C. Z.:
Svoboda.
>5^^^^L^       edel   je   mali   Slavo ob šumljajočem potočku.   Truden  je
Ma^.   W     wW      bil,   zamišljen   je  zrl v vodico.   In  govoril  ji  je:  ,,Cista
VS&,j8L    3        vodica,   priskakljala   si   iz   sivih  temnih  gor,  povej  mi,
^^Sfi^^         ali   si   videla   tam  Svobodo, lepo ženo, ki sem sanjal  o
T^^§?§\    njej.   Glej, prikazala se mi je v prvi noči po dnevu, ko
(fc,     J^jj   sem čul o njej.  Mamica mi je pravila o Svobodi. Daleč  .
(l^^^   W    po   svetu   hodi   med ubožnimi in bogatimi ljudmi.   Naj-
/^V^^Rj^Rf     lepša   žena je na svetu   z   zlatfmi   lasmi  in   tako  čistimi
V^^SjSS^      očmi   kakor si ti, bistra vodica.   Obišče samo izvoljence.
In če jo človek  ugleda  samo  enkrat,   mu   pusti v srcu   večen  spomin   na
sebe. Očaran je  človek od tega   hrepenenja.   Nima   miru,  blodi   po   vsem
13
svetu in išče povsod samo nje. Povej mi, usmiljena vodica, ali si jo videla, ali jo poznaš? —
Ni mu vedel odgovora nemirni potoček. Veselo je skakljal dalje, in ribice so se poigravale s porednimi valčki.
Mali Slavo pa se je napotil dalje v mogočni, temni gozd. Truden, jako truden je že bil in sedel je v mah. Zrl je v zelene vrhove, ki so se pogovarjali skrivnostno, kdo ve o čem. In vprašal je šumljajoče vrhove: ,,Ljubi prijatelji, visoko se dvigate v sinji zrak; povejte mi, ali biva nad vami Svoboda, najlepša žena ? Mamica mi je pravila, da se dvigne časih v zlatih tenčicah v višave in gleda na ljudi, ki hodijo po zemlji. Kakor solnce se sveti, in gorje tistemu, ki jo zagleda tako krasno. V srcu mu ostane večen spomin nanjo, po svetu blodi brez miru iz kraja v kraj in išče samo nje. 0, videl sem jo, dragi prijatelji, in iščem je brez pokoja! Povejte mi, dobri, šumljajoči vrhovi, ali jo poznate?"
Brezskrbno so kramljali zeleni vrhovi dalje in niso mu vedeli odgovora.
Se dalje se je napotil Slavo. Se bolj je bil truden. Crna noč je že padla na zemljo. Legel je v travo in zrl je v zlate zvezdice. Iskal je Svo-bode med njimi: ,,Dobre zvezdice, povejte mi, ali biva med vami v ne-besih prekrasna Svoboda? Mamica mi je pravila, da pusti nebesa v srcu tistega, kdor jo je ugledal samo enkrat. Ali je v nebesih?"
Mežikale in nasmihale so se mu drobne zvezdice, a odgovorile mu niso.
In Slavo je zasanjal v tihi noči. Prav nalahko je prišla po rosni travi Svoboda k njemu v vas. Mehko roko mu je položila na čelo in govorila mu je s sladkim glasom: ,,MaIček ljubi, iskal si me v čistem potočku, v zelenih vrhovih, pri nebeških zvezdicah. Tod in vsepovsod sem jaz doma. Tudi v tvojem srcu kraljujem. Ugledal si me bil nekoč v sanjah, in od takrat sem v tvojih mislih, od takrat sem tvoje hrepenenje. Glej, ljubi mali, v srcu vseh sem. Ko ne bi živela med vami, ne bi tvoj narod premagal tujca, ki mu je hotel smrti. Ko ne bi hrepeneli po meni, najlepši, najdražji, ne bi se vzdignil ves tvoj narod kot en sam človek z eno samo mislijo zoper gospodarja — tujca. Jaz sama sem vas združila, jaz sama sem vas vodila k najsijajnejši zmagi — k Svobodil In sedaj sem tvoja, ljubi mali, sedaj sem vas vseh, vsega tvojega slovanskega naroda."
Poljubila je dečka na belo čelo in tiho je odšla po rosni travi, da se razodene še mnogim drugim.
Slava so zbudili svetli solnčni žarki. In zavriskal je v mlado jutro: ,,Svobodo sem našel, Svobodo! V mojem srcu živi prelepa Svoboda! O, domovina slovanska, rod moj slovanski, samo v Svobodi je tvoje življenje! Ona nas druži, ona sama je naša neusahljiva Ijubezenl"
Našel je mali Slavo Svobodo. Tudi vam se pokaže, moji Ijubi mali bratci in sestrice, kdor je ni še videl.
14