Otec Marko Pohlin. i. ¦ ¦ *¦ Slovstvo slovensko se loči v staro in novo. Staro se je pričelo bilo v IX. veku po duhovnih redovnikih ali memhih, in je napredovalo največ po duhovnikih nekaj v glagolici, nekaj v cirilici, nekaj pa v latinici, najprej v cerkvenih, potem tudi v deržavnih rečeb. Vspeb je bil po raznih krajih razliden, dokler so se po tiskarstvu žive narečja hitreje povzdigati jele v knjigo, in so pojenjavale prejšnje književne govorice. Književni ali bukovski jezik je bil po naših krajib latinski; njega je izpodrinil potem nemški, in tega izpodriva sedaj slovenski. Dasi novoslovensko slovstvo po zDamenitih Brezniških spominkih sega morda celo v IX. vek, in v naslednjih ni brez književnega sledu, pričelo se je znatno vendar še le v XVI. stoletji po novoverstvu; toda — osoda njegova skoro da bila je tudi osoda slovstva novoslovenskega, vsaj med Slovenci. Prepovedovano je propadalo, dokler so se ga usmilili spet duhovni redovniki ali menihi, in sicer najniže verste t. j. Kapucini, na pr. Vipavski pater Janez Kerstnik od sv. Križa (1691 — 1707), p. Hipolit Novomeški (r. 1684, u. 1722), p. Rogerij Ljubljanski (1731. 1743) itd. — Med redovniki, kteri so v skerbi za naše ljudstvo po samostanih vzbujevali ter poživljali knjigo njegovo, zaslovel je najbolj Pater Marko Pohlin. Pohlin Marko, sin Antona meščana, je rojen bil v Ljubljani 13. aprila 1. 1735, hodil v latinske šole k Jezuitom, vstopi 1. 1755 v samostan k bosim Avgustinjanom v Mariabrunnu poleg Dunaja imenovan Pater Marcus a s. Antonio Paduano, doverši ondi vse nauke bogoslovne, postane redovni pridigar v Ljubljani, od koder se poda 1. 1775 na Dunaj redovniškiin bogoslovcem za učitelja; 1. 1781 pride za prednikovega namestnika (supprior) spet v Ljubljano, postane 1. 1784 okrajni tajnik, 1. 1791 prednikov namestnik na Dunaju, kjer je, od 1. 1794 duhovni voditelj samostanskim novincem v Mariabrunnu (ad Fontes Marianos), za boleznijo v nogah umerl 5. februarja 1801. Mnoge službe in dostojnosti njegove že kažejo, da otec Marko ni bil vsakdanji človek. To se spozna tudi iz njegovih mnogoterih pisanj, kajtipisaril je toliko in o tako raznih stvareh, da pred njim v slovenskem slovstvu nikdo ni tolikanj, in da nekteri celo pravijo, da se z njim začenja nova t j. tretja doba slovenskega pismenstva, ker dozdaj so bile razun slovnic in slovarjev vse pisanja le duhovske obsege, odslej so pa začeli tudi deželske ali posvetne reči pisati. In k temu je P. Marko (prav za prav zvavni od imenov. Marka, in je v imenovavnega ravno tako povzdignjen, kakor o č e) veliko pripomogel, čeravno od druge strani tudi marsikaj zmedel, ali morebiti bolj prav reči popačil (Metelko). — V tem oziru se je verlemu Patru dokaj že oponašalo, in res malo dobička za naše slovstvo bi bilo, ko bi botel kdo vse njegove pisanja po samezu pretresovati. Pisaril je po latinski in laški, po nemški in slovenski, in spravil je na dan knjig kacib XX, v rokopisu zapustil kacih X. Sam je bukve svoje bil zaznamnjal v flBibliotheca Carnioliae", ktero je 1. 1862 na svetlo dalo zgodovinsko društvo Kranjsko. Iz pisatve naslovov Djegovih bukev že vsak labko sodi, kolika je bila njegova učenost v slovenšcini. Vendar naj se ponatisnejo tukaj, da se prav spozna njegova vsestranska delavnost ter da se po nekterih vzlasti jezikoslovnih pervi slovenski učenik Vodnikov v svoji lastni podobi pokaže Slovencem. »P. Marcus a S. Ant. Paduano . . . praeter . . o) Bibliothecam Carnioliae evulgavit: b) Abezedika. Lab. 1765, in 8. c) Molituvne bukuvze. Ibid. 1767, in 32. saepe saepius et Graecii, et 1792 octava editione Viennae recusus precum libellus. d) Kraynska Grammatika. Lab. 1768, in 8. quam secunda editione emendatiorem reddidit. Ibid. 1783 impressam. Verlegt Lorenz Bernbacher, blirgl. Buchbinder unter der Trantsche. Adjumentum Poeseos Carniolicae mansit in Ms. editum Vien. apud Trattner 1798, in 8. e) Limbar med ternjam, seu devotio ad S. Aloysium cum vita S. Joannis a S. Facundo. Vien. apud Kaliwoda 1768, in 12. f) Ta male Katekismus Petra Kanisiusa, addita in fine vita Ss. Hermagorae et Fortunati. Vien. apud Kaliwoda 1768, in 12. g) Marianske Kempensar. Lab. 1769, in 12. h) S. misl sa mertve moliti. Ib. 1769, in 12. i) Popisuvanje shivlenja S. Floriana, Ss. Jannesa inu Paula, S. Donata inu S. Emigdija. Ib. 1769, in 12. k) Dyjanje lepeh zhednost. Ib. 1771, in 12. T) Sveti postni Evangelyumi. Ib. 1771, in 8. wi) Pet Ss. Petkov, mesza Sushza, additur vita S. Isidori agricolae et B. Nothburgae ancillae. Ib. 1774, in 12. n) Usakdane kruh, tuje te male molituvne bukuvze. Ib. 1777, in 32. o) Vertit in carniolicam kaiserl. Patent von der Militarbeschreibung und Meldzetteln. Lab. 1771, in Fol. p) Bukuvze za rajtenge. Ib. 1781, in 8. q) MathiaSchonberga oppravk tega zhloveka. Ib. 1781, in 8. r) Tu malu besedishe, sive parvum Dictionarium trilingue. Ib. 1782, in 4. s) Jannesa Nepomuc. Tschupicka Pridege na Nedele zhes lejtu. Vien. typ. Christiani Grosser 1785, in 8. t) Bild und Wahrheit, das ist: Vorstellung der heil. Messe, ein Gebethbuch. Apud eumd. 1785, in 32. cum iconibus ligno incisis. Crobat vertit in carniolicum. m) Kmetam sa potrebo inu pomozh. Viennae apud eumd. 1789,in 8. v) Glossarium Slavicum. Ibid. 1792, in 4. tc) Patroni menstrui, praeprimis pro Ordine S. P. Augustini, cum. ejusd. regula pro Fratribus et Sororibus germanica. Ib. 1793, in 12. x) Uganke. Ibid. 1788, in 12. Habot et praeter ista plura in Mss. typum et typi sumtus offerentem expectantia. a) Te odperte ali odklenene dure, 1768 seu Janua linguae Carniolicae. b) Psalmov Davidoveh Buqye k' usehzhihernemu shpoganju. c) Kraynska Kroneka kratkega popisuvanja use shlaht spomina uredneh rezhy, katire so se kadej na slavenski semli — pergodile, quod in germanicum versum Kalendario por annos inseri coeptum: Kurzgefasste chronologische Beschreibung denkwtirdigster Begebenlieiten, wie immer das hochlobl. Herzogthum Krayn betreffend. d) Dictionarium magnum latino-germanico-Carniolicum a litteris ABC. compactum in 4. usque ad alphabeti Aaa, eipost. cessavit ulterius scribere eo, quod desperavit unquam eum Maecenatem acquisiturum, qui tam vasti, sed perfecti operis edendi suppetias ferat. e) Chronicon Ordinis Augustiniani ab an. 355 usque ad moderna tempora in 4. compactum Partib. II. f) Interpretatio carniolica Auctorum Graecorum pro exercitatione scholae graecae Labaci. f) Memoria Academiae Operosorum Labacensium a. 1781 die 5. Martii renovata. g) S. Avr. Avgushtina Enchiridion, sa eno skushno, koku se puste nauki visokeh shol po Kraynsku dapovedati, v lejtu 1781 na Kraynske jesik prestavlen. h) Encyclopedia scientiarum et artium tradendarum et addiscendarum. Sjstema Sjstematum. t) Petnajst pergajnajozheh arrezhy, ali premislekov: sakaj se more Katholshka Vira usem sedanem viram naprejulezhi, versio germanica. k) Compendiaria commemoratio ortus, progressusque conventus Augustinianorum Discalceatorum ad S. Josephi Labaci ad vias regias, ejusque Virorum illustrium etc. Ms. et reperitur in Vol. II. Protocolli ejusd. conventus transscripta, cujus estractum allegat P. Marianus in suae Austriae sacrae T. V. l) Svetega Pisma starega Testamenta perve Moysesove Buqve is reslaganjam S. Texta. Viennae 27. Aprilis 1778 a. Censura Viennensi: Imprimatur meruit; Labaci tamen necdum licuit prelo subjicere. Contemplatus sum (ait) cum Eccl. 44 omnes labores hominum et industrias animadverti patere invidiae proximi: sicut et illo se solatur: »Pro meritis male tractarunt Agamemnona Graji.«