Književna poročila
porediti in konfrontirati v privlačno situacijsko komiko. Satire (Snujem novo društvo, Kandidiram) so boljše od humoresk. Škoda, da pisatelj ni še katerikrat, pa krepkeje podrezal v naše purgarske razmere. Črtica «Grohar Jakež» zbog svoje sentimentalnosti in pokopališke tragičnosti ne spada v tak okvir.
Dr. V. Korun piše udobno čitljiv jezik. Vendar mu je slog včasih preveč na* trpan z osladnimi okrasnimi pridevki in nebistvenimi stranskimi stavki, ki po nepotrebnem motijo pripovedovanje in so neprisiljenemu razvoju komike cesto prava cokla. Mestoma naletiš na občutno predolge stavke. Tako ima zadnji stavek  na 50. strani  (Hero  in  Leander)  91  besed,  takoj  prihodnji pa 65.
Dr. Pavel Karlin.
Zvonimir Kosem: Morje. Drama v štirih dejanjih. Ljubljana 1924. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zlata Milanovič se za odsotnosti zaročenca kapitana Blagovica seznani z dr. Vrtačnikom, ki si jo je znal osvojiti. Ob prihodu kapitana Blagovica pa se v Zlati razvname duševni boj, iz katerega se lahkoživo dekle reši s tem, da brezbrižno zavrže svojega zaročenca. Kapitan, «prerok ljubezni in človečan« stva», se mirno umakne in odpotuje spet na morje, toda njegov odhod provzroči usoden polom v družini. Darinka, Zlatina sestra, je na tihem ljubila kapitana, a brezupno, in si poišče leka nemirnemu  življenju v smrti.
Zlato pa razočara zakon z Vrtačnikom ter se zastrupi. Poleg glavnega dejanja so še epizodni dogodki stranskih oseb, ki se vse krečejo okrog pro* blema ljubezni. Drama se odigrava v obmorskem kraju in scenično so dejanja prav dobro pogojena. Toda: — toda drama to ni! Ne rečem: snov bi bila čisto prikladna za kako novelico, in tudi jezik bi bil za to obliko pripovedo* vanja primeren. Drama pa zahteva lapidarnosti, ostro izklesanih značajev in brezobzirne borbe. Osebe so zelo medle, nežive skoro in njih dejanje in nehanje je bledikavo. Vzemimo na pr. kapitana Blagovica. Pisatelj nam toliko govori in govori, da je bil kapitan velik bojevnik za resnico in pravico, da je bil prerok človečanstva itd., dočim napravi ta junak na nas vtis liričnega, šibkega človeka, ki sta ga sama mehkoba in dobrota, ki ni niti toliko bistroviden, da bi pregledal lokavost svojega tovariša. Sploh govore vse osebe zelo mnogo, mestoma celo vzneseno lirično, patetično, dasi je drama vendar čisto realistična! Tudi ni na* slov «Morje» nujno potreben naslov. Prav tako bi lahko prenesel to dejanje v kako drugo mesto in dal naslov «Vihar» ali pa «Nevihta» itd. Problem «lju« bezni» pa tu ni obdelan na nikak nov način, vrhutega čutiš, da je drama «sestav* ljena» pač po vseh pravilih, ki so jih izumili epigoni naturalizma, dasi sile naturalistov ni v nji.
Naslovna stran je zelo neokusna. Tista ilustracija nikakor ni v čast ne slikarju, pa tudi ne založbi.                                                                      Miran Jarc.
Alojzij Remec: Iz moje domovine. Mlade povesti. 1922. Založila Goričar & Leskovšek. Celje. Str. 193.
V pisani knjigi, katere pestra zunanjost naj menda ugaja krogu čitateljev, za katerega je pisana, je pisatelj Remec zbral svoje prvo cvetje. Vidim v beli hiši mizo, okoli katere sede vaščani v zimskem večeru in prisluškujejo zgodbam, ki jih razproža izpod svetil jke vaški študent: tem so te povesti namenjene, dasi ne vse enako posrečeno. Ne bom se spuščal v njihovo naštevanje in v navajanje njihove vsebine. S tem bi po mnenju mnogih zadostil nalogam pravega kritika, a bi tudi knjigo docela izčrpal: ker snovnost v njej prevladuje vse. O samo* niklosti sloga je še komaj možno govoriti; Cankar in Meško sta imela močen vpliv na pisca.   Mnogo  je  mehke,  sanjave  sentimentalnosti, ki bo  v  današnji
635