LETO III * ŠT. 2 Celje - skladišče D-Per 214/1958 1319650810,2 GLASILO 0 ELOVNEGA KOLEKTIVI TOVARN E EMAJLIRANE POSODE CELJE _/1Jaš 2 v skupni proizvodnji. Emajlirana posoda je tipičen predmet široke potrošnje. Povpraševanje po emajlirani posodi je izredno veliko. V tej skupini proizvajamo navadno emajlirano posodo, poltežko posodo »Ideal« in težko posodo »Eterna-special«. Postavljeni plan za leto 1957 v količini 4500 ton je podjetje doseglo s 107°/o. Kljub temu pa še zdaleka tovarna ne krije potreb domačega tržišča. Če vzamemo prodajo posode v letu 1954 kot index 100, dobimo sledečo sliko: 1954 100%> 1955 102,8%> 1956 110,4%> 1957 154,8%> Gornja slika nam nazorno pokaže močan porast prodaje emajlirane posode v zadnjih štirih letih. Ta porast pa je nastal zaradi zmanjšanja izvoza v lanskem letu, deloma pa tudi zaradi večje produkcije. Sortiment pri raznih vrstah posode se je nekoliko skrčil iz razloga, ker so nekatera posoda že zastarela, in počasi-odmira na trgu, pa jo je bilo potrebno izločiti iz proizvodnje. Podjetje teži predvsem za modernejšimi Oblikami posode, upoštevajoč spremembe pri porastu življenjskega standarda. Zanimiva pa je vsekakor analiza porabe posode na osebno letno v kilogramih po posameznih republikah naše države: 1954 .1955 1956 1957 kg kg kg kg Srbija 0,18 0,17 0,18 0,20 Hrvatska 0,20 0,24 0,24 0,38 Slovenija 0,40 0,43 0,42 0,65 Bosna in Herc. 0,13 0,12 0,14 0,18 Makedonija 0,18 0,16 0,15 0,22 Črna gora 0,04 0,05 0,03 0,06 Primerjava podatkov iz leta 1957 nasproti prejšnjim letom nam pove, da se v vseh pokrajinah kakor tudi v državi poraba posode na eno osebo v kg občutno veča. Največji porast porabe posode je v Sloveniji, ki pa je v primerjavi s porabo v drugih evropskih državah, kjer porabijo 1,5 do 3 kg na leto na osebo, še vendar zelo majhen. Primerjava s tujimi državami nam pokaže, da je pri nas še ogromna možnost prodaje posode in da bomo morali misliti na obnovo v emajlirani industriji, če bomo hoteli kriti domače potrebe. Družbeni plan občine Vedno večje je zanimanje našega kolektiva za razna komunalna vprašanja. Vedno bolj se kaže potreba po tesnem sodelovanju gospodarskih organizacij z občino. To potrebo čuti tudi naš delavski svet, ki je v ta namen povabil podpredsednika mestne občine tov. ing. Rupreta, naj bi mu tolmačil družbeni plan mestne občine celjske. Razlage družbenega plana so se udeležili vsi člani delavskega sveta in vsi vodilni uslužbenci našega podjetja. V svojem obsežnem tolmačenju poglavij družbenega plana je tov. ing. Rupret izluščil bistvo in nakazal najvažnejše smernice razvoja našega mesta in okolice. Uvodoma je prikazal porast proizvodnje in narodnega dohodka v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu in v obrti. Z ozirom na zmogljivost vseh omenjenih panog je pričakovati še večjo storilnost in večji dohodek. Namen njegovega tolmačenja je bil, kakšno mesto je v novem družbenem planu odmerjeno našemu delovnemu človeku in njegovim potrebam. Tovariš ing. Rupret je povedal: »Ni je stvari na svetu, ki se ne bi dala izboljšati!« Naši delavski sveti bodo skrbno pregledali družbeni plan in ga po možnosti dopolnili, težili bodo za dvigom predvidene proizvodnje, zakaj znaten del ustvarjenega narodnega dohodka se bo v letu 1958 investiral za človeka, v njegova času primerna stanovanja, za njegovo prehrano, skratka v dobrine, ki nam zagotavljajo dvig življenjske ravni. In okoli te točke se je nizalo nadaljnje tolmačenje plana. Po besedah tovariša ing. Rupreta se mora vzpon življenjske ravni začeti reševati v podjetjih. Iz programa izboljšav je na mnogih sektorjih že razvidna slika bodočega razvoja. Tu so novi pravilniki nagrajevanja, ukrepi za zaščito vajeništva, predvidevajo se večje investicije za izobraževanje našega delavstva, stanovanjske razmere se bodo premaknile z mrtve točke in ubrali bomo nove poti v politiki stanovanjske izgradnje. Veliko polje dela nas čaka na področju psihologije dela, ki so jo nekatera podjetja povsem zanemarjala, in še mnogo problemov je, s katerimi se bodo spoprijeli delavski sveti in upravni odbori podjetij, medtem ko bo Zbor proizvajalcev iniciator vseh velikih pobud. Skupen re- zultat vseh gornjih činiteljev pa se bo odrazil v krajevnem merilu prav tako kot v okrajnem, republiškem in zveznem. Pri vseh naših akcijah moramo izhajati iz naših potreb, vendar jih moramo krojiti vskladno s potrebami naše širše domovine. Mestna občina namerava spraviti letos pod streho 420 najnujnejših stanovanjskih proš-njikov. Luksuzne gradnje se bodo omejile ali skrčile na minimum. Nasploh se bo prenehalo z dosedanjo prakso stanovanjske izgradnje. Gradili bomo praktična in cenena stanovanja, da bomo čimprej' lahko zadovoljili slehernega Volil je med prvimi... prošnika za stanovanje. Teh skromnih stanovanj — skromnih v primerjavi z dosedanjimi gradnjami, nikakor pa ne nesodobnih — bi se lahko z razpoložljivimi sredstvi zgradilo enkrat več kot luksuznih in je tozadeven predlog za gradnjo 80%> ekonomičnih stanovanj predmet odločitve zborov volilcev. Potrošniški sveti in sveti za blagovni promet in trgovino bodo izdelali v bodoče točen plan preskrbe mest. Kmetijski pridelki bodo po tem planu v večji meri zagotovljeni mestnemu prebivalstvu. Kar zadeva dvig industrijske ravni, je predviden največji vzpon v tekstilni industriji. Kot primer navajamo podjetje TOPER, ki bo v tekočem letu povečalo proizvodnjo za celih 54°/o. Tudi ostala podjetja, predvsem tista, ki. uvajajo nove izdelke, tu naše podjetje ni na zadnjem mestu, so močno zastopana. Vse bo pač odvisno od pametnega samoupravljanja ih smotrnega koriščenja razpoložljivih sredstev ter pravilnega razporejanja delovne sile. Na teh področjih še nismo dosegli zadnje stopnje ekonomičnosti in treba bo še iskati novih poti, da jo dosežemo. Naše podjetje, ki je znano v zveznem merilu po smotrni organizaciji, bo tudi moralo še marsikaj izboljšati. Petdeset milijonov investicij je namenjenih za dvig kmetijstva, ki je letos nasploh v središču pozornosti naših gospodarstvenikov. Gradila se bo hmelj ska sušilnica v Šmartnem, predvidena je osemenjevalnica, zagotovljena so sredstva za izdelavo načrtov za melioracijo, hmeljišča v Celju in okolici se bodo povečala za nadaljnjih 85 ha, poleg tega pa se predvideva dvig donosov v sadjarstvu in vinogradništvu. Zadnje zavisi seveda od vremenskih prilik v pretežni meri. Na področju mestne občine se bodo kreditirale gradnje pekarne (30 milj.), mlekarne (6 milj.), kem. čistilnice (6 milj.), grosističnega skladišča (10 milj.), mesarije »Planina« (4,5 milj.), trgovine na Otoku (14 milj.), ekspres restavracije (3,5 milj), gledališke kavarne (0,5 milj.) itd. Skupaj se bo investiralo v te gradnje iz investicijskih skladov približno 85 milijonov. Od tega znašajo investicijske rezerve cca 2,5 milijona. Vse te gradnje so namenjene izboljšanju preskrbe in servisne službe. Izpreminjale bodo podobo mesta, ki bo dobivalo sodobnejše, da ne rečem modernejše lice. In s podobo mesta se izpreminja naša miselnost. Pota življenjskega razvoja so vedno strma in zato tudi težavna. Z dobro voljo in prizadevnostjo pa se premaga še takšna strmina. Tako je približno izzvenelo predavanje tovariša Rupreta, nauk pa, ki smo ga izluščili pozneje v debati in neposredno nato v razpravi tiči v samoiniciativi posameznika, ta pobuda se oblikuje v kolektivu, delavskih svetih, upravnih odborih, komunskih odborih, okrajnih odborih in vse navzgor do našega najvišjega zakonodajnega telesa Ljudske skupščine. In kadar človek, delavec, kmet, intelektualec, sodeluje v razpravi neke iznešene teme, je doprinesel svoj delež , v najvišji meri, posredno je bil udeležen pri formiranju odločb, ki jih nekega dne Ljudska. skupščina izglasuje, zvezni Izvršni svet pa potrdi. In v tem je bistvo naše demokracije. K. K. • • Uspel praznik žena. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos žene praznovale naš veliki praznik 8. marec »Dan žena«. Ves dan smo bile dobro razpoložene. Zvečer smo se zbrale v domu Partizana v Gaberju, kjer nas je čakalo veselo presenečenje, ki nam ga je pripravila tovarna skupno s Sindikalno podružnico. Naše proslave so se udeležili tudi predsednik občine tov. Andrej Svetek, ljudski poslanec tov. Olga Vrabičeva, zdravnica dr. Štravsova in člani uprave naše tovarne. Proslavo je odprla tov. Rezika Kačeva. Nato je spregovorila o pomenu praznika tov. Dobriškova. Zenski pevski zbor »Svobode« in Komorni moški zbor sta nam zapela več pesmi. Oficielnemu delu proslave je sledila prijetna zabava. Dvorana je oživela kot mravljišče. Pozabljene so bile vsakodnevne skrbi, ki morijo nas delovne žene in matere. V imenu vseh iskrena zahvala vsem, ki so pomagali, da smo praznik tako lepo proslavile. MK Posebno kočljivo je to vprašanje tam, kjer je zaposlenih veliko žena. Zaradi porodniških dopustov in pravic mater do skrajšanega delovnega časa nastaja vprašanje rezervne kvalificirane delovne sile, ki bi morala v teh primerih za takšna dela biti v podjetju na razpolago. Izven teh primerov je še nešteto drugih, ko so doslej nadomeščali člane kolektiva v času dopustov, bolezni in podobno z nadurnim delom drugi člani. NEDELJSKO DELO Nedeljsko delo se smatra kot izredno delo in se lahko dovoljuje ob enakih pogojih kot nadurno delo. Nedeljsko delo se sme opraviti največ dvakrat na mesec. Glede na to, da mora biti po novih določilih odmor med enim in drugim delovnim dnevom, ko je vmes nedelja, odnosno tedenski počitek 32 ur, nedeljsko delo praktično ni izvedljivo. Kdor bi namreč v nedeljo delal, bi moral imeti 32 ur odmora do naslednjega delovnega dne tako, da bi v ponedeljek delal šele zvečer ali ponoči. V našem podjetju zamenjavamo delovne dneve ob državnih praznikih tako, da delamo ob nedeljah preje ali pozneje, kar je nujno potrebno zaradi remonta v podjetju. Vendar bi se tudi to ne moglo izvajati po novih predpisih. ODMORI Poleg dnevnega odmora med delovnim časom, ki mora trajati pol ure, je odrejen tudi delovni odmor med enim in drugim delovnim dnevom, ki mora trajati najmanj 12 ur. Pri izvajanju nadurnega dela bi prišlo do težav, ker bi se nadurno delo dnevno ne moglo izvajati -več kot 4 ure zaradi tega dnevnega odmora 12 ur, ali bi pa moral dotični, ki bi prejšnji dan prekoračil nadurno delo preko štiri ure, moral naslednji dan priti na delo toliko kasneje. Takoj po izidu zakona o delovnih razmerjih so se vršila predavanja in študij zakona po grupah ter so vsi, ki so neposredno zadolženi v podjetju s kakršnimkoli odrejanjem ali izdajanjem odločb, ki se nanašajo na delovna razmerja in pravice zaposlenih na podlagi delovnega razmerja, bili podučeni o določilih novega zakona. Pri študiju zakona, zlasti pa pozneje pri izvajanju, so se razmotrivale vse gornje nastale težave. Uprava podjetja je zbrala vse te podatke glede ovir pri izvajanju zakona in se je obrnila v posebnem dopisu s podrobnimi obrazložitvami na Sekretariat za delo pri Izvršnem svetu LRS za pojasnilo, odnosno je zaprosila za zakonito razlago. Po dosedanjih obvestilih je omenjeni Sekretariat predložil te naše pripombe Zveznemu sekretariatu v Beogradu, kjer se vsi nastali problemi in težave obravnavajo in bomo od tam prejeli končna navodila, v kolikor bo možno pri izvajanju zakona, ne da bi bil isti kršen, napraviti kake izjemne ukrepe v našem podjetju, pri čemer mislimo na to, da bi se vsaj v nekaterih primerih zgoraj navedenih težav obdržalo pri poslovanju nekaj od dosedanje prakse. Dr. Z. F. Kadri, kadri. Kam bomo šli NA ODDIH... Naše podjetje si je mnogo prizadevalo, da bi našlo primeren kraj za oddih članov kolektiva. Najprimernejši so prav gotovo kraji ob našem Jadranu, saj je znano, da Slovenci zelo ljubimo svoje morje. Komisija, ki je bila za to določena, je izbrala za letovanje in oddih delavcev in nameščencev našega podjetja Moščeničko Drago, staro ribiško naselje v majhnem zalivu pod znano Učko goro v bližini Lovrana in Opatije. Klima na tem delu jadranske obale je zelo mila. V poletnih mesecih je mnogo sončnih dni. Kristalno, plitvo morje ob obali je veliko veselje za mladino in neplavalce. Velika peščena plaža pa je privlačna za vsakogar. Moščenička Draga je miren in preprost kraj, ki nudi obiskovalcem za zdravo razvedrilo tudi plavanje, veslanje, jadranje, ribolov, pa tudi izlete v bližnje gore. Organizacijo letovanja ob morju v Mošče-nički Dragi je prevzela naša Sindikalna podružnica. Trajalo bo od 27. maja do 29. septembra in bo lahko šlo na oddih hkrati do 100 članov kolektiva, ki bodo stanovali v prijaznih weckend hišicah in taborniških šotorih. V weckend hišicah je prostora za 4 ali 5 oseb, v šotorih pa za 2 in 4 osebe. Prostor za letovanje je v prijaznem gozdičku na stopničastih terasah, oddaljen od morja skromnih 200 m. Kuhinja bo skupna. Cena za letovanje, to je za 4 obroke hrane, za turistično takso z vsemi ostalimi pristojbinami je določena za odrasle na 340 din na dan, za otroke do 14 let pa po 200 din na dan. Pravico do letovanja imajo tudi vsi ožji družinski člani. Če bo dovolj prostora, se bodo lahko prijavili tudi daljnji sorodniki. Če pa bi ostalo še katero mesto prazno, se lahko prijavijo tudi znanci članov kolektiva, ki pa bodo plačali za odrasle po 400 din, za otroke pa 250 din na dan. Prijave in rezervacije sprejema Sindikalna podružnica vsako sredo in soboto od 6. do 8. ure. Pri rezervaciji morate plačati kavcijo 200 din za osebo. Kavcija se pozneje upošteva pri obračunu. Vrne pa se, če se letovanje odpove vsaj en mesec pred pričetkom letovanja. celotno oskrbo, nakar dobite nakaznico za letovanje. Letovanje ob morju bo trajalo 7 Velik je naš kolektiv. Približno 2100 ljudi ga sestavlja; to je konstantno število, ki se dopolnjuje z vedno svežimi silami, eni odhajajo, drugi prihajajo, kolektiv pa raste in se krepi. Tovariša Kotnika sem našel sredi statističnega dela. Urejal je pravkar podatke o razpoložljivi delovni sili. Kljub temu je bil takoj pripravljen postreči »EMAJLIRCU« z nekaj podatki iz zanimivega področja personalne službe. Beseda.je dala besedo in razgovor se je odvijal približno takole: »Največ ljudi zapušča naše podjetje spomladi,« mi je razlagal tovariš Kotnik. »Povečini so to kmečki sinovi in sezonski delavci iz vseh mogočih pokrajin naše države. Ti ljudje se zaposlijo v tovarni na jesen in v njej prezimijo. Na pomlad odhajajo na razna gradbišča, kjer imajo večji zaslužek. Znana stvar je, da je sezonsko delo bolje plačano. Glejte, tu je grobi prikaz, koliko ljudi zapusti naš kolektiv tekom enega leta: Lani na primer jih je umrlo 5, v pokoj ,oziroma nesposobnih za delo je bilo 23, sprejetih na delo je bilo 525, iz tovarne je odšlo 310, splošna fluktua-cija pa znaša 839. V manjšem kolektivu bi se ta izredno visoki odstotek splošne fluktuacije, ki znaša 39,95°/o lahko porazno odrazil, velik kolektiv kot je naš, pa ga v neki meri prenese. Seveda tudi ne brez vseh težav. Vsled stalnega dotoka nove delovne sile cesto trpi proizvodnja, kajti veliko truda se vloži v usposabljanje človeka in ta trud se povrne le takrat, če človek ostane v podjetju.« Pred odhodom na letovanje morate plačati ali 14 dni. Zamena bo vsak torek v tednu. Prijavljenci bodo odpotovali iz Celja vsak ponedeljek zvečer in se po preživetih 7 ozir. 14 dneh tudi vračali v ponedeljek zvečer. V Moščeničko Drago bodo prispeli v torek okrog 9. ure. V Moščeničko Drago potujete do Reke z vlakom, od tam pa z ladjo, ki pluje dve uri ali pa z avtobusom, ki pelje iz Reke vsako drugo uro. Toplo priporočamo vsem članom kolektiva, naj gredo v čim večjem številu na letošnji oddih v Moščeničko Drago, kjer jih čaka toplo sonce in naše morje. »Kako je z umrlimi iz našega kolektiva v preteklem letu,« sem vprašal tovariša Kotnika. »Je veliko smrtnih nesreč pri delu?« »Ena sama in še ta izven tovarne,« mi je odgovoril. »In upokojenci?« sem vprašal. »Veliko ljudi je izpolnilo delovno dobo, vendar nimajo predpisane starosti za pokoj. Ti ljudje so naša zlata rezerva, saj so njihove-izkušnje tiste, ki jih more naslediti mladi rod.« »Kakšen odstotek delovne sile išče zaposlitev pri nas iz celjskega zaledja?« »Približno 40% jih je. 370 ljudi se vozi iz: raznih krajev celjske okolice na delo v našo tovarno. Tu je novi delovni čas, ki traja od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne, in ta jim dela nemale težave. Pri prihodu na delo se poslužujejo vseh mogočih vozil, od vlaka do avtobusa, od kolesa do mopeda. Avtobusne zveze so posebno pozimi nezanesljive in takrat nastanejo večji izostanki in zamude. Še težji je slučaj s tistimi, ki morajo uporabljati vlak kot prevozno sredstvo. Tu se trenutno in, če hočem bolje reči, stalno pogajamo z direkcijo Državnih železnic, da bi nekako vskladili vozni red s tovarniškim delovnim časom. Da je to težko, ni treba pripominjati. Težimo zatem, da bi zadovoljili obe strani, tako delavca kot železnico.« »Kakšne pogoje stavljajo najčešče ljudje, ki iščejo pri nas zaposlitev?« sem spraševal dalje. »Stanovanje, stanovanje in še enkrat stanovanje! Če bi razpolagali z zadovoljivim stanovanjskim fondom, bi bil lahko sestav naše kvalificirane delovne sile še znatno boljši. Veliko je primerov, kjer dobri kadri in naravnost strokovnjaki odpovedujejo službo ali prekinejo pregovore za vstop v službeno’ razmerje, ker jim ne moremo ustreči v tej pereči točki. Letos bomo gradili in izgleda, da vsako leto več.« »Kakšne so potrebe tovarne po delovni sili v bodoče?« »Moške delovne sile trenutno tovarna ne rabi, izpopolnjevale se bodo le vrzeli. Žensk tudi trenutno ne zaposlujemo. Po novih delovnih predpisih bomo morali veliko ženskih. mest nadomestiti z moško delovno silo. Novi higienski predpisi so to, ki terjajo od nas, da posvetimo ženski več pozornosti, kajti njen telesni ustroj ne prenese težkih pogojev našega dela.« »V koliki meri nasledijo sinovi očete pri delu?« »Podjetje je zainteresirano, da dobijo pri nas zaposlitev predvsem potomci delavcev, ki so največ svoje delovne dobe preživeli v tovarni. Tradicionalne vezi, ki jih moderna sociologija ne sme prezreti, igrajo cesto odločilno vlogo pri formiranju stalnega kadra. O tem, kako dvigniti odstotek teh stalnih ljudi, pri katerih se prenaša delovno izkustvo iz roda v rod, bo moral resneje razmišljati naš' delavski svet.« »Zanimajo me tako imenovani ,plavi1. Jih naši ljudje veliko naredijo?« »827 dni je bilo ,plavih‘ v preteklem letu. Pri ,neupravičenih“ pa smo strogi. Nočem s tem reči, da ne bi bili pri ,plavih‘ neživljenjski, vendar ima ,plavi“ za posledico ukore, ki se stopnjujejo, sedem ,neupravičenih“ pa pomeni takojšen odpust.« Še sva se pogovarjala s tovarišem Kotnikom, vendar najin čas je potekel in delo, ki je med tem stalo, je bilo treba nadoknaditi. »Moja služba je čisto statističnega značaja, kaj več o izraziti kadrovski politiki pa vam bo povedal tovariš Ivan Veber. Glede upokojencev, katerim pripravlja tovarna letos neko slavje, pa lahko dobite podatke pri tovarišu Piršu, predsedniku naše Sindikalne podružnice,« mi je še rekel, ko sva si segla v roke. O tem pa kaj več v prihodnji številki »EMAJLIRCA«. K. K. Moščenička Draga Društvo Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode slavi letos 10-letnico svojega dela. Iz poročila društvenega predsednika tovariša Ludvika Pavčiča, ki ga je podal na zadnjem občnem zboru, izvemo, da se je društvo zavedalo svojih dolžnosti do skupnosti in do naše socialistične domovine. Prebresti je moralo marsikatero težavo, toda trdna volja in vztrajnost sta pomagala društvu do lepih uspehov. Po številu članstva je društvo LT v tovarni danes armada članov, ki se zavedajo, da so dosegli tak položaj s koristnim delom in da jih doseženi uspehi ne bodo uspavali, temveč se bodo še bolj zagrizli v svoje delo. Največji uspeh društva je, da delo po posameznih krožkih ni več sezonskega značaja. Delo je postalo tekoče. Člani v krožkih nenapovedano tekmujejo med seboj, kateri krožek od vseh bo dosegel lepše in boljše uspehe. Tov. Pavčič je v svojem poročilu naglasil, da je strojni krožek prava finančna kovačnica društva. Z delom in nasveti pomaga vsem ostalim krožkom. Avto-moto krožek se je dolgo »bojeval« s starimi avtomobili, ki so jih sicer nekoliko pomladili. Mnogokrat so se igrali »boš — ne boš«, na koncu pa so ukazali »moraš!« in vozilo je ubogalo. Radio krožek je izdelal več dragocenih aparatur in tako ustvaril vse pogoje za nadaljnje delo. Foto-krožek je prejel za svoje uspehe lepo priznanje. Krožek za predelavo pločevine je v tečajih vzgojil precej mladih ljudi. Povezal se je z emajlirskim krožkom, ki meša, melje, žge in topi vsevprek od materiala do ljudi. Ema j lirski krožek uvaja nove metode dela, nove recepte frit in po malem pometa v emajlirnici vse, kar smrdi. V svojem poročilu je tov. Pavčič še nadalje omenil, da je društvo sklenilo zgraditi 5 weeckend hišic za letovanje ob morju, kjer bi oddiha potrebni člani našli novih moči. Tudi je predlagal, naj bi se v sklopu društva ustanovil še krožek za napredek gospodinjstva. Ob koncu svojega poročila se je v imenu društva zahvalil'za vso moralno podporo organom delavskega samoupravljanja, tovarniškemu komiteju ZKS, sindikalni podružnici, upravi podjetja, glavnemu direktorju tov. Vladimirju Vebru in vsemu ostalemu vodilnemu osebju. LEPO ODLIKOVANJE Tajnik društva, tov. Albin Brenčič, je v svojem poročilu povedal, da je v društvu 506 članov in članic. Od teh jih ima elektro-stroj-ni krožek 139, foto krožek 69, radio krožek 36, avto-moto krožek 135, emajlirski krožek 87 in krožek za predelavo pločevine 40. Društvo je priredilo predavanja o normah v podjetju in tečaj matematike, ki še traja. Udarniškega dela pri ureditvi parka pred upravnim poslopjem se je članstvo udeležilo skoraj 100°/o. Za svoje dolgoletno uspešno delo je bilo društvo odlikovano s srebrno Kidričevo medaljo. Srebrno Kidričevo odlikovanje je dobil tudi društveni predsednik tov. Pavčič, bronasto pa tov. tajnik Brenčič. ELEKTRO-STROJNI KROŽEK Elektro krožek je izdelal več orodij in nekaj prototipov operacijskih miz, razne naprave za zobno ambulanto celjske železniške postaje, specialne otroške kadi za bolnišnico v Novem Celju, pripravo za krivljenje cevi, Hambardovo kad in dvigalo za bolnišnice v Celju in Ljubljani, operacijsko mizo za Porodniški institut v Ljubljani itd. Krožek je priredil tečaj za avtogeno varjenje, ki zaradi velikega zanimanja še traja. S poučnimi izleti so si člani krožka pridobili novo znanje, obenem pa so videli, kako si delovni človek sam ustvarja lepšo bodočnost. AVTO-MOTO KROŽEK Krožek je priredil dva tečaja. Iz prvega tečaja je opravilo izpit 12 članov, iz drugega pa 17. Vodja krožka tov. Pokeljšek je omenil razveseljivo okolnost, da pri vožnjah krožek ni imel nobenega karambola, čeprav so člani skupno prevozili cca 20.000 km. Zahvalil se je za pomoč strojnemu krožku, brez katerega »m šlo«, ko so bili vozovi pokvarjeni. Dejal je, da si tudi stari avtomobili zaslužijo »priznanje«, ker so morali prestati vse mogoče in nemogoče na strminah in slabih cestah, pa še tudi v kakšnem jarku. RADIO-KROŽEK Krožek je bil brez lastne strehe. Zaradi tega je bilo delo težavno. Vodja krožka tovariš Marjan Petelinšek je v svojem poročilu povedal, da je bil načrt dela kljub vsem težavam sto odstotno in kvalitetno izvršen. Ko je krožek razstavil nekaj svojih izdelkov na lanski celjski razstavi, so nekateri obiskovalci dejali: »Kaj razstavljate uvožene stvari!« To je vsekakor lepo priznanje krožku, ki se s svojimi izdelki lahko postavi kot malokateri radio klub v državi. FOTO KROŽEK Krožek še v razvoju ni dosti povečal nasproti prejšnjim letom, vendar je bilo življenje v njem precej živahno. Vodja krožka tov. Korent je med drugim poročal, da se je uresničilo dolgoletno prizadevanje članov kluba, razstavljati izven republike in naših meja. Na mednarodnih razstavah je krožek razstavil svoja dela v 12 tujih državah. Poleg uspehov je tov. Korent omenil še okolnost, da na razstavah sodelujejo vedno le 4 isti avtorji. Izrazil je prepričanje, da je v krožku več članov, ki bi mogli krog avtorjev povečati. Noben član se pač ne more izgovarjati, da ne more delati zaradi opreme, ko imamo vendar na razpolago pripomočke, ki jih nimajo celo poklicni fotografi. KROŽEK ZA PREDELAVO PLOČEVINE Krožek je priredil kleparski, oblikovalni, izsekovalni in vtiskovalni tečaj. Tečaje, ki so jih vodili mojstri, je obiskovalo skupno 50 tečajnikov. Pouk je bil teoretičen in praktičen. Tečajniki so se usposobili za razna strojna in ročna dela. Sposobni so, da lahko nadomeščajo starejše delavce v njihovi odsotnosti. EMAJLIRSKI KROŽEK Člani emajlirskega krožka so lani opravili v svojem prostem času približno 1500 ur pri raznih pozikusih za uvajanje novih, boljših in cenejših načinov dela v emajlirnici. Nekaj poizkusov je bilo sicer brezuspešnih, nekaj pa se jih je dobro obneslo. Krožek je ustanovil v svojem okviru to-pilniško sekcijo, ki dela na razvoju novih vrst emajlov. Dosedaj je sekcija osvojila svetli in temni krem emajl ter novo »Ideal« pheso. Krem emajle smo doslej uvažali, ob prizadevanju topilniške sekcije pa uvoz krem emajlov ne bo več potreben. Krožek, ki ga vodi tov. ing. Vajde tič skrbi tudi za vzgojo mladih emajlircev. V tečaju s teoretičnim in praktičnim poukom si je pridobilo večje število mladih ljudi potrebno strokovno znanje. Zaradi preureditve dela v emajlirnici je krožek organiziral tudi poseben emajlirski tečaj za delavce iz nočne posade. GOSPODINJSKI KROŽEK Sam čas, v katerem živimo, je narekoval potrebo po ustanovitvi gospodinjskega krožka v okviru LT tovarne. Naše podjetje proizvaja predvsem za potrebe gospodinjstva, ki si utira nove poti in nove smeri. Sodobna kuhinja zahteva nove, praktične oblike posode, nove tehnične predmete, ker izpodrivajo stare kuhinjske štedilnike novi električni in plinski štedilniki ter kuhalniki, staro kuhinjsko opremo pa nova sodobna oprema, kije ekonomično in praktično preračunana na sam prostor, obenem pa olajša gospodinji delo in trud. Tovarna je zadnje čase izdelala več novih tehničnih predmetov za gospodinjstvo. Naloga gospodinjskega krožka pa je, da preizkuša vse nove predmete, da pripravlja nove recepte in navodila za uporabo, da ustvarja pobudo za nove praktične oblike posode, ki jo izdeluje tovarna v svoji redni proizvodnji. Tov. Ana Jerebova, vodja krožka, nam je povedala, da je za novoustanovljeni gospodinjski krožek izredno zanimanje med članicami kolektiva. Pri organizaciji so imele članice v začetku precej težav, ki pa so premagane in je danes v prvem tečaju že nad 30 tečajnic, ki z velikim veseljem in zanimanjem sledijo teoretičnemu in praktičnemu pouku. V tečaju so našle že več pobud. Svoje predloge so izročile krožku za predelavo pločevine, s katerim tesno sodeluje gospodinjski krožek. Trud in prizadevanje bosta nedvomno rodila uspehe, ki bodo koristni podjetju pa tudi sodobnemu gospodinjstvu. POHVALA ZA USPEŠNO DELO Predsednik glavnega odbora LT Slovenije tov. Milko Goršič je ob priliki pregleda družbenega dela tako-le pohvalil društvo LT Tov. emajlirane posode: »Ko je glavni odbor LT razčlenjeval delo društev LT, se je prepričal, da je treba vašemu delu dati vse priznanje in pohvalo. Tudi je bilo vaše društvo na skupščini LT ocenjeno kot vzorno. Ob tej priliki je vaš predsednik tov. Ludvik Pavčič dobil srebrno Kidričevo plaketo, vaš društveni tajnik tov. Brenčič pa bronasto. Vaše sodelovanje s podjetjem in obojestranske koristi smo postavili za vzgled ostalim društvom. Vesel sem vaših lepih uspehov. Važno je, da so računi pošteni in da ima podjetje koristi od vašega dela in da ima od dela koristi tudi društvo. Veseli me, da ste si izbrali pot pomaganja tudi drugim društvom, ki naj bi usmerila svoje delo po vašem načinu. Vaša pot je edino pravilna pot. Prepričan sem, da boste vaše delo pravilno nadaljevali.« NAGRADNI NATEČAJ FOTOKROŽEK »EMAJL« razpisuje nagradni natečaj za posnetke iz naslednjih tem: a) Kamera, jaz in slučaj b) Moj najboljši portret c) Moj najljubši motiv d) Delo — posnetek vezan na motiv iz Tovarne emajlirane posode ali dela LT-Emajl e) Prosta tema Natečaja se lahko udeleži vsak član društva Ljudske tehnike »Emajl«. Zadnji rok za dostavo slik je 25. julij 1958. Najkrajša strar nica predloženih slik je 9 cm in ne daljša od 30 cm. Iz vsake teme se sme predložiti največ 2 sliki. Slike morajo biti predložene anonimno s šifro. V posebni zapečateni kuverti je treba poslati naslov avtorja in šifre. Žirijo sestavljajo: tov. Brenčič, Jerebova, Ribič, Ko-štomaj in Kroflič. Nagrade: a) Kamera »Altix« b) Svetlobomer c) 1 doza filma 35 mm d) 20 kom. fotopaprija Fokem Extra 30X40 cm e) 1 doza za razvijanje filmov Vsak amater dobi povrnjen material po predložitvi negativa po končanem natečaju. Nagrade se razdelijo, če je slike predložilo vsaj 10 avtorjev. Društvo Ljudske tehnike »Emajl« Celje üIKSü DROBNE NOVICE IZ SOLE MI MLADI... Povedal bi vam rad, kako velikega pomena je tovarištvo v kolektivu, posebno pa še v našem skupnem— internatskem življenju. Mladi smo! Večkrat tudi nekoliko razposajeni. Morda včasih pri učenju nekoliko površni. Pa vendar... Tudi Martin je učenec IKŠ-a. Šolo obiskuje že drugo leto. Doma je iz okolice Šentjurja. Je precej šibak, vendar zdrav in niti ni slab učenec. Ko je prišel prvič med nas se je bal, da ga bomo zapostavljali zaradi njegovega šibkega telesa. Po internatu je hodil ves tih, boječ in skrajno redkobeseden. Toda kmalu je sprevidel, da nas je napačno sodil. Pridružil se nam je in se sčasoma spremenil v veselega in hudomušnega fanta, skratka, vsem se je priljubil. Ce le utegne, ga obišče mati, kajti zanima jo, kako se je njen sin znašel med novimi tovariši in kako so ga le-ti sprejeli. Ko je odhajala s prvega obiska je bila videti zadovoljna. Pa je prišel tisti nesrečni dan! Praktični pouk se je bližal koncu. Vsuli smo se v umivalnico, da se umijemo in preoblečemo in kot običajno je pri tem nastal nered. Na mah pa smo utihnili in prestrašeni prisluhnili klicem na pomoč. Naš Martin je obležal nezavesten. Po nesrečnem naključju se je nanj zrušila omara. Hitro so ga odnesli v ambulanto. Obšla nas je žalost: »Pa ravno on, ki je tako šibak je moral biti tako nesrečen!«. Potolažila nas je šele vest, da se je v ambulanti zavedel in da so ga odpeljali v bolnišnico. Minilo je teden dni. Po delu smo se vrnili v internat. Koga zagledamo v sobi? Martina! Vsi smo zavpili: »O, Martin, kaj si že doma?« in ga kar obsuli z vprašanji. Vsem ni mogel odgovoriti. Govoril pa nam je njegov srečni, veselo nasmejani obraz. Navzoča je bila tudi njegova mati. Stala je v kotu in je nismo takoj opazili. Ko je videla koliko ljubečih tovarišev ima njen sin, so jo oblile solze sreče. Vsa ganjena je ugotovila, da je med nami neka silna vez, ki nadomešča njeno ljubezen. Ta vez pa je — tovarištvo! Šporar Alojz in Novak Vlado, IKŠ Celje PISMO BIVŠEGA UČENCA RAVNATELJU ŠOLE Malo dni je poteklo, odkar sem zapustil vašo šolo, vendar se mi ti meseci zdijo leta. Zelo težko sem se vživel v moje dosedanje življenje. Ko sem zapustil vašo šolo, sem se zaposlil v Strojni tovarni Trbovlje. Tu se je začelo zame enolično življenje in moja prva borba za vsakdanji kruh. Kot veste sem bil razmeroma slab učenec, zato sem se še težje vživel v življenje norm in toleranc. V začetku sem skoraj obupal, toda čas je zamašil tudi to vrzel. Postopoma sem se prilagodil delu in sedaj že večkrat presežem normo, kar vpliva tudi na moj zaslužek. Motijo me le serijska dela. Večkrat dobim tudi po več tisoč kosov v obdelavo. V tovarni prevladujemo predvsem mladinci, zato imamo močno mladinsko organizacijo. Kot vidite sem vam le na kratko opisal svoje življenje v delavnici. Vseh teh neprilik ne bi bilo, če bi poslušal Vaša navodila in navodila učiteljev in vzgojiteljev. Če bi mi bilo mogoče, bi vložil vse svoje sile, da bi prepričal sedanje učence na Vaši šoli, da ste imeli vedno le Vi prav tako v pogledu učenja, kot tudi glede vzgoje. Ko bi bil lahko še enkrat na tistem mestu kot pred tremi leti, bi se drugače poglobil v učenje, sedaj je pa prepozno. Imam sicer željo, nadaljevati študij na TZŠ, vendar ne vem, če mi bo to uspelo. Prejmite prisrčne pozdrave od nekdanjega učenca Medved Franca Šolsko leto se približuje kraju. Zaradi razmeroma slabih uspehov je Mladinski komite dodelil šibkim učencem inštruktorje iz vrst boljših učencev. Verjetno uspeh ne bo izostal. * Šolska skupnost, ki jo sestavljajo najboljši mladinci, je že pričela delati. Odločili so, da bodo iz deleža svojih nagrad omogočili socialno šibkim učncem, ki se vozijo z vlakom in morajo dnevno vstajati pred tretjo uro zjutraj, bivanje v internatu. Vsekakor lep tovariški odnos. * Slišimo, da je med učenci precej mladih literatov, predvsem pesnikov. Prvi bo nastopil že na prvomajski šolski proslavi. Verjetno pa bodo že v prihodnji številki »Emajlirca« stopili tudi ostali na plan. Prav je tako! Le korajžo! * Šolske ekskurzije so v teku. III. letnik si je ogledal Železarno Ravne na Koroškem, II. letnik TAM Maribor, I. letnik Železarno Štore, pripravljalni razred pa Cinkarno Celje. Vse'bi bilo v redu, če ne bi učenca II. letnika Žumer in Kumer pozabila, da sta člana Mla- dinske organizacije in učenca IKŠ-a in tudi. v Mariboru ne bi smela pozabiti na svoj ponos in na ugled šole. Naj se kaj podobnega ne dogodi več! * Športno igrišče pri šoli urejajo učenci s-prostovoljnim delom. Igrišče bo eno najlepših šolskih objektov v Celju. Težave dela le nakup fizkulturnih rekvizitov, predvsem mreže-za tenis. Zopet ta nesrečni denar! * Na smučarskem prvenstvu srednjih šol Celja, ki je bilo pri Mozirski koči, je učenec III. razreda Lisec zasedel v slalomu prvo mesto. Precej slabše pa so se odrezali naši smučarji na Svetini v dvoboju z Metalurško šolo Štore. * V košarki je ekipa naše šole premagala pred dnevi moštvo Ekonomske srednje šole. * Na vidiku je šahovski dvoboj z Metalurško šolo Štore in srednješolsko prvenstvo v šahu in atletiki. O naših uspehih ozir. neuspehih bomo poročali v prihodnji številki. * Zaključna ekskurzija absolventov še visi v zraku. Mladinska organizacija je zaprosila za finančno pomoč celjska podjetja, vendar brez uspeha. Vkljub temu še nismo obupali in bomo mogoče tudi našli kakšen izhod — vsaj za silo. MLADI Pred ustanovitvijo kluba mladih proizvajalcev Mladinska organizacija v tovarni pripravlja ustanovitev Kluba mladih proizvajalcev. Za ustanovitev omenjenega kluba je pokazal posebno prizadevanje tudi tovarniški komite ZKS in pa mladinska organizacija sama. V raznih krožkih društva LT je organiziranih večje število mladincev, ki so takorekoč mladi proizvajalci. Toda naloge Kluba mladih proizvajalcev so širše in globlje. V ta namen namerava poslati delavski svet tri mladince v seminar za vodstvo Kluba mladih proizvajalcev. Predsednik tovarniškega komiteja LMS tov. Slavko Vizjak je bil pred kratkim v Ljubljani na posvetovanju predstavnikov Klubov mladih proizvajalcev, kjer je dobil vsa potrebna navodila in smernice za usta- Mladina in delavsko samoupr avlj anj e Vvseh predvolilnih pripravah, posebno pa pred volitvami v delavski svet našega podjetja, je bila osnovna organizacija LMS zelo delavna. Posebno razgibanost in živahnost je bilo čutiti po aktivih oddelkov, kjer je mladina imela predvolilne sestanke, na katerih je predlagala svoje kandidate za DS. Po vseh teh sestankih aktivov je bila skupna mladinska konferenca predvolilnega značaja. Vsi sestanki in konferenca so bili zelo uspešni. Posebno vidne rezultate o aktivnosti in zanimanju naše mladine za vsa vprašanja s področja delavskega družbenega upravljanja je pokazala prav konferenca. V naš delavski svet je kandidiralo in bilo tudi izvoljenih 25 mladincev in mladink. To število pove, da se naša mladina čedalje bolj uspešno uveljavlja v delavskem in družbenem samoupravljanju. To število tudi priča, da je naša organizacija storila v tem letu korak naprej, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečalo število mladih članov v delavskem svetu za 5. Od novoizvoljenih mladincev v delavski svet so trije v upravnem odboru. Ena mladinka pa celo v občinskem in okrajnem svetu proizvajalcev. Vendar to še ni vse. Mladinska organizacija se zaveda, da ne gre samo za čim večje število članov v samoupravnih organih, temveč zato, da člani v teh organih dajo iz sebe tisto, kar ostala mladina in naša družba od njih pričakuje. novitev kluba tudi v naši tovarni. Tov. Vizjak je pripravil že anketo pravilnika, neke vrste statuta, za Klub mladih proizvajalcev, ki bo v kratkem ustanovljen in bo zaživel v našem podjetju. Osnutek pravilnika vsebuje naslednje točke: Klub mladih proizvajalcev je veja organizacije LMS v podjetju, oblika njene dejavnosti in aktivnosti v proizvodnjih in samoupravnih vprašanjih matičnega podjetja. Mladinec in mladinka, ki želi aktivno sodelovati in delati v okviru KMP, mora v prvi vrsti biti član-ica LMS. Član KMP je lahko vsak organiziran član LMS, ki se zanima za proizvodnjo, njene probleme v podjetju in za delavsko ter družbeno samoupravljanje sploh. Klub mladih proizvajalcev ne more predstavljati popolnoma samostojne organizacije v podjetju, temveč je neprestano vezan na svojo osnovno organizacijo LMS, ki odgovarja v celoti za svoje delovanje. Prvenstvena naloga KMP so proizvodni problemi podjetja. Na skupnih sestankih člani kluba izmenjajo izkušnje v zvezi s proizvodnjo in izdelajo skupne predloge za izboljšanje določenih problemov, v zvezi z organizacijo dela itd. Te predloge predlagajo delavskemu svetu, oziroma tehničnemu vodstvu podjetja. Člani kluba so dolžni nenehno izpopolnjevati svoje znanje iz proizvodnih odnosov, organizacije dela ter v delavskem in družbenem samoupravljanju. Predavanja, ki jih klub prireja, morajo biti nujno povezana s primernimi ekskurzijami in po možnosti s predvajanji primernih filmov. Predavanja morajo biti ozko vezana na proizvodnjo, njen proces in način ter na delavsko in družbeno samoupravljanje. Na predavanja, ki jih organizira in pripravi KMP, vabi tudi ostale člane LMS, ki še niso včlanjeni in še ne delajo aktivno v okviru KMP. To je način, da si lahko KMP pridobiva nove člane iz vrst LMS. KMP, ki šteje več kot 5 članov je nujno, da si izvoli svoj upravni odbor, ki je dolžan skrbeti za pravilno delo kluba ter za izvajanje programa oziroma pravilnikov. KMP ne izdaja posebnih legitimacij ali značk, ker to je itak kompetenca' organizacije LMS, kateri je klub neposredno podrejen. KMP je dolžan svoje delo poživeti in usmeriti tako, da postane nepogrešljiv del LMS-a v kolektivu, desna roka delavskemu svetu podjetja ter neusahljiv vir mladega sposobnega kadra v delavskem in družbenem samoupravljanju. Razgibanost mladinske organizacije Od zadnje letne konference je čutiti po aktivih oddelkov mnogo večjo aktivnost in razgibanost kot poprej e. Aktivi so v svojem delu začeli kazati veliko več samostojnosti. Celo aktiv mehanične delavnice kaže več aktivnosti, čeprav je bil vsa prejšnja leta med zadnjimi in je bilo v njem bolj mrtvilo kot pa mladinska živahnost. Aktiv je pred kratkim organiziral poučen izlet v zagrebški podjetji »Rade Končar« in »Josip Kraš« in je ob tej priliki povabil tudi mladino iz drugih aktivov, naj se udeleži skupno z njimi ekskurzjie. Tudi aktiv emajlirnice, ki je po številu članstva največji v našem podjetju, pripravlja dvodnevni izlet v Kumrovec, rojstno vas maršala Tita. V aprilu je komite organiziral obisk mladine v tovarni »Metalna« v Mariboru in je imel z njo prijateljska srečanja v šahu in streljanju. Žal je naša mladinska šahovska ekipa pokazala zelo slabe rezultate. Edino strelci so rešili čast naše mladinske organi- zacije. Ob tej priliki je naša mladinska delegacija podarila mladini »Metalne« lepo rujavo vazo in mali pokal. Naši mladinci in mladinke so si v spremstvu mladine ogledali tovarno. Po ogledu pa so nam gostitelji priredili malo zakusko in zabavo v obojestransko zadovoljstvo. Mladina »Metalne« in tudi mi si želimo še mnogo takih srečanj in utrjevanja vezi z ostalimi organizacijami LMS v okraju in izven njega. Tudi sam komite LMS v našem podjetju je mnogo bolj aktiven kot prejšnja leta. Od konference do danes je imel že kar pet rednih in tri izredne seje, na katerih je obravnaval vsa tekoča vprašanja in naloge. Komite šteje devet članov. Pred kratkim je bil eden članov, in sicer tov. Drago Lednih, razrešen dolžnosti člana komiteja zaradi preobremenjenosti. Na njegovo mesto je komite predvidel novega člana tov. Slavka Preložnika, ki je bil že lani član komiteja. Kaj in kako misli naša mladina? V mesecu aprilu je komite izvedel med mladino po aktivih anketo, kaj misli mladina o Zvezi komunistov in o njenih željah, da bi, ali ne, postala član Zveze komunistov. Od 300 anketirancev je 32 izrazilo željo, da bi radi postali člani Zveze komunistov. To je nedvomno lep uspeh naše mladinske organizacije, v kolikor bo ZK v podjetju znala to mladino vključiti v svojo organizacijo. 88 anketirancev je izrazilo, da ne želijo postati člani Zveze komunistov, zaradi svojega verskega prepričanja. 24 anketirancev ne more pristopiti v ZK zaradi staršev in sorodnikov. 66 anketirancev je navedlo, da ne želijo postati člani ZK, ker niso politično zainteresirani. 90 anketirancev pa sploh ni izpolnilo anketnega lista. Nadalje je iz ankete razvidno, da je zelo malo mladine, ki bi poznala člane Zveze komunistov v svojem bližnjem okolju in da je zelo malo mladincev, ki bi jim nudili pomoč ali pouk starejši komunisti. Večje število mladincev želi strokovne in politične izobrazbe. V veliki večini naša mladina rada čita leposlovne knjige, časopise in drugo literaturo. Člani komiteja LMS v naši tovarni Predsednik: Slavko Vizjak, sekretar: Stane Veninšek, blagajnik: Vida Lebanova, člani: Stane Rojnik, Marinka Tuškova, Dušan Vin-der, Zinka Voharjeva, Marjan Cvek, Slavko Preložnik. Predsedniki po oddelkih so: v dekor od-delu: Marta Piklova, v mehanični delavnici: Vojko Podgoršek, v emajlirnici: Anica Binclo-va, v skladišču got. posode in za nameščenski aktiv: Marjan Kokalj, v surovinskem oddelku: Stane Rojnik, v kleparskem oddelku: Jože Trobiš. Kadre imamo! Že v prvi številki Emajlirca je bil načet problem strokovnih kadrov v naši tovarni. Naša industrija in tudi naša tovarna potrebuje strokovnjake, ki bodo lahko nadomestili mojstre in preddelavce. Usposabljanje naslednikov pa zahteva svoj določen čas. Toda v naši tovarni lahko postane človek kaj kmalu strokovnjak in mojster. Imamo pa kadre, ki so prišli iz šol, tečajev, iz seminarjev in si tam pridobili potrebno tehnično znanje. Toda za nadaljnji razvoj in praktično znanje teh kadrov ni bilo storjeno, kar bi biti moralo. Mladi ljudje se poglabljajo v tehnološki proces našega podjetja le s pomočjo strokovne literature, in živo občutijo, da je možen dvig strokovnega kadra le v skupnem naporu starejših in mlajših kadrov. Mladega kadra je v naši tovarni dovolj, le vzgojiti ga je treba. Marsikdo med mladimi si je z voljo in hotenjem začrtal trdno pot, da bo postal skozi nekaj let samostojen in neodvisen delavec in strokovnjak v svojem delu. Ali skuša kdo razumeti te mlade ljudi? Kdo jim stoji ob strani s stvarnim, živim zglednim delom? Kdo krepi v teh mladih ljudeh voljo in kako jih pritegujemo k našemu skupnemu ustvarjalnemu delu? Tudi v članku »Tehnična vzgoja mladine« berem, da društvo LT v naši tovarni organizira tečaje in krožke ter skrbi za tehnično vzgojo mladih ljudi. Kaj pa je storila uprava podjetja za dvig mladih kadrov? Kje in kakšni so uspehi? Kakšna in kolikšna sredstva so bila izkoriščena v ta namen? Ni čudno, če mladi ljudje odhajajo iz našega podjetja. Lani se je povečalo število zaposlenih delavcev novincev. Nekaj je bilo storjenega za te mlade ljudi, toda vse premalo. Ali ni možno organizirati posebnega seminarja za novo sprejete delavce, v katerem bi spoznali organizacijo in razvoj tovarne, spoznali bi tehnološki proces dela od razpisa do odpreme, seznanili bi se z zdravstveno zaščito, delovno disciplino in redom v podjetju. Prepričan sem, da bi ti mladi delavci z vse drugačnimi občutki prihajali in odhajali v našo tovarno. P. G. Odnosi med V vsakem podjetju, kjer dela večje ali ■ manjše število ljudi, je sožitje odvisno od njihovih medsebojnih odnosov pri delu, kakor tudi izven dela. Temu primerno se odraža produkt dela ali delovni uspeh. Odnosi med ljudmi imajo torej svojo vsebino in je od te vsebine odvisno kakšni so, kakšno okolje in kakšno razpoloženje ustvarjajo do dela ter razvedrila po delu. Naš družbeni sistem je postavil človeka na tisto mesto, ki mu v socialistični družbi gre in kar je osnovno, odpravil je izkoriščanje človeka po človeku in mu na široko odprl vrata kulture in napredka. S tem je pravni položaj človeka v socialistični družbi temeljno reguliran. Nastane pa vprašanje nadaljnjega razvoja in uporabe teh človeških pravic človeka v naši socialistični družbeni ureditvi. Čeprav je področje obravnavanja odnosov med ljudmi zelo obširno, naj bo za uvod to dovolj in bo najbolj prav, če se približamo tistim drobnim pojavom v podjetju, ki so morda navidezno brezpomembni, v resnici pa vzeti kot celota, pomemben faktor, ki ima določen vpliv na razpoloženje kolektiva kot celote in na razpoloženje posameznikov ali večjih skupin do dela. Eno važnih vprašanj pri medsebojnih odnosih je odnos nadrejenega do podrejenega in obratno. Nadrejeni ima svoje posebne naloge in dolžnosti, odgovornost pa ga veže, da na podlagi svoje strokovne, kulturne in politične sposobnosti te naloge opravi. Naloge pa lahko izvrši potom svojih podrejenih, ki jim je odredil delo, pri čemer pa mora upoštevati sposobnost vsakega posameznika in mu na podlagi tega dodeliti delo, za katerega ve, da ga bo dobro opravil. Prijemi po tako imenovani PIV metodi pri postopku dodeljevanja dela so zelo koristni in dajejo uspešen zaključek le, če nadrejeni te prijeme sam pri sebi osvojil, in jih tako osvojene posreduje svojemu podrejenemu. Avtoriteta nadrejenega se odraža v njegovem korektnem postopku do podrejenega, v njegovem solidnem obvladanju stvari in prenosu svojega znanja navzdol. Mojster, ki svoje strokovno znanje ljubosumno skriva, poleg tega pa se širokousti, da samo »on« in nihče drugi tega ali onega dela ne zna, da je od »njega« vse odvisno itd., ne more nikakor imeti prave avtoritete pri svojih delavcih, temveč se s takim postopanjem pri njih le osmeši. Oni sami dvomijo, če njihov nadrejeni sploh kaj zna, saj jim ni še nikdar pokazal, kako se ta ali ona stvar naredi, temveč je samo govoril, kako on vse zna, in da mu ni nihče kos v njegovem poklicu. Tak postopek mojstra ustvarja pri delavcih nerazpoloženje do dela in dvom v njihove lastne sposobnosti. Namesto da bi mojster s pravilnim postopkom zainteresiral celo skupino, ki naj bi reševala kolektivno svoje naloge in da bi ga kot strogega in pravičnega mojstra spoštoval vsak podrejeni ter imel vanj zaupanje, dosega prav nasprotno. Pri medsebojnih odnosih nadrejenega do podrejenega je treba poudariti odgovornost v obeh smereh t. j. odgovornost navzgor in odgovornost do svojih podrejenih. Ta odgovornost je vzročna zveza pravilne organizacije dela in temelji na principu družbenega udejstvovanja poedincev pri delu. Izhajajoč iz tega, je podrejeni dejanski sodelavec nadrejenega, vsaj tako bi moralo biti in ne drugače, saj gresta oba za tem, da dosežeta skupen cilj. Večkrat govorimo o kulturi, ki je seveda zelo obsežen pojem. Lahko rečemo, da so medsebojni odnosi ogledalo določene stopnje kulture. Za nas vse pa je predvsem važno, da se naše življenje razvija v kulturnem vzdušju. Psovke, kletvice, zmerjanje z nedostojnimi izrazi ne spadajo v okvir človeške kulture, najmanj pa spadajo na tisto mesto, kjer se človek z vso vnemo in resnostjo trudi v dobrobit sebe in skupnosti. Napačno bi bilo, če bi obravnavali samo položaj nadrejenega pri medsebojnih odnosih. Kot že rečeno, ima vsak človek določeno me- našimi ljudmi sto v družbi in določeno mejo odgovornosti, oziroma soodgovornosti. Podrejeni ne more in ne sme gledati v osebi svojega nadrejenega neke vrste »srednjeveškega nadzornika«, temveč človeka, ki mu je zaradi njegove pridnosti in sposobnosti družba dala večjo odgovornost. Podrejeni mora vedeti in razumeti prizadevanje nadrejenega in ga tudi poslušati ter izvrševati hjegove ukaze, ga opozarjati na morebitne napake, ki jih sam ne vidi, skratka biti mora njegov dober in zaupen tovariš ter v pravem pomenu besede njegov ožji sodelavec. Edino taki odnosi lahko vplivajo na dober in pravilen razvoj dela in dajo lep uspeh kolektivnega prizadevanja. Oglejmo si sedaj samo nekaj splošnih negativnih pojavov in jih skušajmo analizirati. Eden izrazitih negativnih pojavov, ki se pokažejo včasih v ostrejši, včasih v milejši okolnosti, je odnos poedincev ali skupine do novega delavca, ki nastopi delo. V nadaljnjem uporabljajmo izraz »delavec« za vse člane kolektiva in opustimo nazive »uslužbenec in nameščenec« kajti čas je, da te nazive črtamo iz nomenklature v kolektivih. Novo sprejeti delavec ali delavka se znajde naenkrat v novem okolju, ki ga do sedaj ni poznal. Njegovo delo in njegov napredek je odvisen od tega, kako ga je okolje sprejelo, kako je nanj vplivalo, kaj so mu dejali vodilni ljudje in njegovi novi tovariši, ko je prišel prvo minuto na odrejeno delovno mesto. Vsak, pa tudi še tako bistroumen in iznajdljiv človek, občuti na novem delovnem mestu določeno negotovost. Zlasti občuti, kako ga okolje gleda in kako poedinec, njegov sodelavec, pristopi k njemu. Od prvega trenutka in prvega vtisa je torej mnogo odvisno, kako se bo poedini novo sprejeti delavec prilagodil delu in okolju in kakšen bo njegov napredek. Mlada delavka v nekem oddelku se prav gotovo ni dobro počutila, ko sta »starejši« tovarišici, namesto, da bi jo lepo podučili, govorili o njenem privatnem življenju nedostojno in neresnično. Postala je zagrenjena, ne- So ljudje, ki jim rima leži. V koliko je ta rimana beseda popolna ali nepopolna, o tem pozneje. Zanima nas predvsem, od kod nagnjenje pri ljudeh za izražanjem v vezani besedi, ki zahteva največ jezikovnega študija. Človeku ugajajo verzi in čim se približa stopnji samostojnega mišljenja, v študentskem jeziku se pravi temu zaljubljenost, se mu pri-čno nizati verzi, dokler jih lepega dne ne zamenja z vsakdanjim pogovornim jezikom. Uspavanka Mati, mati, mamica, kdaj naš očka vrne se, kdaj solzica zadnja mami moji utrne se. Sinko, sinko, sinko moj, očka najin je na gori, tam divjal je silen boj, borci tam leže pod bori. Trudni so v roke si segli, ko so šli v napad ob zori, trudni so k počitku legli in zdaj spančkajo pod bori. Črni trn in grenko brinje sta prerasla pot brigad. Očka sanja: »Kje moj sin je, jutri z nami gre v napad.« Po ideji Cvek Marjana K. Klančnik-Levin zaupljiva in malodušna. Šele na intervencijo uprave je dobila večje zaupanje do dela in do svojih sodelavk. V nekem drugem oddelku je postal delavec žrtev brezdušnih odnosov do njega. Njegovi tovariši, ki so z njim delali, so mu na račun šale prizadejali težke bolečine tako, da je bil več mesecev v bolnišnici in postal invalid, ki ne more opravljati svojega dela tako kot poprej. Iz teh nekaj primerov vidimo, kakšne posledice lahko nastanejo, če niso odnosi med ljudmi pri delu na pravem mestu. Seveda je takih, oziroma podobnih pojavov še več. Značilno vpliva na človeka pri delu tudi domače družinsko sožitje, od katerega je odvisno, kako se delavec ali delavka na delu počuti in kakšno je njegovo razpoloženje do nalog, ki mu jih njegov predpostavljeni nalaga. Tu pridejo predvsem do izraza domači prepiri med »njim« in »njo«. Oba delata v podjetju, vendar doma dela in skrbi običajno samo ona, on pa meni, da je svojo dolžnost že opravil s tem, ko je »odbrenkal« 8 ur in ga vse drugo nič ne tiče. Tako nastanejo očitki, ki kalijo družinsko harmonijo. Oba pa sta pri delu nerazpoložena, toda žal šele takrat, ko je stvar zavzela že večji obseg in jo je z dobro voljo težko rešiti. Bodrilna in podučna beseda v takih primerih navadno ne zaleže več, ker je že prepozno. Primeri so tudi, ko dela »on« sam in vzorno skrbi za družino. Dom ima rad, čeprav preprost, vendar pa čist in rad sliši »njeno« dobro besedo, ko pride iz službe domov najde kosilo na mizi. Pri kosilu pa opazi, da ni vse, čeprav je preprosto, tako čisto, kot si on želi. Svoje želje razodene »njej«, ki ga ne razume in se prične nad njim kregati in ga zmerjati. On postane zagrenjen in odide v gostilno, kjer se napije. Naslednji dan je napravil »plavega«. Zaradi izostanka pri delu ga je mojster opominjal in težko mu je bilo zaradi tega. Delo mu ni šlo tako od rok, kakor običajno. Ko je prišel domov, se je stvar ponovila. Gostilna je postala njegovo stalno pribežališče. Navedli smo le nekaj primerov negativnih odnosov med našimi ljudmi. Če bi okolje ali poedinci usmerjali odnose v lepšo in kultur-nejšo obliko, bi nedvomno bilo takih primerov manj in ljudje med seboj bi se srečnejše počutili. -ej Temu pravimo delavci zakonski jarem. Zanimivo je dejstvo, da se težnja po verznem izražanju rodi pri mladem človeku prav v obdobju največje sprostitve, ko se vse v mladem človeku trga iz vezi običajne familiar-nosti. V trenutku, ko prevlada trezno mišljenje in se človek spoprime s problematiko zakonskega življenja, pa kaj rada njegova pesniška Muza premine in takrat se mu drugi muzajo... So seveda izjeme, ki pa zopet potrjujejo pravilo, in le-tem želim spregovoriti nekaj vzpodbudnih besed. Med znanstveniki jih je nekaj, ki trdijo, da se je človek preje izražal v vezani besedi kot v običajnem pogovornem jeziku. Točnost te trditve ni nihče docela dokazal, je pa znana stvar, da ima verz svoj čar in kdorkoli ga je okusil, se mu zlahka ne odpove. Kar vprašajmo po vrsti svoje sodelavce, ne bodo dolgo tajili. »Ko sem se zaljubil v Anico, Micko ali Metko ...« vseeno katero, »sem pisal verze — v spominsko knjigo!« bo pristavil čez čas. Ta ali oni vam bo priznal, da ima še sedaj spravljen zvezek svojih poezij in ga seveda skrbno čuva pred svojo ženo. Znano je, da so pesniki odkriti, da so resnicoljubni, toda na ljubo zakonksemu sožitju in miru se je večina njih odpovedala svojim resnicam — »prepovedanim ljubeznim« predzakonske dobe. Med uredniško pošto sta bila dva prispevka v verzih. V trdi in pošteni delavski govorici sta se poizkusila v verzih neki SANDI in naš vratar MARJAN. Prispevke smo tokrat popravili, oziroma prepesnili, kar nam ne smeta šteti v zlo. Upamo, da bosta omenjena tovariša nadaljevala z začetim delom, mi jima pa bomo skušali pomagati v njunem pesniškem stremljenju. K. Levin Tistim, ki želijo dopisovati v verzih K^iŠejo nam KAJ BOSTE REKLI NA TO? Ko sem v prvi številki »Emajlirca« bral v uvodni besedi, kakšne so dolžnosti našega tovarniškega lista, v kateri med drugim piše, ■da bo gradil povezavo kolektiva z organi samoupravljanja, da bo krepil in ustvarjal v kolektivu zavest, ki je potrebna pri delu in reševanju raznih problemov, ki nastajajo v naši tovarni in pri našem delu, sem se odločil, da povem, kar mi ni všeč in kar po mojem občutku kvari delovno disciplino in medsebojne odnose. Kar hočem povedati, se nanaša na ponašanje nekega tovariša in tovarišice v emajlir-nici. Nočem ju imenovati po imenih, ker želim doseči s svojim dopisom, da se podobni primeri ne bi več dogajali. Ko sem ob neki priliki opozoril delavca, ki razvaža emajl, naj odstrani svoj voziček s prostora, ki je določen za prevozno pot, po kateri prevažamo posodo k pečem, je pričel brezobzirno ugovarjati mojemu opozorilu in mi groziti, da bi papir ne prenesel njegovih prostaških besed. Za svoje prostaško ponašanje je bil poklican na zagovor. Drugi podobni primer pa je tovarišica, ki dela pri preddelavcu tov. S. v emajlirnici. Njeno izražanje med delom je tako nesramno in njeno ponašanje do drugih tako prostaško, da ga ne morem opisati. Povem ji le, da bo videla v »Emajlircu« samo sebe in svojega tovariša v luči javne kritike. Prosim Vas, podpišite moje ime! Peter Podvršnik, delavec v topilnici NAKLADALNO-RAZKLADALNA EKIPA Tudi mi se želimo oglasiti v našem listu in kratko opisati naše življenje. Upamo, da se nam ne bo štelo v zlo, če potarnamo, kajti včasih imamo pa res občutek, da smo največji trpini, kar nas je pri hiši. Pozimi nas zelo zebe, ker imamo delo na prostem. Opraviti moramo vsa dela ob istem času, kakor v ugodnem vremenu. Poleti nam je pa zopet hudo vroče. Ob takih prilikah, ko tako trpimo, bi prav radi videli, da bi nas obiskal kar organ od uprave, posebno tak, ki ima opravka s tarifnim pravilnikom. Gotovo bi se nas usmilil, oziroma uvidel, da nam le pripada kak dinar več kot pa onim, ki so pozimi na toplem, poleti pa na hladnem, oziroma vseskozi na suhem. Minilo leto smo še nekam dobro preživeli. Delali smo sicer prav pridno, ker smo bili tudi primorani, da smo sproti naložili in razložili vagone, ki jih je bilo včasih tudi po 20 na dan. V oddelku smo imeli tudi precejšnjo reorganizacijo. Združili smo se z žensko nakladalno ekipo v skladišču gotove posode, tako, da smo sedaj pod skupnim vodstvom in po potrebi drug drugemu pomagamo. Tudi nekaj drugih delovnih mest smo pridobili tako, da nas je vseh skupaj 64. Tudi na izlet smo šli. Izbrali sipo si Jeruzalem, misleč, da ga bomo poceni pili, pa smo se pošteno vsekali. Vino je bilo namreč mnogo dražje kakor v Celju. Kljub temu smo se pa zelo lepo imeli. Izvedeli smo, da imamo v letošnjem letu povečan plan za 7 °/o. Malo nas sicer skrbi, kako bomo zmogli, ko smo že lani težko izhajali. O tem smo že na našem internem sestanku kar med malico skupno s preddelavci in mojstrom razpravljali. Skoro vsak od nas je dal kak predlog za izboljšanje organizacije dela, nabavo orodja, preureditev gotovih objektov in slično, ki so potrebni za pospešitev dela, kajti samo na našo fizično moč se ne moremo zanašati. Predvsem nas skrbi pločevina, posebno še, ko je odklonjena vgraditev dvigala, ki bi bilo potrebno. Pa kaj hočemo, če nismo uslišani. Foto: Peršak NAŠI PLANINCI Pred mesecem je imela naša planinska skupina svoj redni letni občni zbor. Predsednik tov. Vili Svet je posvetil uvod svojega poročila spominu v planinah tragično preminule članice tov. Ade Klosove. V preteklem letu je skupina priredila večje število skupinskih izletov v bližnje in bolj oddaljene predele naše ožje domovine. Prvi izlet je bil v mesecu maju v Št. Vid nad Šoštanjem, ki se ga je udeležila tudi mladinska organizacija. Od tam je vesela druščina krenila na Plešivec. Drugi dan pa preko Slemena na Smrekovec, se malo pomudila na koči na Golteh, od tam pa krenila v najboljšem razpoloženju v Mozirje. Od Slemena na Smrekovec vodi tako imenovana »Rimska cesta«. To je divna gozdna pob, ki te pelje preko jas in odprtih pobočij v teman smrekov gozd, pa spet na zeleneč travnik, od koder se ti odpre pogled na Bele vode, prijazno gorsko vasico, ki je v času osvobodilnega boja nudila premnogokrat zavetišče našim borcem. Na tej poti se navžiješ sonca in zraka, da kar občutiš, kako se ti krepijo moči za nadaljnje delo. V mescu juniju smo se odločili za Veliko planino. Z avtobusom do Luč, od koder se je manjša skupina članov povzpela na Raduho, ostali pa naprej do Podvolovljeka, od koder je še kratek strm vzpon do zelenih pašnikov Velike planine. V jutranjih urah drugega dne se je večji del planincev odločil za pot na Konja, od koder se nudi prekrasen razgled na Kamnik prav do Ljubljane, z druge strani pa na Savinjsko dolino do Celja. Del skupine je nadaljeval pot preko Sedla na Korošico, s povratkom na Planinco in v Luče. Veseli in polni doživetij, sta se obe skupini v poznih popoldanskih urah sešli v Lučah. Tudi skupina, ki je odšla na Raduho, je imela krasen dan. Tretji izlet je bil v Logarsko dolino, ki je daleč po svetu poznana kot ena najlepših dolin Evrope. Del skupine se je povzpel preko Robanovega kota na Korošico in preko Ojstrice in Planjave vrnil na Okrešelj, od tam pa nazaj v dolino. Tudi na dvodnevnem izletu v Julijske Alpe nam je bilo vreme naklonjeno. Prvi cilj je bil Vršič. Po prenočitvi v Erjavčevi koči se je del planincev odločil za vrh Mojstrovke, drugi, vztrajnejši pa za vrh Jalovca. Na Mojstrovko sta se povzpeli dve ločeni skupini, ena preko severne stene, druga pa po južnem pobočju. Skupina, ki se je odločila za Jalovec, se je podala na pot v zgodnjih jutranjih urah preko Travnika po zavarovani plezalni poti na vrh. Ob izviru Soče se je sestala z ostalimi planinci ter nadaljevala pot z avtobusom v Trento. V poznem poletju je bila naš cilj Kamniška Bistrica, od koder smo se povzpeli na Kokrško sedlo in drugo jutro na Grintovec. Z vrha smo si ogledali Kočno, kjer bomo letos 12. septembra vzidali spominsko ploščo smrtno ponesrečeni tov. Adi Klosovi. V naši skupini je le malo članov, ki bi hodili v gore tudi pozimi, čeprav so v zimskem času naravnost veličastne. Zimski vzponi in ture pa so tudi dober trening za obisk štiri-tisočakov v tujih gorah. Po občnem zboru je tov. Ciril Debelak predaval o vzponih in doživetjih celjskih planincev na Monte Roso in o zimskem vzponu v Savinjske planine. Večje število kvalitetnih barvnih diapozitivov je predavanje še bolj poživilo. Vsi si želimo tov. Debelaka kmalu spet v našo sredo. vsem Članom kolektiva Aktiv Zveze borcev v Tovarni emajlirane posode Celje bo odkril v novem upravnem poslopju na »Dan borca«, 4. julija t. 1. SPOMINSKO PLOŠČO vsem, ki so bili zaposleni v tovarni pa so med okupacijo padli kot borci NOV ali kot žrtve fašizma. Prosimo svojce padlih borcev in žrtev fašizma, naj zanesljivo javijo njihova imena in vse ostale podatke do 15. maja t. 1. vodji pisarne personalnega oddelka tovarišu Kotniku. NAŠI MLADINCI GREDO NA CESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI Zvezne mladinske delovne akcije pri gradnji ceste Ljubljana—Zagreb se bo udeležilo tudi 10 najboljših članov LMS iz našega podjetja. Na cesto bodo šli delat v mesecu juliju in avgustu. VEST Oset, ne vesti • Poslovil se je od našega kolektiva tov. ing. Hugo Ankerst. Tov. ing. Ankerst je bil 12 let šef laboratorija. Njegovi ožji sodelavci in emajlirski krožek mu je ob slovesu pripravil prisrčen poslovilni večer. • Zakonsko zvestobo so si obljubili: Ivan Simončič, delavec in Angelca Zidarjeva, bolniška strežnica; Stefan Popovič, pečar in Tončka Založnikova; Vladimir Hrovat, delavec in Štefka Šajteglova, bolniška strežnica; Marija Laubičeva, delavka in Friderik Pangerl, delavec; Angelca Tifengrabnerjeva, delavka in Janez Špeglič, delavec; Alojzij Točaj, delavec in Antonija Goručanova, delavka. Vsem novo-poročencem iskrene čestitke in obilo sreče v zakonskem življenju! • Doslužili so: V zadnjem času so bili upokojeni ti-le člani in članice našega kolektiva: Ivan Škrubej, pečar emajlirnice, delal v tovarni polnih 35 let; Martin Turnšek, preddelavec v emajlirnici, dobil invalidsko pokojnino; Ivan Slapnik, polkvalificirani delavec v lužilnici, delal v podjetju 16 let; Elizabeta Vrečkova, kvalificirana delavka v emajlirnici, delala v tovarni 20 let; Jožefa Filipičeva, kvalificirana delavka emajlirnice, delala v tovarni 22 let; Zofija Cviklova, čistilka pisarn, delala v tovarni 30 let; Ljudmila Maroltova, polkvalificirana delavka v emajlirnici, delala v tovarni 28 let; Elizabeta Šprajčeva, čistilka, delala v tovarni 15 let. Vsem upokojencem toplo želimo še dolgo vrsto zdravih in zadovoljnih let! • Z dela so bili odpuščeni. Zaradi neopravičenih izostankov z dela so bili odpuščeni: Marija Operčkalova, delavka; Nada Gabrova, nameščenka; Ana Metelkova, delavka; Martin Pustinek, delavec; Rudolf Zidar, delavec; Štefan Topličanec, delavec; Stanko Debeljak, delavec; Leopold Eremita, delavec. • Po lastni želji je zapustilo delo v našem podjetju v zadnjih treh mesecih 27 delavcev in 8 delavk. • Tri smrti. V mesecu marcu se je smrtno ponesrečil pri delu izven tovarne klepar Franc Belak, star 55 let. Pokojni tov. Belak je šele nekaj dni pred svojo nesluteno smrtjo stopil v zasluženi pokoj. Ko je pomagal nakladati glino, se je pri delu tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je umrl. Njegovi tovariši iz tovarne so mu nameravali ob upokojitvi pripraviti majhno veselje. Toda namesto tega, so ga spremili na njegovi zadnji poti. V starosti 56 let je umrl preddelavec lu-žilnice Viktor Zdovc. Tragične smrti pa je umrl pečar emajlirnice Rudolf Kveder, star 54 let. Pokojni tov. Kveder je imel še očeta in mater, ki sta stara preko 90 let. Zaradi visoke starosti sta se oba pripravljala na smrt. Ta žalostna okolnost pa je Kvedra tako hudo potrla, da si je sam vzel življenje. Pravijo, da ni mogel dočakati smrti svojih staršev. • Zahvala. Upravi tovarne, Sindikalni podružnici in vsem delavcem, ki so darovali vence za mojega pokojnega moža Viktorja Zdovca, se najtopleje zahvalim. Zahvalim se tudi tovarniški godbi za njene žalostinke. Cilka Zdovčeva z družino. KAJ VSE SE ZGODI... V prijavi o nezgodi ni o tovarišici Angelci nič zapisanega. V njej je napisano samo, da si je tov. Jaka hudo poškodoval desnico, ker se je zaletel v stoječi vagon s svojim vozičkom, ki je bil anložen s posodami, polnimi dragih lakov, ki so se pri trčenju razlili po tleh. »Zakaj se je tov. Jaka zaletel in hudo poškodoval?« »Zato, ker se je med vožnjo oziral!« »Zakaj se je tov. Jaka oziral?« »Zato, ker je prav v tistem času, tako je povedal njegov znanec, ,srnjačila‘ preko dvorišča brhka Angelca ...« Naš tov. Jaka je hude krvi. Ima pa tudi hudo ženo, ki je prav slučajno izvedela za moževo nezgodo v tovarni. Tovarišu Jaki kri ne da miru, da ne bi pogledal za vsako. Ko je nekega dne po delu brkljal v vrtičku pod oknom svoje žene in se oziral za mimoidočo deklico, je tovariša Jako doletela nova nezgoda, o kateri pa ni nič zapisanega v tovarniškem dnevniku nezgod ... PETNAJSTI Petnajsti v mescu lep je praznik, ko mezdni plačo nam deli, nocoj boš vriskal vinski bratec, obraz ti že sedaj žari. Jurje šteješ in prelagaš, grešne misli se rode, kako bi zopet svojo ženo nabril, kot si jo večkrat že. Domov po bližnjici jo mahni, da te skušnjava ne spelja, da se ne znajdeš kje v gostilni, kjer se nalival boš brez dna! Rdeči nos boš potlej nosil, tihi teden z ženo bo, za ,čike‘ boš pa druge prosil, saj tvoj mošnjiček prazen bo. V tovarno prišel je Židane volje. Na delo? Kaj še, samo tako ... Bo, kakor bo! Ce srečo imaš, ti steče kot olje. Kaj drugega več mu ne kaže, možakar je pač take baže. Na delo — ha, ha! Zna on, kar zna. Pod streho tovarne lepo je vedriti, če hočeš pa vzameš, to treba storiti. In res se je lotil nečednega posla, se vse ga je zlahka in hitro prijelo, skrivaj iz tovarne je vse odletelo, kar smuknil lahko je tako po domače, kar spravil lahko je pod srajco in hlače. Boječe okrog se ni več oziral, korajžno je delal z nastopom moža in videl, da ,posel“ se njemu poda. Nekoč pa le v njemu se nekaj oglasi. Vest!? — Trka na pamet, je vsa od hudiča. »Odidi,« ji pravi, »ti ničeva priča! Če skupnosti kradem, se nič ne pozna, možakar le pameten nekaj velja.« Bilo pa preveč je že vsega na kupi, skrbi ga: »Joj, kam bi le dal?« Mu vest odgovarja: »Tja, kjer si pokral!« Vesti ni poslušal, je dalje jemal, sodnik za zapahe ga končno je dal. -ej PREVIDNOST JE MATI MODROSTI! »Odkar je slišal o mnogih letalskih nesrečah, hodi samo peš...!« Izdajatelj Tovarna emajlirane posode Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik dr. Franc Zupančič. Uredništvo: Celje, Delavska cesta št. 20; telefon 22-71. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani PirL/TT M. K. Fotokrožek »Emajl« razpisuje nagradni natečaj za 20 najlepših slik mesta Celja pod naslednjimi pogoji: Natečaja se lahko udeleži vsak član društva LT »Emajl«. Natečaj traja od 1. 5. 1958 do 15. 12. 1958, kar je tudi obenem zaključni termin za oddajo slik v formatu 10 x 15 cm. Objekti, ki naj jih člani slikajo so: panorama Celja, Celjski grad, gledališče, center mesta, Cankarjeva ulica, Šlandrov trg s spomeni kom, novi predel Celja, predel pred postajo, motiv ob Savinji, upravno poslopje tovarne, celjski park, hotel Savinja, Kersnikova ulica, bolnišnice, prikaz starega dela Celja, gimnazija I., Tomšičev trg, trikot Aškerčeve in Mariborske ceste (Trubarjev spomenik), Jožefov hrib in pet posnetkov po prosti izbiri avtorja. Ogled motivov bo skupen. Vsak avtor mora predložiti 20 slik iz gornjih 25 točk. Posnetki niso vezani na letni ali dnevni čas. Za določen posnetek lahko član predloži samo po 1 sliko. Material da na razpolago društvo do 36 posnetkov na filmu 35 mm ali 2 filma 6 x 9 cm za slikanje na 4x6 cm. Razpis natečaja stopi v veljavo s 1. majem 1958 pod pogojem, da je do tega roka prijavljenih vsaj 10 članov društva LT »Emajl«. . . Nagrade: prva — svetlobomer, druga — doza filma 35 mm, tretja: 20 kom. fotopapirja Fokem extra 30 x 40 cm, četrta — 10 kom. fotopapirja Fokem extra 30 x 40 cm, peta — 1 kom. fototermometer ali 100 kom. fotopapirja 9 x 14 cm. Slike se morajo predložiti žiriji anonimno, označene s šifro. V posebni zapečateni kuverti naj se dostavi naslov avtorja in številka šifre ter označba: Nagradni natečaj — lepote našega mesta. Kuverte bo odprla žirija po končani ocenitvi. O ocenitvi žirije bo obveščen vsak prijavljenec. V kolikor član ne predloži slik žiriji do določenega termina, mora plačati prejeti material. Društvo Ljudske tehnike »Emajl« Celje