enostavnejšega krojenja in enake debeline precejšnjo prednost od pravega usnja. Na razstavi ni manjkalo tudi imitacij tjulenove kože za izdelavo moških čevljev, kateri so zadjije čase zelo moderni, \ Opazili sqo, da naša proizvodnja ne zaostaja za nemško modo. Pazone kopit so slične našim, le za, otroško obutev Imajo bolj praktično' pol-okroglo obliko. Barvne kombinacije niso kontrastne, razen črno-bele, katero, je ostala še v modi. Lak usnje se uporablja le še kot kombinacija in je v upadanju, medtem ko so razni prešanci in antilopi se vedno mo-derni. Vrtane salonke zamenjujejo salonke iz mrežastega materiala. Salonke imajo spredaj raven izrez, na straneh pa so globoko odprte. Modelni so tudi nartni jezički in diskretni okrasi v obliki manjših gumbov ali ozkih pentelj. Tanke pete pri salonkah se opuščajo. Športni čevlji so v nartu višje zaprti in okrašeni le z grobejšimi okrasnimi šivi. Opažati je, da v modi prevladuje, vsaj v Nemčiji, praktičnost in udobnost. Pri ogledu dveh tovarn obutve smo opazili isto kot na razstavi t.j. večja uporaba umetnih materialov in čimveč takšnih okrasov, s katerimi z manj dela dosežejo primerno efikastnost izdelka. Zelo veliko skrb posvečajo finiširanju in adžustiranju obutve. Za dosego visoko storilnosti uporabljajo razne pripomočke, skrbijo,- da ima delavec vse pripravljeno na delovnem mestu, nasprotno pa od delavcev kljub brzini zahtevajo veliko natančnost. Iz razgovorov smo izvedeli, da so zelo redki primeri kjer bi bilo potrebno vračati polizdelke nazaj v popravilo. Režijske stroške znižujejo na ta način, da zmanjšujejo število neproduktivnih ljudi s samo kontrolo.in natančnostjo vseh delavcev. V tem članku so na kratko omenjene najvažnejše novosti, katere smo videli na sejmu v Pirmasensu z namenom,• da bi o tem informirali kolektiv. Nekatere novosti so prav zanimive in vredne podrobnejše razprave, Franc Gantar KAKŠNE ČEVLJE NOSIJO V ZAHODNI NEMČIJI? Na vprašanje ni lahko odgovoriti, ker v milijonskem mestu vidiš tisoče modelov obutve raznih oblik in barv in pogostokrat je težko ugotoviti, če je desen sprejet na tržišču kot masovni izdelek, kot jalov poskus uvajanja novih modnih tendenc ali pa kot odprodajna vrsta iz prejšnjih sezon. Kljub taki raznolikosti obutve v izložbah in na nogah potrošnikov, bom skušal bralcem prikazati nekaj značilnosti in modnih novosti, ki sem jih pred nedavnim videl v MUnchnu. MOŠKA OBUTEV je v glavnem solidna ter so se odražali predvsem naslednji tipi : a/ Lahek moški salonski čevelj iz črnega telečjega boksa v strogo koničasti obliki. Včasih jo tak čevelj kombiniran s prešancem izrazitih desenov (slično kakor naš art, 6521), ali pa v celoti iz močno poudarjenega prešanega usnja. Kroj je navadno pariški ("bczec") in le redkokdaj derby, b/ Masovnejši je športni tip moškega polčevlja no. nekoliko širši polokrogli fazoni z izrazito ploščato konico. Široka fazona italjanskega porekla v Zahodni Nemčiji ni bila masovno sprejeta. Ta tip čevlja ima običajno podplatni rob z ozkim, gostim zobčanjem ali pa z močnejšim in redkejšim zbbčanjem, medtem ko so podplatni vložki (vulsti) manj pogosti in markantni- kakor v prejšnjih letih. Nekatere golenice prevladujejo gladki modeli ali pa modeli z malimi okraski. Poudarek modela torej ni v razčlenjenosti in obdelavi golenice, temveč v fazoni in predvsem v kvalitetnem finišu. Masovno se uporablja anilinski boks raznih pastelnih nians rjavkastih tonov, v manjših količinah pa velur kapucinsko rjave ali pa karamelno rjavkasto drap barve. Za vsakodnevno uporabo je na izbiro širok asortiman pletenih čevljev od svetlejše do temnejše rjave barve. c/ Skoraj vsi modeli moških sandal imajo preoblečen izoblikovan notranjik relativno široke oblike. Material je sličen kakor pri zgoraj onenjeneia športnem tipUj golenice pa so v sličnih izvedbah kakor jugoslovanske California sandale. Zanimivo je, da se gornje usnje Kvetlin nlann ne uporablja niti pri odprtih sandalah, ŽENSKA OBUTEV je kakor po n..vadi izredno raznovrstna, polna kreatorskih fantazij in modnih poskusov. Tudi to grupo skušajmo radi lažjega pregleda razvrstiti v tri skupine; a/ Galanterke so se vedno v izrazito koničasti obliki, vendar z nekoliko nižjo in močnejšo peto. Uvaja se širši izrez ter povišan nartni jezik, Salonke so redke, nekaj več vrst je bilo opaziti v kombinaciji boksa z lakom in antilopa z lakon, pretežna količina pa je iz finega gladkega boksa, medtem ko se prešano usnje v tej skupini ne uporablja. Poleg črne in bele barve skušajo uvajati tudi razne nianse drap in rjavkaste barvo v komercialnih nazivih champagner, sahara, mirabelle, brunette itd. Kovinski okraski in dekorativne mašne' so v celoti odpadle, b/ letng salonka je bila v tem Č'jsu najmočneje zastopana in to skoraj izključno bele barve. Modni poskusi zgoraj omenjenih rjavkastih in 'Irap tonov se na nogah potrošnic še niso videli v večjih količinah, Pete so visoke 4 do 6 cm, običajnih klasičnih, nekoliko močnejših oblik, medtem ko je spodrezana peta Louis XV, iz modo, V manjših količinah uporabljajo folijasto peto v imitaciji usnjenih medpetnikov. Vrtana salonka je na odmiku., pač pa se masovno nosijo pleteno salonke ali pa salonke z večjimi neregularnimi izrezi v vidu širših zaobljenih paščkov. Ta tip pa se že približuje sandali z odprto ali zaprto opetnico, toda z zaprto konico, c/ Damske sandale imajo pete različnih v .i sin, v d klasičnih oblik v višini 4 do G cm, preko .prire-zanih, ovalnih in diubolo (mambo) do nizkih san-dalnih, V srednji peti ao običajno barvo, prt nižjih petah pa prihajajo v polni meri do izraza razne svetlejše pastelne barve boksa in delno tudi velurja. Lak usnje se za sandale ne uporablja. V vseh večjih izložbah je bilo opaziti nov tip domskih sandal italjanskega porekla, pod nazivom "Cleopatra", ^zdelane so iz nepodloženega močnejšega anilinskega boksa v raznih beš in rjavkastih tonih. Po vsej površini golenice in delno tudi po notranjku imajo izrazite suhe odtise raznih egipčanskih vzorcev. Konica je poševno prirezana, peta pa je ovalna,nižja diabolo, prirezana in le redkokdaj sandalna. Tudi pri OTROŠKI OBUTVI je bilo opaziti veliko izbiro solidnih enostavnejših krojev. Dekliški spomladanski čevelj ima v glavnem nartni pašček, fantovski čevlji in sandali pa so aličnih oblik kakor moški deseni, Pazona je skoraj povsod polokrogla, brez izrazitih tendenc. Pri manjših veličinah se uporablja tudi lak usnje. Moška in ženska obutev je redkokdaj v barvnih kombinacijah, medtem ko je precejšen del otroške obutve dvobarven, (črno-belo, črno-rdeča itd.) Jože Gantar VPRAŠANJA - PREDLOGI - PRIPOMBE - ODGOVORI • Tovariš odgovorni urednik! Takrat, ko sera na seji Delavskega sveta odločno poki-mal; dene naj se napis in še kaj na streho tovarne, nisem niti vedel koliko bo to zahtevalo denarja. Oni večer pa, ko se je jelo svetiti raz strehe mi je padlo v glavo, da ta svečava le ni tako poceni. Bi hoteli prosim, na svetlo spraviti stroške vsega tega. Že v naprej - hvala! Sitne ž Odgovor: Računi še niso vsi skupaj, vendar tudi mi že ,-mižikano kot mižikata črki 1 in i na strehi. V bodoče dobro premislite predno prikimate! Dragi urednik! Lani sem bil v Unagu na dopustu. Letos pa «e bom šel tja zaradi tega, ker ni plaža niti toliko urejena, da bi varno prišel iz morja. Ves potolčen po nogah nisem mogel imeti kratkih hlač še dva meseca po tem. Pozimi so bile pa še dolge premalo tople. Če hočete mene pa tudi mnoge drugo opraviti v Umag, napravite dober dohod v morje- in iz njega. To se zdi bi ne stalo toliko denarja. Če se vam predlog ne zdi umesten ga ni treba objaviti, sicer bi pa zelo rad prebral vaše mnenje o te#. Odgovor: ^ar se tiče vaših nog je res, da jih marsikdo rad pogleda in zato pazite nanje. Plaža se sedaj urejuje in je že varna, predvsem pa ne glejte okrog sebe, ko greste v vodo in iz vode. Tovariš urednik! Se vam zdi, da je sedanji tarifni pravilnik dosti boljši in pravičnejši od dosedanjega? Za odgovor prosi pesimist, ^dgovor: Zdi se nam, da smo tarifni pravilnik spremenili in popravili z namenom, da bo boljši in pravičnejši, V praksi pa se še ni imel prilike izkazati in počakajte še ^atek čas. Uradniku! Tole bi pa jaz rada vedela: kako, da se je tako malo članov kolektiva prijavilo za počitnice v naši počitniški skupnosti v Umagu. Kaj je to res visoka oziroma povišana cena ali jo naveličanost enega kraja. Če to veste, povejte mi prosim! Plavalka Odgovor: Hišice v Umagu so zasedene do konca avgusta. Tudi ceno počitniškemu penzionu je sklep DS o regresu znatno znižal. Torej, naveličanosti ni ! KAJ PRINESE NAM POLETJE Pomladni čar odšel je ргоб, ko k nan eavel je veter vroč, po svoje čuti vsak od nas, da tu je spet poletja čas. Na travniku se kmet poti,, ko svoje si seno suši in toče se boji ta čas, ko žito že prehaja v klas. Poletno sonce blagi čar, v njem uživa vsaka stvar, mladina v vodi pleše twist, in revmo greje penzionist. V večerih toplih mladi par, ko že vznemirja nas komar, na rendez-vous se svoj poda, ljubezen vročo šepeta. Močno poletja čuti žar, kdor: v tovarni služ'denar, ko ton v vročini se poti, oddiha si nočno želi. Zdaj knalu bode srečen vsak prestopil spet tovorne prag in na oddih se bo podal, da novih bo noči nabral. Mnoge vabijo planine, da naužijejo se njih niline spet druge nika klima blaga nan %e znanega Unago. Naj kamorkoli kdo že gre, veselo naj mu bo srce, nabere novih naj noči, ko konec bo dopustnih dni. ŽAKELJ TONI 'mm, J • t — mv •KRI Ž. ANKA 11 3 fl 1? 1 |®i 0 ]|2 t i' u ■i p i % M Ф ,0 R K, Ml R X K (A 2o J. 3: K t? M X # 1 fj 'f 25 X 'f 1/ vJ T (1 X I K/ 1- X R 9 3o X Њ R .,K Џ 1 X % C E N 'A ff X A J f (V L 1 Д X/ ЈГК^ 1 X p }V/ T f) X 4o K % A v X 5 p 0 R X 7 44 45 t X ■Џ D 0 h R 0 w X 4 0 r ( 49 X 'P l\ v J p X % [ X K-i '5 B T i J 54|v J it 1 v' \/ A i n IX % -t T \- i N •KRI Ž. ANKA VODORAVNO: 1» vrsta usnja; 8.pripomoček pri izdelavi usnja;15ropazuje; 16. varuh domcčega ognjišča pri starih Rimljanih; 1?.žensko ime; 18. mehko vita preja; 2o. glasbilo; 21 ikraj ne Gorenjskem; 24.zev (dva vokala skupaj); 25. zaimek; 26.ravs;27.majhno .okonce; V 29.ožina na Malaki;'^o«pritrdilnica; 31.sončna svetloba; 32.Red;34.nem-• ški predlog;35.krinkQ;36.verovanje; 38.rastlina,ki je bila upodobljena na korintskih stebrih; 4o.apisi; 41.strojilo;43.3veja;44.znani tirolski slikar (Lienz);46.dišavna rastlina;43.amoreti;49.začetnici največjega sl.pisatelja;.5o.nota ' iz solmizacije;51.pogan; 52.živ-Ijenska tekočina; 53. satovje;-54.dobiti;-55.znamka avtomobila; 56.nemška socialist.pisateljica (1858-1934.). REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: 1. Dardanele, 9. Miro Gerar, 17. atentat, 18. kra, 2o.-imovina, 21. resor, 22.Absalom, 25. lakaj, 26. Ike, 27.IG, ^-ta, 3o. Aim, 3. dejanje, 35. nebo, 37.IT, 38.ZAR, 39. peki, ' 4o, psovati, 42.la, 43.njiva,45. trava, 46. KP. 48.1rma, 49. NAVPIČNO: 1.tekočina v ustih; 2.žensko ime; 5.pogorje na Kreti 4. predlog; 5.ilovica; 6.veznik (čeprav) ; 7. umetnost•,znanje lat 8.mlečni izdelek;9» panj, na katerem ee seka; lo.majhna praska; 11.začetnici pisatelja Bajk in povesti o Gorjancih; 12.vrsta usrja; 13-nestrokovnjak;14.del pohištva;15.vrsta živali?;i9. moško ime;21.plemstvo(naslov) ; 22. mazila, ki se rabijo pri izdelavi čevlja(kapice)23.dodatek, prit Iklina; 26.skopijenec; 28.stopica; 31.priimek znanega kirurga Lj.bol.; 33.eskimska bluza;33.duho vnik starih Medov (čarodej); 36. ime urednice našega glasila;37.prebivavci lur-čije;39.lenuhi pri čebelah;41. log; 42.neumen; 45. brinovec; 46.primorski vzklik; 47.vrsta. VSEBINA ■ :' ■ ri i ' ■ ^ Delavski svet-patekla mandatna doba 1 Odkritje .spoincmika padliia borcem in žrtvar.: fašizma 4 Končno _tudi v Žireh spomenik žrtvam za svobodo ...... .....4.. Gospodarjenje v prvem polletju ' 7 Sodelovanje s pcdjetjem"Čevljar" Gorenja vas • ■ ' 8 Nagrade so razdeljene _ • lo Novosti iz Pirmasensa . 11 Как-зпе čevlje jnoBlj o -,y gahcdni Nemčiji 14 .VptraŠanj Q~prcdlogi - odgovori ■. 16 Kaj prinese nam polstje 18 - Križanka "19 Izdaja komite ZI.IS ALPINA Žiri. Ureja uredniški odbor«Glavni urednik Majda 'i'rček,odgovorni urednik Peter Šulor, Založila ALPINA,tovarna .čćyljev ,Žiric , Žiria»julij 1964 . ..